512
DIAGNOSTIKA
Zdrav Vestn | september – oktober 2021 | Letnik 90 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3108
Avtorske pravice (c) 2021 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod
Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Merske lastnosti številske lestvice za oceno intenzivnosti 
bolečine pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na 
udih – sistematični pregled literature
Measurement properties of the numerical pain rating scale in patients with 
musculoskeletal impairments of the limbs – a systematic literature review
Ivana Hrvatin, Urška Puh
Izvleček
Izhodišča: Za oceno intenzivnosti bolečine je pogosto v uporabi številska lestvica z ocenami od 0 do 10. Ocenjevanje je 
lahko ustno ali pisno. Namen pregleda literature je bil povzeti njene merske lastnosti pri pacientih z mišično-skeletnimi 
okvarami na udih.
Metode: Sistematično so bile pregledane podatkovne zbirke PubMed, CINAHL in Cochrane library. 
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 13 raziskav. Pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih ima številska lestvi-
ca zelo dobro do odlično zanesljivost ponovnega ocenjevanja. Povezanost z vidno analogno lestvico in z lestvico za bese-
dno ocenjevanje bolečine je zelo dobra do odlična, kar potrjuje veljavnost konstrukta. Najmanjša pomembna sprememba 
je dve oceni.
Zaključek: Številska lestvica je zanesljiva in veljavna za oceno bolečine, ki je posledica mišično-skeletnih okvar na udih. 
Ne moremo potrditi boljših merskih lastnosti ocenjevanja na ustni ali pisni način. Ocenjevanje mora slediti natančnim 
navodilom, posredovanim pacientu.
Abstract
Background: Pain intensity is often assessed using the numerical rating scale, with scores ranging from 0 to 10. It can be 
administered verbally or in a written format. The purpose was to review its measurement properties in patients with mus-
culoskeletal impairments of the limbs.
Oddelek za fizioterapijo, Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Korespondenca / Correspondence: Urška Puh, e: urska.puh@zf.uni-lj.si
Ključne besede: številska lestvica; intenzivnost bolečine; veljavnost; zanesljivost; mišično-skeletni sistem
Key words: NRS; pain intensity; validity; reliability; musculoskeletal disorders
Prispelo / Received: 10. 6. 2020 | Sprejeto / Accepted: 16. 11. 2020
Citirajte kot/Cite as: Hrvatin I, Puh U. Merske lastnosti številske lestvice za oceno intenzivnosti bolečine pri pacientih z mišično-skeletnimi 
okvarami na udih – sistematični pregled literature. Zdrav Vestn. 2021;90(9–10):512–20. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3108
eng slo element
sl article-lang
10.6016/ZdravVestn.3108 doi
10.6.2020 date-received
16.11.2020 date-accepted
Diagnostics Diagnostika discipline
Systematic review article Sistematični pregledni članek article-type
Measurement properties of the numerical pain 
rating scale in patients with musculoskeletal 
impairments of the limbs - a systematic litera-
ture review
Merske lastnosti številske lestvice za oceno inten-
zivnosti bolečine pri bolnikih z mišično-skeletnimi 
okvarami na udih - sistematični pregled literature
article-title
Measurement properties of the numerical pain 
rating scale in patients with musculoskeletal 
impairments of the limbs
Merske lastnosti številske lestvice za oceno inten-
zivnosti bolečine pri bolnikih z mišično-skeletnimi 
okvarami na udih
alt-title
NRS, pain intensity, validity, reliability, muscu-
loskeletal disorders
številska lestvica, intenzivnost bolečine, veljav-
nost, zanesljivost, mišično-skeletni sistem
kwd-group
The authors declare that there are no conflicts 
of interest present.
Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni 
konkurenčni interesi.
conflict
year volume first month last month first page last page
2021 90 9 10 512 520
name surname aff email
Urška Puh 1 urska.puh@zf.uni-lj.si
name surname aff
Ivana Hrvatin 1
eng slo aff-id
Department of Physiotherapy, 
Faculty of Health Sciences, 
University of Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenia
Oddelek za fizioterapijo, 
Zdravstvena fakulteta, Univerza v 
Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
1
Zdravniški VestnikSlovenia  Medical Journal
513
SISTEMATIČNI PREGLEDNI ČLANEK
Merske lastnosti številske lestvice za oceno intenzivnosti bolečine pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih
1 Uvod
Okvare mišično-skeletnega sistema obsegajo razno-
vrstna stanja, pri katerih gre za okvare ali poškodbe kosti, 
mišic, hrustanca, kit, vezi, sklepne ovojnice in drugih ve-
zivnih tkiv. Po Mednarodni klasifikaciji bolezni obsegajo 
več kot 150 diagnoz. Težave se lahko pojavijo že zgodaj v 
otroštvu, njihova incidenca pa narašča s starostjo (1-3). 
Najpogostejše okvare so artroza sklepov spodnjih udov, 
bolečina v spodnjem delu hrbta in vratu, zlomi ter po-
škodbe in vnetja, kot je revmatoidni artritis. Bolečine v 
sklepih in hrbtu so daleč najpogostejše težave med pre-
bivalci Slovenije in drugih razvitih delov sveta, o katerih 
poročajo sami (1,2). Poškodbe zgornjega in spodnjega 
uda predstavljajo 59 % vseh poškodb, ki se obravnavajo 
na urgentnih oddelkih (4). Padec je najpogostejši meha-
nizem poškodbe mišično-skeletnega sistema, najpogo-
stejši vzrok za obisk zdravnika pa so zvini (31 %), sledijo 
jim zlomi (16 %), odprte rane (14 %), udarnine (14 %) 
in izpahi (5 %) (5). Za mišično-skeletne okvare je značil-
na bolečina in omejitve gibanja, spretnosti in funkcijske 
zmožnosti oziroma dejavnosti, kar vpliva na zmanjšano 
zmožnost za delo in vključevanje v družbo ter tudi na 
mentalno zdravje posameznika (2). Za celostno oceno 
zdravstvenega stanja se priporoča uporaba Mednarodne 
klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in 
zdravja – MKF (6). Primerna je za spodbujanje ustre-
znega kliničnega sklepanja, razvrščanje merilnih orodij 
po razdelkih MKF in omogoča strukturirano oceno ter 
obravnavo vseh vidikov človekovega funkcioniranja ter 
izboljša sporazumevanje (7) med strokovnjaki posame-
znih strok in med strokami. Funkcije čutil in bolečina so 
v MKF (6) v drugem poglavju razdelka Telesne funkcije. 
Zmanjšanje bolečine je pogosto glavni cilj terapije in 
najpogosteje ocenjeni izid obravnave pacienta (8). Ker 
pacienti kot najpogostejšo težavo navajajo bolečino, je 
njeno ocenjevanje ključnega pomena. Bolečina je kom-
pleksna izkušnja, zato je za celostno oceno potrebno oce-
niti pet značilnosti bolečine: mesto, intenzivnost, kako-
vost, trajanje in sprožilne dejavnike (9). Če je le mogoče, 
Methods: A systematic literature review was conducted in PubMed, CINAHL and the Cochrane library.
Results: Thirteen studies were included. Very good to excellent test-retest reliability of the numeric pain rating scale was 
found in patients with musculoskeletal disorders of the limbs. Correlations with the visual analogue scale and verbal rating 
scale were very good to excellent, which confirms the construct validity. Minimal important difference is 2 points.
