št. 22. Ptuj, dne 2. junija 1967 Cena: 0,50 ND (50 SD) -rillc- l^Mja pod tem tmenc -4. novembra 1961 dalje p ».luepu občinskih cKlborov SZDL Ptuj oi Ormož. — ladaja zavod -Ptujald tednik« E>tuj. Ocigov- pletla. Ne kaže razpravljati o tem, ali so Sirci in tako imenovana pa- lestinska osvobodilna armada res pripravljali ali celo storili sabotažna dejanja. Dejstvo je, da, »tiha vojna« na izraelsko- arabskih mejah traja venomer, da palestinski begunci ne more- jo pozabiti, da }ih je izraelski režim izgnal iz dežele v silno bedo in da arabski svet ne pri- znava Izraela kot neodvisne de- žele, ker je nastal, kot pravijo, kot plod »imperialistične zarote na povsem arabskih tleh.« Kljub tolikšni zaostrenosti na meji pa t-endarle doslej niso za- beležili večjega incidenta. Na obeh spornih straneh je slišati celo pomirjevalne izjave pjoleg groženj. Napetosti na Srednjem vzhodu se je lotil tudi varnost- ni svet. U Tant je odpotoval v Kairo in potem pripravil poro- čilo. Značilno je, da se je ka- men spotike prevalil sedaj '.■ Akabski zaliv oziroma v Tiran- sko morsko ožino. ZAR trdi, da sodi ožina v nje- ne normalne ozemeljske vode in da potemtakem sme tod ukre- pati po svoji volji. Zato je v dneh napetosti na izraelsko- -irabskih mejah tudi uvedla blo- kado za vse izraelske ladje, ki bi hotele pripluti do izraelskega pristanišča Elat v Akabskem zalivu ali odpluti o^ tod. Bloka- da velja tudi za vse tuje ladje, ki bi pripeljale Izraelu kakrše>n Jjoli tovor. O tem, da ima ZAR pravico tako ravnati, ni nobenega dvo- ma, četudi leže ob Akabskem zalivu kar štiri države: ZAR. Izrael, Jordanija in Saudska Arabija. ZAR je pripravljena /. vprašanjem stopiti pred kateri koli mednarodni forum, tudi pred Mednarodno sodišče pravi- ce v Haagu. Očitno je namreč, da bi se prizadete dežele mora- le v primeru, da Izraelu dovo- lijo plovbo skozi ožino, domeniti ter skleniti ustrezni mednarodni sporazum. Tega pa trenutno ni. Izrael na drugi strani po- udarja — in takega mnenja .so tudi ZDA, Britanija in Kana- da —, da je doslej plovba po- tekala deset let brez zastoja in da je to območje s tem postalo »internacionalno«. V Kairu .spet opozarjajo, da je Izrael s po- močjo ZDA v času znane tri- stranske agresije na Sueški prekop vsilil to »svobodno plov- bo« in da to nasilje ni moglo odvzeti Egiptu pravice o oze- meljskih vodah, ki so medna- rodno priznane. Kaže, da želi Izrael s pomočjo ZIDA. Kanade in Britanije sedaj uporabiti pritisk, v Kairu pa ne nameravajo popustiti. Zato je nevarnost, da pride do spopada, toliko večja. Toda ne samo to. Zaradi različnih pogledov vele-' sil — ZSSR npr. v celoti pod- •:.!ra egiptovsko stališče — j?e utegne preleviti še v širši .spo- pad. Vendar sile miru še niso vrgle puške v koruzo in bodo skušale zadevo spraviti, kolikor se le da, za zeleno mizo. Drugi dogodki Kriza na Srednjem vzhodu — o njej govori praseben članek — je te dni pritegnila vso svetov- no javnost, saj gre, kot upravi- čeno trde dobro poučeni krogi, za vprašanje miru ali vojne. Znano je, da je ta del sveta zelo hitro vnetljiv, vendar ne samo zaradi velikih zalog nafte, tem- več tudi zaradi stalnega spvora med Izraelom in arabskimi de- želami. NIKEZlC V SKANDINAVIJI Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič se mudi v teh dneh v skandinavskih prestolnicah. Njegovi obiski so izrednega pomena za nadaljnjo jugoslovansko-skandinavsko so- delovanje. Znano je, da imajo tamkajšnje vlade v zunanjepo- litičnih nazorih mnogo skupne- ga ali podobnega z nami .Jugo- slovani in da je dvostransko so- delovanje prijateljsko, poglob- ljeno in pristno. O obiskih bomo poročali ob sklepnem poročilu. 