Delovanje splošno izobraževalne knjižnice
v letu 1983
Po podatkih se je obisk v Splošnoizobraževalni knjižnici Grosuplje s knjižnično mrežo v 1. 1983, v primerjavi z 1. 1982, povečal za 33,65%, izposoja za 42,54%, bralcem pa smo posre-dovali tudi okrog 700 strokov-nih informacij. S takšnim rezul-tatom smo delavci knjižnice zelo zadovoljni, saj potrjuje naša pri-zadevanja, da bi bili bralci in obiskovalci knjižnice čimbolj zadovoljni. Vendar pa zadovo-
ljivo poslovanje velja le za ma-tično knjižnico Grosuplje in kra-jevno knjižnico Stična. Stanje v ostalih krajevnih knjižnicah in izposojevališčih se namreč v primerjavi z 1. 1982, kljub priza-devanjem, ni izboljšalo, pone-kod sta obisk in izposoja celo stagnirala. Kot smo že v 1. 1982 ugotavljali, je poglavitni vzrok pomanjkanje finančnih sredstev za nakup novih knjig za kra-jevne knjižnice in izposojevališ-
ča. Ponekod pa se kaže tudi ve-lika nezainteresiranost krajev-nih skupnosti za knjižnico, ki jo imajo v svojem kraju. Tako je npr. knjižnica v Dobrepolju brez električne energije in kurjave. V 1. 1983 se je knjižni fond v treh krajevnih knjižnicah in dveh iz-posojevališčih povečal le za 275 knjig. Sicer pa podatek, da smo v 1.1983kupilizapotrebematične knjižnice s knjižnično mrežo le 1255 knjig, zgovorno priča o ne-zadostni nabavi nove literature, s katero smo težko pokrivali le potrebe matične knjižnice. Po standardu bo moral letni nakup znašati glede na število prebival-cev naše občine 2500 novih knjig. Celotni knjižni fond je ob koncu 1. 1983 znašal 31.037 knjig ali 1,2 knjige na prebivalca naše občine (po standardu bi morali imeti povprečno tri knjige na prebivalca občine).
V preteklem letu je Splošnoi-zobraževalna knjižnica Grosup-lje realizirala tudi dokaj bogat program  dodatnih   dejavnosti.
. Oiganizirali smo pet likovnih razstav v sodelovanju s tovari-šem Štefanom Horvatom, sedem tematskih knjižnih raz-stav in literarno srečanje s pe-snikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem. Prispevki v glasilu »Naša skupnost«, smo redno obveščali bralce o knjižnih no-vostih in delovanju knjižnice ter z različnimi drugimi oblikami popularizirali knjigo. Posebna oblika dela z najmaljšimi bralci so bile pravljične ure, ki so jih otroci in starši zelo dobro spre-jeli. Imeli smo 16 pravljičnih ur, katere je obiskalo 253 predšol-skih otrok. Za likovne izdelke, ki jih najmlajši ustvarijo na prav-ljičnih urah, smo v knjižnici po-stavili tudi poseben pano.
Pri organizaciji dodatnih oblik dela z bralci pa imamo ve-like prostorske težave. Sedanji prostori knjižnice so bili načrto-vani za deset let, kar je poteklo v preteklem Ietu. Zelo pogre-šamo tudi poseben prostor, ki bi bil namenjen literarnim veče-rom, predstavitvam novih knjig ter pravljičnim uram. Prav pri organizaciji pravljičnih ur pride prostorski problem posebej do izraza. Sedaj poslušajo otroci pravljične ure kar v čitalnici. ki jo od ostalega dela knjižnice pregradimo z zaveso. Takšen ambient pa za pravljične ure prav gotovo ni primeren. Kljub temu bodo pri tej obliki dela vztrajali tudi v letošnjem letu, saj si otrok pri pravljični uri bo-gati besedni zaklad, pridobiva sposobnosti lepega in natanč-nega izražanja in si s spoznava-njem številnih slikanic že obli-kuje svojo bralno kulturo.
V  1.  1983 je imela Splošno izobraževalna   knjižnica   Gro-suplje zaposleni dve višji knjiž-ničarki, knjižničarko in manipu-lanta.   Delavke   so   opravljale dela in naloge v matični knjižnici Grosuplje in v knjižnici Stična in
¦ Šentvid. Po normativu bi moralo biti zaposlenih najmanj pet strokovnih knjižničarskihdelav-cev. S sedanjim številom zapo-slenih lahko uspešno oprav-ljamo le dela v izposoji, za do-datne dejavnosti, ki smo jih uvedli predvsem v preteklem letu pa nas je občutno premalo. Zato smo le z velikim naporom in prizadevanji dosegli dokaj uspešen poslovni uspeh in upamo, da bo tako tudi v bodo-če.