Conclusion: The numerical rating scale is a reliable and valid tool for pain assessment in patients with musculoskeletal 
impairments of the limbs. We cannot confirm better measurement properties for written or verbal version. The evaluation 
should follow detailed patient instructions.
mora njeno ocenjevanje vedno vključevati subjektivno 
oceno, saj lahko le preiskovanec sam oceni značilnosti 
svoje bolečine (10). Druga dva razširjena načina ocenje-
vanja bolečine sta še opazovanje in merjenje fizioloških 
odzivov (10,11).
Ocenjevanje intenzivnosti bolečine nam da kvantita-
tivno oceno njene resnosti in jakosti. Intenzivnost bole-
čine se najpogosteje ocenjuje s tremi lestvicami: številsko 
ocenjevalno lestvico (angl. numerical rating scale, NRS), 
vidno analogno lestvico (VAL) in lestvico za ocenjevanje 
z besedami (angl. verbal rating scale, VRS) (10). Pri VRS 
preiskovanec prebere seznam opisov intenzivnosti bole-
čine, naveden v stopnjevanem vrstnem redu, in označi 
ustrezno kategorijo. Število, ki pripada tej kategoriji, po-
meni oceno njegove bolečine (10). V raziskovalne name-
ne je pogosto v uporabi 4-stopenjska VRS, ki jo sestav-
ljajo opisi: ni bolečine, blaga bolečina, zmerna bolečina 
in močna bolečina. Pripadajo jim ocene od 0 do 3 (10). 
V uporabi je še 6-stopenjska VRS, ki ima dve dodani 
kategoriji: zelo močna bolečina in najhujša bolečina, ki 
si jo lahko predstavljam. Najenostavnejša za uporabo in 
najbolj razširjena od teh lestvic je NRS z 11-stopenjsko 
lestvico. Obsega ocene od 0 do 10, pri čemer 0 pome-
ni »ni bolečine«, 10 pa »najhujša bolečina, ki si jo lahko 
predstavljam« (12). Obstajata še 21-stopenjska NRS z 
ocenami od 0 do 20 in 101-stopenjska NRS z ocenami 
od 0 do 100, pri katerih sta obe mejni vrednosti označeni 
enako kot pri 11-stopenjski NRS (10).
Ocenjevanje z NRS se lahko izvede na ustni ali pisni 
način. Pred ocenjevanjem intenzivnosti bolečine z NRS 
je pomembno, da preiskovancu postopek razložimo in 
podamo natančna navodila, kako naj oceni bolečino in 
za katero obdobje ga sprašujemo (glej Prilogo 1). Ustni 
način ocenjevanja je enostaven in ne zahteva nobenih 
pripomočkov. Pri pisnem načinu morajo biti vse ocene 
napisane v naraščajočem vrstnem redu, skrajni vrednos-
ti pa naj bosta tudi opisani. Preiskovanec oceni bolečino 
tako, da označi številko, ki zanj predstavlja intenzivnost 
514
DIAGNOSTIKA
Zdrav Vestn | september – oktober 2021 | Letnik 90 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3108
bolečine. Pisno ocenjevanje z NRS je podobno kot pri 
VAL, saj si števila sledijo zaporedno od leve proti desni, 
kar preiskovancu nudi tudi vidno informacijo oziroma 
predstavo (10,12). Vrednosti VAL in NRS navadno ko-
relirajo. Kljub temu pa nekateri raziskovalci trdijo, da je 
VAL občutljivejša za zaznavanje manjših sprememb, ki 
pa niso nujno klinično pomembne (11,12).
Veljavnost in zanesljivost NRS sta v literaturi dobro 
predstavljeni. Visoka ali odlična veljavnost in zaneslji-
vost sta bili potrjeni v mnogih pregledih literature: pri 
zdravi populaciji (13), pri otrocih in najstnikih (14,15), 
pri odrasli populaciji (16-18), pri starejših (19), za oce-
no bolečine v spodnjem delu hrbta (20) in vratu (21), 
za oceno kronične mišično-skeletne bolečine (22), pri 
pacientih z artritisom (23), rakom (24) in endometriozo 
(25), v pred-hospitalni enoti (26), po operaciji (27) ter v 
paliativni oskrbi (28).
Namen našega pregleda literature je bil sistematič-
no pregledati raziskave, v katerih so ugotavljali merske 
lastnosti NRS pri preiskovancih z mišično-skeletnimi 
okvarami na zgornjem ali spodnjem udu ter ugotoviti, 
ali ima boljše merske lastnosti ocenjevanje na ustni ali 
na pisni način.
2 Metode
Literaturo smo iskali preko spletnih podatkovnih 
zbirk PubMed, CINAHL in Cochrane library. Iskanje 
literature v PubMed je potekalo z naslednjim iskalnim 
nizom: (((numeric[Title/Abstract] OR numerical [Title/
Abstract]) AND rating scale*[Title/Abstract]) AND pa-
in intensity[Title/Abstract]) AND psychometric [Title/
Abstract] OR reliability [Title/Abstract] OR validity 
[Title/Abstract]. V ostalih podatkovnih zbirkah smo is-
kani niz prilagodili, vendar uporabili enake ključne be-
sede. Iskanje literature je potekalo do konca marca 2019. 
Vključene so bile raziskave v angleškem jeziku, v katerih 
so ugotavljali zanesljivost, veljavnost in druge merske 
lastnosti NRS za oceno intenzivnosti bolečine pri paci-
entih, starejših od 18 let, z mišično-skeletnimi okvarami 
na zgornjem ali spodnjem udu. Izključene so bile raz-
iskave, v katerih so bolečino ocenjevali na urgentnem 
oddelku ali v reševalnem vozilu, raziskave pri pacientih 
s težavami v sporazumevanju in raziskave, v katerih so 
bolečino povzročali namerno.
Stopnjo zanesljivosti, ocenjene z izračunom intrak-
lasnega korelacijskega koeficienta (angl. intraclass corre-
lation coefficient, ICC), smo določili glede na objavljena 
merila (29): vrednosti ICC, ki so nižje kot 0,50, pome-
nijo nizko zanesljivost, med 0,50 in 0,75 je zanesljivost 
zmerna, med 0,75 in 0,90 je visoka ter nad 0,90 odlična. 
Veljavnost je bila ocenjena s Pearsonovim ali Spearma-
novim korelacijskim koeficientom: vrednosti pod 0,25 
pomenijo, da povezanosti med spremenljivkama ni ozi-
roma, da je zelo nizka, med 0,25 in 0,5 je nizka, med 
0,5 in 0,75 zmerna do visoka ter nad 0,75 zelo visoka 
do odlična (29). Prisotnost učinka tal in učinka stropa je 
bila določena z mejno vrednostjo 15 % (30).
3 Rezultati
Strategija izbora člankov je predstavljena na diagra-
mu poteka PRISMA (31) (Slika 1). V pregled je bilo 
vključenih 13 raziskav, ki so ustrezale merilom.
V vseh v pregled vključenih raziskavah so uporabili 
11-stopenjsko lestvico NRS, pacienti pa so intenzivnost 
bolečine ocenili s celo številko od 0 do 10 (32-44). Av-
torji vseh raziskav so vrednost 0 opisali z besedno zvezo 
»brez bolečine« (angl. no pain), za opis vrednosti 10 pa 
so uporabili različne besedne zveze. V sedmih raziska-
vah so jo opisali kot »najhujša bolečina, ki si jo lahko 
predstavljam« (angl. worst pain imaginable) (32,36,38-
42), v dveh raziskavah so uporabili besedno zvezo »naj-
hujša možna bolečina« (angl. strongest possible pain) 
(35,37), v prav tako dveh pa »huda bolečina, kot bi sploh 
lahko bila« (angl. pain as bad as it could be) (33,43). V 
eni raziskavi (34) so uporabili besedno zvezo »najhujša 
bolečina kdaj koli« (angl. worst pain ever) in v eni razi-
skavi (44) »neznosna bolečina« (angl. unbearable pain).