2e doseda- nji razgovori pa kažejo, da je mogoče plodno sodelovanje ns mednarodnem in dvostranskem področju še razširiti. NOVA POBUDA Indija je te dni neuradno na- mignila Kitajski, da bi bila pri- pravljena pomeniti se o spornih vprašanjih. Gre predvsem za meje, ki bi jih v Pekingu radi ^popravili« sebi v prid in so zato svoj čas celo izzvali ki^vave, oborožene spopade.' Vendar je v indijskp-ki|;aa^h odnosih vredno omeniti, da so potem, ko so na mejah zaneme- ie eksplozije granat, nekam »omrtvili«. Kitajska se je teda:i pričela ukvarjati s svojo »kul- turno revolucijo« in z notranje- političnimi vprašanji. Zato se- veda ne kaže sedanje na videz mirne odnose ocenjevati za nor- malne. Prav lahko se zgodi, da bo Peking spet odprl propa- gandne arsenale in pričel napa- dati Indijo kot nevezano deželo z »ameriškim imperializmom'< in podobnim. Kljub temu pred- sednica vlade Indira Gandhi so- di, da pobude za razgovore le niso odveč. MEDNEMSKI RAZGOVORI Predsednik vlade Nemške de- mokratične republike Stoph je pred kratkim pozval zaliodno- nemškega kancle^^^a Kiesinger- ja, naj bi obe vladi vzpostavili stike ter se pomenili o nem- škem vprašanju. Kiesinger za sedaj molči. Vendar je le bi- stvena razlika med njim in nje- govima prednikoma. Le-ta nam- reč pisem nista hotela sprejeti, medtem ko ga je on sprejel. Kaže, da se sedaj posvetuje ? svojimi ministri in svetovalci. Stoph namreč predlaga, naj bi obe deželi uredili diplomat.ske odnose, se odrekli sili, priznali sedanje evropske meje, za polo- vico zmanjšali oborožitev ... Tekoči trak v novi klavnici KlavnicOgPerutnine' iz Ptuja ze obratuje Perutninska klavnica Perutnine if. Ptuja je največja tovrstna klavnica v Jugoslaviji. Njena letna zmogljivost je pet milijonov piščancev. Delo je steklo brez večjih težav kljub avtomatizira- nim in mehaniziranim tekočim trakom. Na njih zakoljejo in pre- delajo do 2000 piščancev na uro. ZA TEDNIK ODGOVARJA ANTON KOLAR, DIPLOMIRANI INŽENIR, UPRAVNIK KLAVNICE. — Kako ste vpeljali proizvodnjo u novi klavnici? Poskusno smo pričeli obrato- vati prejšnji mesec. Pri pričetku proizvodnje nismo imeli večjih težav. Potrebno število delavcev je bilo na praksi doma in v Ho- landiji, kjer so podobne, še več- je klavnice. Delovne izkušnje in pogoje dela so delavci spoznali že v stari klavnici. Večina stro- jev v tekočem traku je angle- ških. Angleži, ko so jih zmonti- rali, so štirinajst dni po pričet- ku obratovanja delali na njih in priučevali naše delavce, ki že znajo s stroji upravljati in delati ob njih. Sorazmerno hitro so se privadili tekočemu traku. Proizvodnja že teče brez večjih ovir. — Katere so prednosti nove klavnice? ■ Prednosti so zelo velike. Vsa dela, od klanja piščancev do pakiranja, ko so »pripravljeni 7.a v kuhinjo«, potekajo na te- kočem traku. Vsa dela so avto- matizirana in mehanizirana. N;.- čin klanja je hitrejši. Skubljenjc je izboljšano z boljšim skubil- nim strojem. Tudi način obde- lave je drugačen. Odrežejo noge, glava in odstrani se dro- bovina. Za prodajo se vračajo vrat, jetra, želodec in srce. — V kakšni obliki gredo piščan- prodajo? . prodajo gredo za kuhinj'' ,11 ipravljeni celi piščanci z ne- katerimi očiščenimi notranjimi deli ali pa po želji razkosani piščanci, se pravi večje količine beder, hrbtov,... ali pa večje količine drobovine (srce, jetra, želodec), navadno v zabojih po deset kilogramov. Pred prodajo. •Tt^^Ieda meso veterinar. Koliko že zakol iete m pn- yiacite piščancev? "' zmog- ljivost klavnice pet milijonov na leto kmalu izkoriščena? Na uro bomo lahko zaklali 2000 piščancev, se pravi v eni i/meni (v osmih urah) 14.000 pi- ščancev na dan. Trenutno že :'.akoljemo 11.000 do 12.000 pi- ščancev na dan. To št6vilo se bo