V štirih raziskavah so sodelovali pacienti z okvara-
mi na zgornjem udu, od tega v treh z bolečino v rami 
(33,38,40), v eni pa pacienti z različnimi mišično-ske-
letnimi okvarami zgornjega uda (39). V šestih raziska-
vah so sodelovali pacienti z okvarami na spodnjem udu, 
in sicer z artrozo kolena (32,34), zvinom gležnja (35), 
patelofemoralno bolečino (37), nepatološkimi zlomi 
pri starejših (42) in bolečino v spodnjem udu različne-
ga mišično-skeletnega izvora (43). V treh raziskavah so 
vključili paciente z revmatoidnim artritisom (36,41,44). 
V dveh od navedenih raziskav so ocenjevali intenziv-
nost akutne bolečine (35,42), v petih pa kronično bo-
lečino (32,34,36,41,44), v preostalih šestih raziskavah 
avtorji niso opredelili bolečine glede na trajanje oziroma 
so sodelovali pacienti z akutno in s kronično bolečino 
(33,37-40,43).
Zanesljivost ponovnega ocenjevanja z NRS so pre-
verjali v devetih raziskavah (32-40,42). Odlično zaneslji-
vost (ICC = 0,92 – 0,95) so zabeležili v treh raziskavah 
s preiskovanci z okvarami na spodnjih udih (32,37,42), 
v štirih raziskavah (33,34,36,38) je bila zanesljivost po-
novnega ocenjevanja visoka (ICC = 0,84 – 0,89), v treh 
raziskavah (35,39,40) pa zmerna (ICC = 0,72 – 0,74). 
Slika 1: Diagram poteka PRISMA. Povzeto po Moher D, 2009 (31).
Zadetki po odstranjenih duplikatih 
(n = 230)
Zadetki, najdeni  s pregledom podatkovnih zbirk
(n = 506)
PubMed: 261; CINAHL: 127; 
Cochrane library: 118
Grobo pregledani zadetki
(naslov in izvleček)
(n = 204)
Članki, objavljeni v polnem besedilu
(n = 61)
Pregledane raziskave
(n = 14)
Izključeni zadetki
(n = 143)
Z razlogi izključeni članki
v polnem besedilu
(n = 47)
Pacienti s kognitivnimi težavami; 
ocenjevanje intenzivnosti bolečine, 
ki ni na udih, povzročanje bolečine;
ocenjevanje v reševalnem vozilu 
ali na urgenci
N
aj
d
en
e 
ra
zi
sk
av
e
G
ro
b
i p
re
gl
ed
D
o
st
o
p
n
o
st
Vk
lju
če
n
o
st
Raziskave, vključene v 
podroben pregled / analizo
(n = 13)
515
SISTEMATIČNI PREGLEDNI ČLANEK
Merske lastnosti številske lestvice za oceno intenzivnosti bolečine pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih
Veljavnost je bila ocenjena s Pearsonovim ali Spearma-
novim korelacijskim koeficientom: vrednosti pod 0,25 
pomenijo, da povezanosti med spremenljivkama ni ozi-
roma, da je zelo nizka, med 0,25 in 0,5 je nizka, med 
0,5 in 0,75 zmerna do visoka ter nad 0,75 zelo visoka 
do odlična (29). Prisotnost učinka tal in učinka stropa je 
bila določena z mejno vrednostjo 15 % (30).
3 Rezultati
Strategija izbora člankov je predstavljena na diagra-
mu poteka PRISMA (31) (Slika 1). V pregled je bilo 
vključenih 13 raziskav, ki so ustrezale merilom.
V vseh v pregled vključenih raziskavah so uporabili 
11-stopenjsko lestvico NRS, pacienti pa so intenzivnost 
bolečine ocenili s celo številko od 0 do 10 (32-44). Av-
torji vseh raziskav so vrednost 0 opisali z besedno zvezo 
»brez bolečine« (angl. no pain), za opis vrednosti 10 pa 
so uporabili različne besedne zveze. V sedmih raziska-
vah so jo opisali kot »najhujša bolečina, ki si jo lahko 
predstavljam« (angl. worst pain imaginable) (32,36,38-
42), v dveh raziskavah so uporabili besedno zvezo »naj-
hujša možna bolečina« (angl. strongest possible pain) 
(35,37), v prav tako dveh pa »huda bolečina, kot bi sploh 
lahko bila« (angl. pain as bad as it could be) (33,43). V 
eni raziskavi (34) so uporabili besedno zvezo »najhujša 
bolečina kdaj koli« (angl. worst pain ever) in v eni razi-
skavi (44) »neznosna bolečina« (angl. unbearable pain).
V štirih raziskavah so sodelovali pacienti z okvara-
mi na zgornjem udu, od tega v treh z bolečino v rami 
(33,38,40), v eni pa pacienti z različnimi mišično-ske-
letnimi okvarami zgornjega uda (39). V šestih raziska-
vah so sodelovali pacienti z okvarami na spodnjem udu, 
in sicer z artrozo kolena (32,34), zvinom gležnja (35), 
patelofemoralno bolečino (37), nepatološkimi zlomi 
pri starejših (42) in bolečino v spodnjem udu različne-
ga mišično-skeletnega izvora (43). V treh raziskavah so 
vključili paciente z revmatoidnim artritisom (36,41,44). 
V dveh od navedenih raziskav so ocenjevali intenziv-
nost akutne bolečine (35,42), v petih pa kronično bo-
lečino (32,34,36,41,44), v preostalih šestih raziskavah 
avtorji niso opredelili bolečine glede na trajanje oziroma 
so sodelovali pacienti z akutno in s kronično bolečino 
(33,37-40,43).
Zanesljivost ponovnega ocenjevanja z NRS so pre-
verjali v devetih raziskavah (32-40,42). Odlično zaneslji-
vost (ICC = 0,92 – 0,95) so zabeležili v treh raziskavah 
s preiskovanci z okvarami na spodnjih udih (32,37,42), 
v štirih raziskavah (33,34,36,38) je bila zanesljivost po-
novnega ocenjevanja visoka (ICC = 0,84 – 0,89), v treh 
raziskavah (35,39,40) pa zmerna (ICC = 0,72 – 0,74). 
Slika 1: Diagram poteka PRISMA. Povzeto po Moher D, 2009 (31).
Zadetki po odstranjenih duplikatih 
(n = 230)
Zadetki, najdeni  s pregledom podatkovnih zbirk
(n = 506)
PubMed: 261; CINAHL: 127; 
Cochrane library: 118
Grobo pregledani zadetki
(naslov in izvleček)
(n = 204)
Članki, objavljeni v polnem besedilu
(n = 61)
Pregledane raziskave
(n = 14)
Izključeni zadetki
(n = 143)
Z razlogi izključeni članki
v polnem besedilu
(n = 47)
Pacienti s kognitivnimi težavami; 
ocenjevanje intenzivnosti bolečine, 
ki ni na udih, povzročanje bolečine;
ocenjevanje v reševalnem vozilu 
ali na urgenci
N
aj
d
en
e 
ra
zi
sk
av
e
G
ro
b
i p
re
gl
ed
D
o
st
o
p
n
o
st
Vk
lju
če
n
o
st
Raziskave, vključene v 
podroben pregled / analizo
(n = 13)
Najmanjša zaznavna sprememba je znašala med 1,33 in 
2,6 ocene NRS (Tabela 1).