večalo v poletni sezoni, ko narašča število piščancev, ki jih dobimo od kooperantov. Pozi- mi, ko bomo klali piščance ve- činoma iz lastne proizvodnje, se bo to število zmanjševalo. — Klavnica je bila zgrajena r namenom, da bo prodajala zmrz- njeno meso. Prodajate pa le sveže! Klavnica je zgrajena tako, da se polovica piščancev globoko ohladi in prodaja zmrznjena. Tržišče pa zaenkrat zmrznjenih piščancev ne zahteva, ker jih potrošnik ne kupuje rad. V bo- doče se bo morala uveljaviti prodaja zmrznjenega mesa. Le tako bodo piščanci pHšli zdra- vi do potrošnikov. Pri tako ve- liki klavnici s 14.000 zaklanimi piščanci na dan ne bo šlo brez hladilnikov in zmrznjenih pi- ščancev. Zaradi tega imamo ško- do tudi v proizvodnji, saj nam del traku stoji. Proizvodnja in zdravstvene potrebe bodo sča- soma zahtevale zmrznjeno meso, ki ga kupujejo v drugih napred- nih državah. — Kaj napravite z veliko koli- i'ino odpadkov pri klanju? Vse ostanke kupi in odpelje vsak dan Koteks. ki iz njih iz- deluje mesno moko za krmlje- nje živine. Perja samega se ne izplača čistiti, ker je izkupiček premajhen. To nam je tudi teh- nično onemogočeno. Mislimo na prizidek in stroje, kjer bi mleli te ostanke in proizvajali moko — Kam prodajate piščance? A' mislite na izvoz? Piščance prodajamo le na do- mačem tržišču. V Sloveniji že pride pet do šest piščancev na ££ebi^c9.^i^ .tem »tevilom se približujemo potrošnji v srednji Evropi. Ker vse farme povečujejo pro- izvodnjo, bo treba misliti na izvo2. Že v začetku proizvodnje se trudimo, da bi kar se da zbol.išali proizvodnjo, kvaliteto in prodajno embalažo. Le tako bomo lahko konkurirali na do- mačem in tujem tržišču, ZR Ptuj je končni zmagovalec Znkijučsk radijske oddaje Spoznavajmo svet in domovino Za zaključno radijsko oddajo RTV Ljubljana Spoznavajmo svet in domovino v soboto, 27. maja t. L, ki je prinesla konč- nega zmagovalca ob finalnem nastopu mest Ptuja in Murske Sobote, je bilo izredno zanima- nje. To je seveda razumljivo, saj je popularna oddaja privab- ljala od prvega do zaključnega nastopa mest vedno več poslu- šalcev in je napeto, da ne rečem nervozno razpoloženje v obelT mestih na dan zadnjega nasto- pa du?;eglo svoj vrhunec. Ptujčani smo zmage zelo ve- seli in kar ne moremo verjeti. <3a smo prvi med šestnajstimi tekmujočimi slovenskimi mesti. Največji deležv pri atirmaciji "ašega mesta imajo seveda di- jaki naših obeh srednjih šol — gimnazije in ekonomske sred- nje šole, saj so se tričlanske ^Ivupine pri odgovorih prav od- lično izkazale. Od 20 postavlje- nih vprašanj iz vnaprej določe- nih tem so odgovorile kar na 18. ^lanj uspešno je bilo tako ime- ano občinstvo v dvorani, •edstavijalo naše mesto. SI: bo je odgovorilo zlasti na vpra- šanja, ki so nam jih postavljala nasprotna mesta. Splošni rezu! tati pri reševanju vprašanj 1 aeveda bili za nas še mnogo boljši, če bi aktivno sodeloval večji krog soobčanov, zlasti iz prosvetne stroke, saj je končno le šlo za mladinsko oddajo, ki .je želela pritegniti v tekmujo- čih mestih kar največje število sodelavcev. Menim, da potrebujemo Ptuj- čani sedaj malo oddiha, zlasti tisti, ki so nosili najtežje breme te prireditve — tekmujoči dijaki in profesorji, ki so nadzirali njihov študij. Ob koncu bi se najlepše za- hvalil obema ravnateljema na- ših srednjih šol Rudolfu Cehu in Jožetu Stropniku za razume- vanje in pomoč pri organizaciji te oddaje, ki je po naključju prišla name. Hvala tudi vsem tistim prosvetnim delavcem, ki so pozitivno odgovorili na po- stavljena vprašanja in s tem poinagali Ptuju k zmagi. Drago Hasl Stran 2 TEDNIK — petek, 2. junija 196? Strnn 2 NaSe trZiiče Dovolj blaga ob stabilnih cenah Potrošniki kritizirajo