Veljavnost NRS so preverjali v 12 raziskavah (32-
41,43,44). Med oceno s pisnim načinom ocenjevanja z 
NRS in VAL (36,41,43) je bila povezanost zelo visoka do 
odlična (r = 0,89 – 0,92). Med ustnim načinom NRS in 
VAL je bila povezanost v dveh raziskavah (32,34) zelo 
visoka do odlična (r = 0,94), medtem ko so v eni raziska-
vi (44) poročali o visoki povezanosti (r = 0,75). V vseh 
petih raziskavah so poročali o odlični povezanosti, tako 
med ustnim načinom ocenjevanja z NRS (32,34) in VRS 
(r = 0,92 – 0,93), a tudi med ocenjevanjem s pisnim nači-
nom NRS (36,41,43) in VRS (r = 0,80 – 0,91) (Tabela 2).
V štirih raziskavah (38-40) so preverjali veljavnost 
NRS z lestvicami, ki ocenjujejo funkcijsko zmožnost. 
Povezanost s pacientu prilagojeno funkcijsko lestvi-
co (angl. Patient specific functional scale), je bila v eni 
raziskavi (39) zmerna (r = 0,51), v drugi raziskavi (38) 
pa zelo nizka (r = 0,15). Nizko negativno povezanost 
(r  = -0,26) so poročali med NRS in vprašalnikom inde-
ksa funkcioniranja (angl. Functional index questionna-
ire) (37), kot tudi med NRS in krajšo različico vprašal-
nika o funkcionalnosti zgornjega uda, ramena in roke 
(angl. Short form of the disabilities of the arm, shoulder 
and hand outcme measure – Quick DASH) (r = 0,26) 
(40). Nizka oziroma zelo nizka (r = 0,12 – 0,37) je bila 
tudi povezanost med NRS in vprašalnikom o izogibanju 
telesni dejavnosti zaradi strahu (angl. fear-avoidance be-
liefs questionnaire-physical activity) (33), s pacientovo 
oceno spremembe (angl. global rating of change) (35), z 
lestvico za bolečino v sprednjem delu kolena (angl. ante-
rior knee pain scale) ter z lestvico intenzivnosti patelofe-
moralne bolečine (angl. pain severity scale for patellofe-
moral pain syndrome) (37).
V treh raziskavah so ugotavljali prisotnost učinkov 
tal in stropa (35,37,38). V nobeni od raziskav ni več kot 
15 % preiskovancev bolečino ocenilo z 0 ali 10, zato so 
ugotovili, da učinka tal in stropa nista bila prisotna.
4 Razprava
Ocenjevanje bolečine je pomemben del ocenjevanja 
in spremljanja poteka zdravljenja. Intenzivnost bolečine 
je verjetno najpomembnejša informacija o pacientovem 
doživljaju bolečine, ne glede na okvaro ali bolezen, ter 
pogosto vpliva na odločanje o poteku zdravljenja (16).
V vseh 13 pregledanih raziskavah (32-44) so upo-
rabili 11-stopenjsko NRS, ki je največkrat uporabljena 
516
DIAGNOSTIKA
Zdrav Vestn | september – oktober 2021 | Letnik 90 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3108
lestvica za oceno intenzivnosti bolečine tako v klinični 
praksi kot tudi pri raziskovanju (15). Pri ocenjevanju z 
NRS ostajata odprti dve pomembni vprašanji: kakšna 
navodila dati preiskovancu pred ocenjevanjem in kate-
ro besedno zvezo uporabiti za oceno 10. Izsledki našega 
pregleda literature kažejo, da je za opis te ocene najpogo-
steje v uporabi besedna zveza »najhujša bolečina, ki si jo 
lahko predstavljam« (32,36,38-42). Za poenoteno upo-
rabo v Sloveniji predlagamo, da se za oceno 0 uporablja 
opis »brez bolečine«, za oceno 10 pa »najhujša bolečina, 
ki si jo lahko predstavljam« (glej Prilogo 1), enako kot 
smo predlagali za VAL (11).
Med izidi pregledanih raziskav glede na ustni (32-
34,40,44) ali pisni (36-39,41-43) način ocenjevanja z 
NRS ni bilo razlik v zanesljivosti ali veljavnosti. Zato ne 
moremo potrditi, da bi bil kateri od teh dveh načinov 
primernejši. Pasero in McCaffery (45) sta predvidela, da 
je primernejši pisni način, saj naj bi bile ocene z NRS v 
pisni obliki zanesljivejše, ker ima preiskovanec med oce-
njevanjem tudi vidno informacijo. Zato bolje prikažejo 
njegovo stanje. Strinjamo se, da je ta način za preisko-
vance jasnejši, ker so na obrazcu jasno prikazane meje in 
možne ocene, s čimer se izognemo neveljavnim ocenam. 
V literaturi nismo zasledili, ali je priporočljivo, da ima 
Tabela 1: Zanesljivost ponovnega ocenjevanja intenzivnosti bolečine s številsko lestvico za oceno bolečine pri pacientih z 
okvarami na zgornjih ali spodnjih udih.
Legenda: N – število preiskovancev, NRS – številska lestvica za oceno bolečine (angl. numerical raiting scale), ICC – intarklasni 
korelacijski koeficient, IZ – interval zaupanja, SEM – standardna napaka merjenja (angl. standard error of measurement), 
MDC – najmanjša zaznavna sprememba (angl. minimal detactable change), / – ni podatka.
Avtorji N Način NRS ICC 95-odstotni IZ SEM MDC
Alghadir et al., 2018 (32) 121 Ustno 0,95 0,93–0,96 0,48 1,33
Riley et al., 2018 (33) 206 Ustno 0,88 0,77–0,94 / /
Alghadir et al., 2016 (34) 121 Ustno 0,89 0,84–0,92 0,71 1,96
Da Cunha et al., 2016 (35) 18 Ustno 0,72 0,51–0,84 1,37 /
Sendbeck et al., 2015 (36) 236 Pisno 0,86 0,89–0,98 / /
Da Cunha et al., 2013 (37) 83 Pisno 0,92 0,87–0,95 0,75 /
Puga et al., 2013 (38) 100 Pisno 0,84 0,77–0,89 0,9 2,6
Hefford et al., 2012 (39) 180 Pisno 0,74 0,55–0,86 0,7 2,5
Mintken et al., 2009 (40) 101 Ustno 0,74 0,08–0,92 / /
Herr et al., 2007 (41) 97 Pisno / / / /
Bergh et al., 2001 (42) 53 Pisno 0,95 / / /
Herr in Mobily, 1993 (43) 49 Pisno / / / /
Downie et al., 1978 (44) 100 Ustno / / / /
Tabela 2: Povezanost med številsko lestvico za oceno intenzivnosti bolečine in drugima lestvicama za oceno intenzivnosti 
bolečine, ki potrjujejo veljavnost konstrukta pri pacientih z okvarami na zgornjih ali spodnjih udih.
Legenda: r – Pearsonov koleracijski koeficient, * – Spearmanov korelacijski koeficient, / – ni podatka.
Avtorji Vidna analogna lestvica 
(VAL) (r)
Lestvica za besedno ocenjevanje 
(VRS) (r)
Alghadir et al., 2018 (32) 0,94 0,92
Alghadir et al., 2016* (34) 0,94 0,93
Sendbeck et al., 2015 (36) 0,89 0,80
Herr et al., 2007 (41) 0,92 0,91
Herr, Mobily, 1993* (43) 0,92 0,91
Downie et al., 1978 (44) 0,73 /
preiskovanec, pri ponovnem ocenjevanju, pred seboj iz-
polnjeno lestvico prejšnjega ocenjevanja, kot je to pripo-
ročljivo pri ponovnem ocenjevanju z VAL (12,46). Kljub 
temu pa je prednost ustnega ocenjevanja z NRS ta, da 
je enostavnejše za uporabo, saj pri sebi ne potrebujemo 
nobenih pripomočkov oziroma obrazca (45).