cene uvoženega blaga v maju t.l. ie kazalo tržišče nadaljnje znake umirjenosti. Stabilizacija je opazna pred- vsem v boljši oskrbljenosti po- trošniških centrov in v mirnej- šem gibanju cen. Trenutno na tržišču ni po- manjkanja določenih proizvo- dov, kar je bil primer še lani. Ponudba je celo večja kot po- vpraševanje, vsaj kar se tiče nekaterih proizvodov. To je primer pri nekaterih tekstilnih proizvodih, pri obutvi, pri apa- ratih za gospodinjstvo in pri posameznih vrstah gradbenega materiala. Neupravičene razlike ^ Relativno dobra založenost tržišča se je ugodno odrazila na cene. življenjski stroški že nekaj mesecev več ne rastejo. Podatki za maj pa bodo omo- gočili konkretnejše zaključke, ali gre za trenutno premirje med ponudbo in povpraševa- njem ali pa so to znaki traj- nejše stabilizacije. Trenutno je mogoče prigovarjati le k izbiri blaga, ki nikakor ni popolna. Potrošniki pa kritizirajo tudi visoke cene uvoženega blaga glede na podobne domače pro- iz\^ode. Italijanski čevlji so po 19 do 22 tisoč, čeprav njihova kvaliteta ni niti malo višja od domačih čevljev. Uvoženo sukno je dvakrat dražje od domačega. Zaradi tega razprav- ljajo v pristojnih zveznih orga- nih o možnosti za uvedbo pri- stopnejših cen za to blago. Varanje potrošnikov Kršitev predpisov o cenah je še vedno dovolj, čeprav jih je manj kakor prej. Najpogostej- ši so primeri spreminjanja marž v trgovini. Nekatera tr- govska podjetja pa so začela varati potrošnike z objavo raz- prodal, da bi se znebila nako- pičenega blaga. Tržna inšpekcija je ugotovi- la tudi nedovoljeno uporabo uvoženega sladicorja. Nekaj sladkorja so nabavili trgovci v inozemstvu izključno v repro- dukcijske namene. Nekatera podjetja pa so ga prodala drobnoprodajni trgovini, da bi zaslužila pri razliki v ceni med domačim in uvoženim sladkor- jem, ki je znatno cenejši. Kvaliteta prelifambnega blaga Vsi izgledi so, da bodo do- bivali potrošniki v bodoče juž- no sadje mnogo boljše kvali- tete. Zaradi pogostih pritožb je zvezni tržni inšpektorat dolo- čil, da je treba kontrolirati od letošnjega prvega junijrj dalje na vseh mejnih prehodih kva- liteto južnega sadja, ki ga uva- žajo trgovci. Poostrili bodo tu- di nadzor nad transportom in pretovarjanjem, ker se je po- kazalo, da to vedno ni biio nd zadovoljivi tehnični in higien s ki ravni. Pristojni upravni organi bo- do v naslednjih mesecih po- ostrili tudi kontrolo kvalitete proizvodov, posebno prebranih nih, ker je ugotovljeno, da mnogo artiklov ne ustreza predpisom o standardu. MS-T Grenke izkušiife širši krog obveznikov vodnega prispevka? Da bi zavarovali površine pred škodljivim, delovanjem vode in da bi boljše izrabili vodno bogastvo dežele, so po- trebna znatno večja sredstva, kot smo jih doslej vlagali v vodno gospodarstvo. To je eden izmed zaključkov, do katerih so prišli pri nedavnih razpra- vah o problemih vodnega "go- spodarstva. O tem bo verjetno tudi razprava v zvezni skupšči- ni, da bi določili dolgoročnejšo politiko. Ogroženiii dva in pol milijona hektarjev Ugotovljeno je, da je bilo vodno gospodarstvo po vojni precej zanemarjeno, posebno glede investiranja. Medtem pa povzročvHJo poplave tako veliko škodo, da je upravičeno mnogo večje vlaganje. Računajo, da ogrožajo poplave okrog 2,680.000 hektarjev. Po statistiki uničijo poplave vsako četrto ali peto leto vsak peti hektar posev- kov, medtem ko se zmanjšajo pridelki na 80»'o povriin za četrtino. K temu pa je treba prišteti še nevarnost, ki so ji izpostav- ljeni ljudje in imetje v mno- gih naseljih, industrijskih ob- jektih in prometnih napravah. V letu 1965 in v letu 1966 so povzročile poplave v naši dr- žavi škode za 380 milijard sta- rih dinarjev. V