V štirih pregledanih raziskavah (33,38-40) so vklju-
čili paciente z okvarami na zgornjem udu, v šestih raz-
iskavah (32,34,35,37,42,43) pa z okvarami na spodnjem 
udu. Zanesljivost ponovnega ocenjevanja intenzivnosti 
bolečine z NRS je bila zmerna do visoka in se glede na 
okvarjeni del telesa ni razlikovala (zgornji udi: ICC 0,74 
– 0,88; spodnji udi: ICC 0,72 – 0,95).
V dveh raziskavah (35,42) so obravnavali paciente z 
akutnimi okvarami mišično-skeletnega sistema, v petih 
raziskavah (32,34,36,41,44) pa paciente s kroničnimi 
okvarami. Razlik v zanesljivosti ponovnega ocenjevanja 
glede na to opredelitev bolečine nismo ugotovili (akutna 
bolečina: ICC 0,75 – 0,95; kronična bolečina: ICC 0,86 – 
0,95). Po ugotovitvah avtorjev predhodnega sistematič-
nega pregleda (17) so vse tri lestvice, NRS, VAL in VRS, 
veljavne in zanesljive ter primerne za ocenjevanje akutne 
bolečine, vendar pa je NRS najenostavnejša za uporabo 
in se zato tudi priporoča v smernicah za ocenjevanje 
517
SISTEMATIČNI PREGLEDNI ČLANEK
Merske lastnosti številske lestvice za oceno intenzivnosti bolečine pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih
lestvica za oceno intenzivnosti bolečine tako v klinični 
praksi kot tudi pri raziskovanju (15). Pri ocenjevanju z 
NRS ostajata odprti dve pomembni vprašanji: kakšna 
navodila dati preiskovancu pred ocenjevanjem in kate-
ro besedno zvezo uporabiti za oceno 10. Izsledki našega 
pregleda literature kažejo, da je za opis te ocene najpogo-
steje v uporabi besedna zveza »najhujša bolečina, ki si jo 
lahko predstavljam« (32,36,38-42). Za poenoteno upo-
rabo v Sloveniji predlagamo, da se za oceno 0 uporablja 
opis »brez bolečine«, za oceno 10 pa »najhujša bolečina, 
ki si jo lahko predstavljam« (glej Prilogo 1), enako kot 
smo predlagali za VAL (11).
Med izidi pregledanih raziskav glede na ustni (32-
34,40,44) ali pisni (36-39,41-43) način ocenjevanja z 
NRS ni bilo razlik v zanesljivosti ali veljavnosti. Zato ne 
moremo potrditi, da bi bil kateri od teh dveh načinov 
primernejši. Pasero in McCaffery (45) sta predvidela, da 
je primernejši pisni način, saj naj bi bile ocene z NRS v 
pisni obliki zanesljivejše, ker ima preiskovanec med oce-
njevanjem tudi vidno informacijo. Zato bolje prikažejo 
njegovo stanje. Strinjamo se, da je ta način za preisko-
vance jasnejši, ker so na obrazcu jasno prikazane meje in 
možne ocene, s čimer se izognemo neveljavnim ocenam. 
V literaturi nismo zasledili, ali je priporočljivo, da ima 
Tabela 1: Zanesljivost ponovnega ocenjevanja intenzivnosti bolečine s številsko lestvico za oceno bolečine pri pacientih z 
okvarami na zgornjih ali spodnjih udih.
Legenda: N – število preiskovancev, NRS – številska lestvica za oceno bolečine (angl. numerical raiting scale), ICC – intarklasni 
korelacijski koeficient, IZ – interval zaupanja, SEM – standardna napaka merjenja (angl. standard error of measurement), 
MDC – najmanjša zaznavna sprememba (angl. minimal detactable change), / – ni podatka.
Avtorji N Način NRS ICC 95-odstotni IZ SEM MDC
Alghadir et al., 2018 (32) 121 Ustno 0,95 0,93–0,96 0,48 1,33
Riley et al., 2018 (33) 206 Ustno 0,88 0,77–0,94 / /
Alghadir et al., 2016 (34) 121 Ustno 0,89 0,84–0,92 0,71 1,96
Da Cunha et al., 2016 (35) 18 Ustno 0,72 0,51–0,84 1,37 /
Sendbeck et al., 2015 (36) 236 Pisno 0,86 0,89–0,98 / /
Da Cunha et al., 2013 (37) 83 Pisno 0,92 0,87–0,95 0,75 /
Puga et al., 2013 (38) 100 Pisno 0,84 0,77–0,89 0,9 2,6
Hefford et al., 2012 (39) 180 Pisno 0,74 0,55–0,86 0,7 2,5
Mintken et al., 2009 (40) 101 Ustno 0,74 0,08–0,92 / /
Herr et al., 2007 (41) 97 Pisno / / / /
Bergh et al., 2001 (42) 53 Pisno 0,95 / / /
Herr in Mobily, 1993 (43) 49 Pisno / / / /
Downie et al., 1978 (44) 100 Ustno / / / /
Tabela 2: Povezanost med številsko lestvico za oceno intenzivnosti bolečine in drugima lestvicama za oceno intenzivnosti 
bolečine, ki potrjujejo veljavnost konstrukta pri pacientih z okvarami na zgornjih ali spodnjih udih.
Legenda: r – Pearsonov koleracijski koeficient, * – Spearmanov korelacijski koeficient, / – ni podatka.
Avtorji Vidna analogna lestvica 
(VAL) (r)
Lestvica za besedno ocenjevanje 
(VRS) (r)
Alghadir et al., 2018 (32) 0,94 0,92
Alghadir et al., 2016* (34) 0,94 0,93
Sendbeck et al., 2015 (36) 0,89 0,80
Herr et al., 2007 (41) 0,92 0,91
Herr, Mobily, 1993* (43) 0,92 0,91
Downie et al., 1978 (44) 0,73 /
akutne bolečine (47). Po podatkih smernic Iniciative 
za poenotenje metod, meritev in ocenjevanja boleči-
ne v kliničnih raziskavah (angl. Initiative on methods, 
measurements and pain assessment in clinical trials 
– IMMPACT) je za oceno intenzivnosti kronične bo-
lečine primerno uporabiti tako ustni kot pisni način 
ocenjevanja z NRS (48).
Najmanjša zaznavna sprememba pri oceni inten-
zivnosti bolečine z NRS je bila od 1,33 (32) do 2,6 (38). 
Podobno so razliko 2 točk določili kot najmanjšo kli-
nično pomembno spremembo v raziskavah pri pacien-
tih z diabetično nevropatijo, nevralgijo, kronično bo-
lečino v spodnjem delu hrbta, fibromialgijo in artrozo 
(49), kronično mišično-skeletno bolečino (50), boleči-
no v spodnjem delu hrbta (51) in bolečino v ramen-
skem sklepu (52), ki jih v naš pregled literature nismo 
zajeli.
Pri ugotavljanju veljavnosti NRS z drugimi le-
stvicami za oceno intenzivnosti bolečine so po-
ročali o visoki (44) ali odlični povezanosti z VAL 
(32,34,36,41,43) ter zelo visoki do odlični povezano-
sti z VRS (32,34,36,41,43) (Tabela 2). Zelo dobra do 
odlična povezanost je pričakovana, saj se s temi le-
stvicami ocenjuje enak konstrukt. VAL naj bi bila naj-
manj priljubljena in uporabljena lestvica med pacienti 
in preiskovalci (53), kar bi lahko bila posledica eno-
stavnejše uporabe NRS, predvsem z ustnim načinom 
ocenjevanja (48). V drugem pregledu literature (18) 
pa so ugotovili, da je VRS najmanj občutljiva lestvica. 
Njena slaba lastnost je ta, da je lahko število, ki pripa-
da pridevniku, zavajajoče za ocenjevalca. Več avtorjev 
(13,54,55) navaja, da je lestvica VRS bolj uporabna pri 
starejših in pacientih s kognitivnimi motnjami, med-
tem ko je uporaba NRS najbolj razširjena pri odraslih 
brez kognitivnih težav.
Povezanost med NRS in lestvicami, ki ocenjujejo 
funkcioniranje, je zelo nizka oziroma nizka. Ti izsledki 
so pričakovani, saj z NRS dobimo podatke zgolj o in-
tenzivnosti in ne tudi o tem, kako bolečina vpliva na 
pacientovo funkcioniranje (37). Pozitivna korelacija 
med NRS in lestvicami, ki ocenjujejo funkcijsko zmo-
žnost, kaže na to, da bolj kot je bolečina intenzivna, 
manjša je funkcijska zmožnost posameznika. Vendar 
na zmanjšano funkcioniranje vplivajo poleg intenziv-
nosti bolečine tudi drugi dejavniki. Zavedati se mo-
ramo, da lahko z NRS pridobimo zgolj podatek o in-
tenzivnosti bolečine, kar ni dovolj za celostno oceno 
pacientove bolečine in njenega vpliva na funkcionira-
nje in kakovost življenja.
V bodočih raziskavah bi bilo smiselno primerjati 
ocenjevanje z NRS na pisni in ustni način pri pacientih 
z akutnimi okvarami mišično-skeletnega sistema. Prav 
tako bi bilo smiselno preveriti zanesljivost med prei-
skovalci, predvsem pri ocenjevanju z ustnim načinom 
NRS, saj sta razlaga in sam postopek ocenjevanja zelo 
pomembna. Poenoten opis ocene 10 bo omogočil pri-
merljivost izsledkov med raziskavami.
5 Zaključek
Pri odraslih preiskovancih brez kognitivnih težav 
se 11-stopenjska lestvica NRS najpogosteje uporab-
lja za oceno intenzivnosti bolečine, predvsem zaradi 
enostavnosti njene uporabe. Izsledki našega pregleda 
raziskav kažejo, da je ta lestvica pri pacientih z mišič-
no-skeletnimi okvarami na udih zanesljiva in veljavna, 
ne glede na to, ali poteka ocenjevanje na ustni ali pisni 
način.
518
DIAGNOSTIKA
Zdrav Vestn | september – oktober 2021 | Letnik 90 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3108
Kljub temu, lahko na izid ocenjevanja vpliva posto-
pek izvedbe. Pomembno je, da preiskovancu lestvico 
(merilno orodje) predstavimo in pri tem jasno razlo-
žimo, kaj pomeni ocena 0 in ocena 10. Za poenoteno 
uporabo v Sloveniji predlagamo da se za razlago oce-
ne 0 uporabi »ni bolečine«, za oceno 10 pa »najhujša 
bolečina, ki si jo lahko predstavljam« (glej Prilogo 1). 
V vprašanju je treba tudi jasno časovno opredeliti, ka-
tero bolečino naj preiskovanec oceni.
Izjava o navzkrižju interesov
Avtorji nimamo navzkrižja interesov.
Priloga 1: Številska lestvica za oceno intenzivnosti bolečine (NRS)
Pred ocenjevanjem intenzivnosti bolečine je po-
membno, da preiskovancu podamo natančna navodila 
in predstavimo merilno orodje. Z NRS lahko ocenimo 
intenzivnost trenutne bolečine, običajno (povprečno) 
bolečino, najhujšo bolečino ali najmanjšo bolečino v 
določenem obdobju, kar mora biti v navodilih jasno po-
vedano in zapisano poleg ocene (10,12).
Ustni način ocenjevanja z NRS
Navodilo za preiskovanca: »Prosim vas, da ocenite, 
kako intenzivna je vaša trenutna / običajna / najhujša / 
najmanjša bolečina v ____________ (navedite obdob-
je). Ocenite jo s celim številom od 0 do 10, pri čemer 0 
pomeni »ni bolečine«, 10 pa »najhujšo bolečino, ki so jo 
lahko predstavljate«. Ali ste razumeli?«
Če je preiskovanec postopek razumel, pove celo šte-
vilo, ki predstavlja oceno intenzivnost njegove bolečine. 
Če razlage ni razumel, ga vprašajte, česa ni razumel in 
mu postopek ponovno razložite tako, da bo razumel.
Pisni način ocenjevanja z NRS
Števila morajo biti napisana v naraščajočem vrstem 
redu od 0 do 10 od leve proti desni, obe mejni vrednosti 
pa sta tudi opisani (10), kot predstavlja Slika 2.
Navodilo za preiskovanca: »Pred vami je številska 
lestvica, s katero boste ovrednotili intenzivnost va-
še bolečine. Na levi strani je število 0, ki označuje, da 
bolečine ni, kot je tudi napisano. Na desnem robu je 
število 10, ki označuje najhujšo bolečino, ki si jo lahko 
predstavljate. S svinčnikom obkrožite število, ki pred-
stavlja intenzivnost vaše trenutne / običajne / najhujše / 
najmanjše bolečine v ____________ (navedite obdob-
je). Ali ste razumeli?«
Če je preiskovanec postopek razumel, bo s pisalom 
označil število, ki predstavlja oceno intenzivnosti nje-
gove bolečine. Če razlage ni razumel, ga vprašajte, česa 
ni razumel in mu postopek ponovno razložite tako, da 
bo razumel.
Slika 2: Številska lestvica za oceno intenzivnosti bolečine; pisni način (angl. numerical raiting scale – NRS).
Najhujša 
bolečina, 
ki si jo lahko 
predstavljam
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Ni  bolečine
Literatura
1. Bolezni kostno-mišičnega sistema. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno 
zdravje; 2018 [cited 2019 May 30]. Available from: https://www.nijz.si/sl/
bolezni-kostno-misicnega-sistema.
2. Musculoskeletal conditions. Geneva: World Health Organization; 2018 
[cited 2019 May 30]. Available from: https://www.who.int/news-room/
fact-sheets/detail/musculoskeletal-conditions.
3. Barr KP. Review of upper and lower extremity musculoskeletal pain 
problems. Phys Med Rehabil Clin N Am. 2007;18(4):747-60. DOI: 10.1016/j.
pmr.2007.07.009 PMID: 17967363
4. Banerjee M, Bouillon B, Shafizadeh S, Paffrath T, Lefering R, Wafaisade 
A; German Trauma Registry Group. Epidemiology of extremity injuries 
in multiple trauma patients. Injury. 2013;44(8):1015-21. DOI: 10.1016/j.
injury.2012.12.007 PMID: 23287554
5. National Center for Health Statistics. National Health Interview Survey 
2017 Data Release. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention 
(CDC); 2017 [cited 2019 May 30]. Available from: https://www.cdc.gov/
nchs/nhis/nhis_2017_data_release.htm.
519
SISTEMATIČNI PREGLEDNI ČLANEK
Merske lastnosti številske lestvice za oceno intenzivnosti bolečine pri pacientih z mišično-skeletnimi okvarami na udih
6. Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti in 
zdravja. Geneva: World Health Organization; Ljubljana: Inštitut za 
varovanje zdravja Republike Slovenije; Inštitut Republike Slovenije za 
rehabilitacijo; 2006.
7. Allet L, Bürge E, Monnin D. ICF: clinical relevance for physiotherapy? 
A critical review. Adv Physiother. 2008;10(3):127-37. DOI: 
10.1080/14038190802315941
8. Scherer M, Schaefer H, Blozik E, Chenot JF, Himmel W. The experience 
and management of neck pain in general practice: the patients’ 
perspective. Eur Spine J. 2010;19(6):963-71. DOI: 10.1007/s00586-010-
1297-x PMID: 20151163
9. Champion GD, Goodenough B, von Baeyer CL, Thomas W. Measurement 
of pain by selfreport. In: Finley GA, McGrath PJ. Measurement of pain in 
infants and children: Progress in pain research and management. ;Vol. 
10. Seattle: IASP Press; 1998.
10. Jensen MP, Karoly P. Self-report scales and procedures for assessing pain 
in adults. In: Turk DC, Melzack R. Handbook of pain assessment. 3rd ed. 
New York: Guilford Press; 2011. pp. 21-44.
11. Jakovljević M, Puh U. Ocenjevanje intenzivnosti bolečine z vidno 
analogno lestvico. Fizioterapija. 2014;22(2):46-55.
12. Halfaker DA, Akeson ST, Hathcock DR, Mattson C, Wunderlich TL. 
Psychological aspests of pain. In: Lennard TA, Walkowski SA, Singla 
AK, Vivian D. Pain procedures in clinical practice. 3rd ed. Philadelphia: 
Saunders; 2011. pp. 13-22. DOI: 10.1016/B978-1-4160-3779-8.10003-X
13. Herr KA, Spratt K, Mobily PR, Richardson G. Pain intensity assessment 
in older adults: use of experimental pain to compare psychometric 
properties and usability of selected pain scales with younger adults. 
Clin J Pain. 2004;20(4):207-19. DOI: 10.1097/00002508-200407000-00002 
PMID: 15218405
14. Birnie KA, Hundert AS, Lalloo C, Nguyen C, Stinson JN. Recommendations 
for selection of self-report pain intensity measures in children 
and adolescents: a systematic review and quality assessment of 
measurement properties. Pain. 2019;160(1):5-18. DOI: 10.1097/j.
pain.0000000000001377 PMID: 30180088
15. Castarlenas E, Jensen MP, von Baeyer CL, Miró J. Psychometric 
properties of the numerical rating scale to assess self-reported pain 
intensity in children and adolescents: A systematic review. Clin J Pain. 
2017;33(4):376-83. DOI: 10.1097/AJP.0000000000000406 PMID: 27518484
16. Hjermstad MJ, Fayers PM, Haugen DF, Caraceni A, Hanks GW, Loge JH, 
et al.; European Palliative Care Research Collaborative (EPCRC). Studies 
comparing Numerical Rating Scales, Verbal Rating Scales, and Visual 
Analogue Scales for assessment of pain intensity in adults: a systematic 
literature review. J Pain Symptom Manage. 2011;41(6):1073-93. DOI: 
10.1016/j.jpainsymman.2010.08.016 PMID: 21621130
17. Karcioglu O, Topacoglu H, Dikme O, Dikme O. A systematic review of the 
pain scales in adults: which to use? Am J Emerg Med. 2018;36(4):707-14. 
DOI: 10.1016/j.ajem.2018.01.008 PMID: 29321111
18. Safikhani S, Gries KS, Trudeau JJ, Reasner D, Rüdell K, Coons SJ, et al. 
Response scale selection in adult pain measures: results from a literature 
review. J Patient Rep Outcomes. 2018;2(2):40. DOI: 10.1186/s41687-018-
0053-6 PMID: 30238085
19. Kim YS, Park JM, Moon YS, Han SH. Assessment of pain in the elderly: A 
literature review. Natl Med J India. 2017;30(4):203-7. DOI: 10.4103/0970-
258X.218673 PMID: 29162753
20. Chiarotto A, Maxwell LJ, Ostelo RW, Boers M, Tugwell P, Terwee CB. 
Measurement properties of visual analogue scale, numeric rating scale, 
and pain severity subscale of the brief pain inventory in patients with low 
back pain: A systematic review. J Pain. 2019;20(3):245-63. DOI: 10.1016/j.
jpain.2018.07.009 PMID: 30099210
21. Lemeunier N, da Silva-Oolup S, Olesen K, Shearer H, Carroll LJ, Brady O, 
et al. Reliability and validity of self-reported questionnaires to measure 
pain and disability in adults with neck pain and its associated disorders: 
part 3-a systematic review from the CADRE Collaboration. Eur Spine J. 
2019;28(5):1156-79. DOI: 10.1007/s00586-019-05949-8 PMID: 30879185
22. Goldsmith ES, Taylor BC, Greer N, Murdoch M, MacDonald R, McKenzie 
L, et al. Focused evidence review: psychometric properties of patient-
reported outcome measures for chronic musculoskeletal pain. J Gen 
Intern Med. 2018;33(S1):61-70. DOI: 10.1007/s11606-018-4327-8 PMID: 
29633142
23. Englbrecht M, Tarner IH, van der Heijde DM, Manger B, Bombardier 
C, Müller-Ladner U. Measuring pain and efficacy of pain treatment in 
inflammatory arthritis: a systematic literature review. J Rheumatol 
Suppl. 2012;90(0):3-10. DOI: 10.3899/jrheum.120335 PMID: 22942322
24. Caraceni A. Evaluation and assessment of cancer pain and cancer 
pain treatment. Acta Anaesthesiol Scand. 2001;45(9):1067-75. DOI: 
10.1034/j.1399-6576.2001.450903.x PMID: 11683654
25. Bourdel N, Alves J, Pickering G, Ramilo I, Roman H, Canis M. Systematic 
review of endometriosis pain assessment: how to choose a scale? Hum 
Reprod Update. 2015;21(1):136-52. DOI: 10.1093/humupd/dmu046 PMID: 
25180023
26. Jennings PA, Cameron P, Bernard S. Measuring acute pain in the 
prehospital setting. Emerg Med J. 2009;26(8):552-5. DOI: 10.1136/
emj.2008.062539 PMID: 19625547
27. Coll AM, Ameen JR, Moseley LG. Reported pain after day surgery: a critical 
literature review. J Adv Nurs. 2004;46(1):53-65. DOI: 10.1111/j.1365-
2648.2003.02965.x PMID: 15030442
28. Caraceni A, Cherny N, Fainsinger R, Kaasa S, Poulain P, Radbruch L, et al. 
Pain measurement tools and methods in clinical research in palliative 
care: recommendations of an Expert Working Group of the European 
Association of Palliative Care. J Pain Symptom Manage. 2002;23(3):239-
55. DOI: 10.1016/S0885-3924(01)00409-2 PMID: 11888722
29. Portney LG, Watkins MP. Foundations of clinical research: applications to 
practice. 3rd ed. Philadelphia: F.A. Davis Company; 2015.
30. Terwee CB, Bot SD, de Boer MR, van der Windt DA, Knol DL, Dekker J, et 
al. Quality criteria were proposed for measurement properties of health 
status questionnaires. J Clin Epidemiol. 2007;60(1):34-42. DOI: 10.1016/j.
jclinepi.2006.03.012 PMID: 17161752
31. Moher D, Liberati A, Tetzlaff J, Altman DG; PRISMA Group. Preferred 
reporting items for systematic reviews and meta-analyses: the PRISMA 
statement. BMJ. 2009;339:b2535. DOI: 10.1136/bmj.b2535 PMID: 
19622551
32. Alghadir AH, Anwer S, Iqbal A, Iqbal ZA. Test-retest reliability, validity, 
and minimum detectable change of visual analog, numerical rating, and 
verbal rating scales for measurement of osteoarthritic knee pain. J Pain 
Res. 2018;11(11):851-6. DOI: 10.2147/JPR.S158847 PMID: 29731662
33. Riley SP, Tafuto V, Cote M, Brismee JM, Wright A, Cook C. Reliability and 
relationship of the fear-avoidance beliefs questionnaire with the shoulder 
pain and disability index and numeric pain rating scale in patients with 
shoulder pain. Physiother Theory Pract. 2018;20:1-7. PMID: 29558227
34. Alghadir AH, Anwer S, Iqbal ZA. The psychometric properties of an Arabic 
numeric pain rating scale for measuring osteoarthritis knee pain. Disabil 
Rehabil. 2016;38(24):2392-7. DOI: 10.3109/09638288.2015.1129441 PMID: 
26733318
35. da Cunha RA, Hazime FA, da Silva Martins MC, Ferreira M, de Castro Pochini 
A, Ejnisman B. Translation, cross-cultural adaptation, and clinimetric 
testing of instruments used to assess patients with ankle sprain in the 
brazilian population. J Orthop Sports Phys Ther. 2016;46(12):1042-50. 
DOI: 10.2519/jospt.2016.6218 PMID: 27825293
36. Sendlbeck M, Araujo EG, Schett G, Englbrecht M. Psychometric properties 
of three single-item pain scales in patients with rheumatoid arthritis 
seen during routine clinical care: a comparative perspective on construct 
validity, reproducibility and internal responsiveness. RMD Open. 
2015;1(1):e000140. DOI: 10.1136/rmdopen-2015-000140 PMID: 26719815
37. da Cunha RA, Costa LO, Hespanhol Junior LC, Pires RS, Kujala UM, Lopes 
AD. Translation, cross-cultural adaptation, and clinimetric testing of 
instruments used to assess patients with patellofemoral pain syndrome 
in the Brazilian population. J Orthop Sports Phys Ther. 2013;43(5):332-9. 
DOI: 10.2519/jospt.2013.4228 PMID: 23485881
520
DIAGNOSTIKA
Zdrav Vestn | september – oktober 2021 | Letnik 90 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3108
38. Puga VO, Lopes AD, Shiwa SR, Alouche SR, Costa LO. Clinimetric testing 
supports the use of 5 questionnaires adapted into Brazilian Portuguese 
for patients with shoulder disorders. J Orthop Sports Phys Ther. 
2013;43(6):404-13. DOI: 10.2519/jospt.2013.4441 PMID: 23508329
39. Hefford C, Abbott JH, Arnold R, Baxter GD. The patient-specific functional 
scale: validity, reliability, and responsiveness in patients with upper 
extremity musculoskeletal problems. J Orthop Sports Phys Ther. 
2012;42(2):56-65. DOI: 10.2519/jospt.2012.3953 PMID: 22333510
40. Mintken PE, Glynn P, Cleland JA. Psychometric properties of the 
shortened disabilities of the arm, shoulder, and hand questionnaire 
(quickDASH) and numeric pain rating scale in patients with shoulder pain. 
J Shoulder Elbow Surg. 2009;18(6):920-6. DOI: 10.1016/j.jse.2008.12.015 
PMID: 19297202
41. Herr K, Spratt KF, Garand L, Li L. Evaluation of the Iowa pain thermometer 
and other selected pain intensity scales in younger and older adult 
cohorts using controlled clinical pain: a preliminary study. Pain Med. 
2007;8(7):585-600. DOI: 10.1111/j.1526-4637.2007.00316.x PMID: 
17883743
42. Bergh I, Sjöström B, Odén A, Steen B. Assessing pain and pain relief in 
geriatric patients with non-pathological fractures with different rating 
scales. Aging (Milano). 2001;13(5):355-61. DOI: 10.1007/BF03351503 
PMID: 11820708
43. Herr KA, Mobily PR. Comparison of selected pain assessment tools for 
use with the elderly. Appl Nurs Res. 1993;6(1):39-46. DOI: 10.1016/S0897-
1897(05)80041-2 PMID: 8439177
44. Downie WW, Leatham PA, Rhind VM, Wright V, Branco JA, Anderson JA. 
Studies with pain rating scales. Ann Rheum Dis. 1978;37(4):378-81. DOI: 
10.1136/ard.37.4.378 PMID: 686873
45. Pasero C, McCaffery M. Assessment. In: Pasero C. McCaffery M. Pain 
assessment and pharmacologic management. St. Louis: Mosby Elsevier; 
2011. pp. 13-176.
46. Sindhu BS, Shechtman O, Tuckey L. Validity, reliability, and 
responsiveness of a digital version of the visual analog scale. J Hand 
Ther. 2011;24(4):356-63. DOI: 10.1016/j.jht.2011.06.003 PMID: 21820864
47. Helfand M, Freeman M. Assessment and management of acute pain in 
adult medical inpatients: a systematic review. Pain Med. 2009;10(7):1183-
99. DOI: 10.1111/j.1526-4637.2009.00718.x PMID: 19818030
48. Dworkin RH, Turk DC, Farrar JT, Haythornthwaite JA, Jensen MP, Katz NP, 
et al.; IMMPACT. Core outcome measures for chronic pain clinical trials: 
IMMPACT recommendations. Pain. 2005;113(1-2):9-19. DOI: 10.1016/j.
pain.2004.09.012 PMID: 15621359
49. Farrar JT, Young JP, LaMoreaux L, Werth JL, Poole MR. Clinical importance 
of changes in chronic pain intensity measured on an 11-point numerical 
pain rating scale. Pain. 2001;94(2):149-58. DOI: 10.1016/S0304-
3959(01)00349-9 PMID: 11690728
50. Salaffi F, Stancati A, Silvestri CA, Ciapetti A, Grassi W. Minimal clinically 
important changes in chronic musculoskeletal pain intensity measured 
on a numerical rating scale. Eur J Pain. 2004;8(4):283-91. DOI: 10.1016/j.
ejpain.2003.09.004 PMID: 15207508
51. Childs JD, Piva SR, Fritz JM. Responsiveness of the numeric pain rating 
scale in patients with low back pain. Spine. 2005;30(11):1331-4. DOI: 
10.1097/01.brs.0000164099.92112.29 PMID: 15928561
52. Michener LA, Snyder AR, Leggin BG. Responsiveness of the numeric 
pain rating scale in patients with shoulder pain and the effect of surgical 
status. J Sport Rehabil. 2011;20(1):115-28. DOI: 10.1123/jsr.20.1.115 
PMID: 21411827
53. Williamson A, Hoggart B. Pain: a review of three commonly used pain 
rating scales. J Clin Nurs. 2005;14(7):798-804. DOI: 10.1111/j.1365-
2702.2005.01121.x PMID: 16000093
54. Pereira LV, Pereira GA, Moura LA, Fernandes RR. Pain intensity among 
institutionalized elderly: a comparison between numerical scales and 
verbal descriptors. Rev Esc Enferm USP. 2015;49(5):804-10. DOI: 10.1590/
S0080-623420150000500014 PMID: 26516751
55. Ware LJ, Epps CD, Herr K, Packard A. Evaluation of the revised faces 
pain scale, verbal descriptor scale, numeric rating scale, and Iowa pain 
thermometer in older minority adults. Pain Manag Nurs. 2006;7(3):117-
25. DOI: 10.1016/j.pmn.2006.06.005 PMID: 16931417