letu 1965 je vo- da poplavila 432.000 hektarjev, od tega 20.000 ha orne zemlje. V sto letih Pred tako pogostimi nevar nostmi in škodami, ki jih po vzročajo poplave, zbledijo vsi računi o vlaganju v zaščitne objekte. Sedanja sredstva ne zadovoljujejo niti malo. Ce bi na primer v Bosni in Herce- govini nadaljevali z vlaganji v vodno gospodarstvo tako kot doslej, bi zgradili vodne objek te šele v sto letih, pa še to ob pogoju, da se v teh sto letih ne bi v vodnogospodarski situaci ji nič spremenilo. Nujno je potrebna enotna akcija. Pokazalo se je namreč, da zgraditev zaščitnega siste- ma na nekem delu reke lahko ustvari nove ali večje teža\ na drugem ali celo na naspro' nem obrežju. Posamične akc je lahko povzročijo veliko šku do. Namakanje na 2 % Obilje vode bi naj prinašalo korist, ne pa ogromno škodo, kakor se to pri nas dogaja. Z namakalnimi sistemi je zajetih v naši dražvi le 150.000 ha ozi roma ca. 2'/o. Namakanje pa bi lahko uvedli na več kot 3 milijonih hektarjev ravninskih površin. V Italiji umetno na- makajo 3 milijone ha, v Bolga- riji 900.000 ha, v Grčiji 5.50.000 hektarjev itd. Površinske ali visoke podzemne vode pa ogrožajo pri nas 3,6 milijona hektarjev. Glede na to smo pred razpravo o vodnem go- spodarstvu. Po dosedanjih predlogih je najvažnejše razši- riti izvore sredstev. Predlagajo razširitev kroga obveznikov vodnega prispevka, ki ga seda i ilačujejo kmetijski proizvajal ci in nekatere gospodarske or- !?:anizacije. Ocenjujejo, da bi moralo plačevati vodni prispe- vek celotno gospodarstvo. S. S.-T. Načrt varstva pred nesrečami v Ormožu Ze najstarejši zgodovinski zapisi pričajo, da so se naši predniki ob Dravi bal' poplav in se borili pro- ti njim. Z združenimi močmi so jih delno zadrževali, .saj takrat fe tehnika ni bila v takem razvoju In moči. Na žalost pa Se v dvajsetem stoletju, ko že izstrelki in orodja člove.^ke izdelave pristajajo tn kopljejo na Luni, obdravski pre- bivalci z bojaznijo poglejujejo na gladino Drave kdaj bo zopet pre- stopila bret;ove in nanrivila več- milijonsko škodo Se do danes nt bilo mogoče ukrotiti te reke. pa čeprav dela ogromo škodo vzdolž cele struge. Pri ras med drugim poplavi stari del Maribora se raz- lije po dravskem in ptuj.skem po- lju, in nadaljuje s poplavami na Hrvaškem. Da še vedno lahko sa- mo gledamo, kairo voda uničule. so priča večmilijonske škode, ki iih vsakt) leto povzroči. Alt izgo- vor, da m ureditev struge ni de- narja, zadošča? Ostale stihije že lažje preprečujemo in zaustavlja- mo. Ormoškemu območju nobena pvoplava ne prizanese. Slcode so velike. Kolikor Je v moči Ormo- žancyv, so si organizirali varstvo pred naravnimi in drugimi hudimv nesrečami v občini in sicer po na- črtu, ki je izdelan z namenom, da zagotovi hitro aktiviranje in smo- trno delovanje občinske organiza- cije za pomoč ob vsaki nesreči, predvsem pri poplavah, rnnčnen-; požaru, snežnih zametih in neur- jih, potresu, obratni ali drugi večji nesreči Načrt je izdelan v obliki navodil za delo vodje štaba in vodje služb, ki jo sestavljajo nb''^M)hke organizacije za pomoč ob ru\'»'oči Občinsko organizacijo se- stavlja sedem služb: služba za ob- veščanje, alarmiranje in zveze tehnično reševalna služba, služba xa javno varnost, požarnovarno- stna služba, zdravstvena služba, služba za pre.skrbo in transport služba za evakuacijo in nastanitev prebivalstva Shube so sestavljene iz enot in z določeno nalogo pri reševanju ob nesrečah. Ob določeni vrsti ne- sreče se akti^z-ira le tista služba ki le nri reševanju potrebna. Služba za obveščanje, alarmira- nje 'n 7'veze ima Štiri ekipe: eki- po za alarmiranje, ekipo kurirjev, ekipo za radijske zveze in ekipo za vzpostavitev PTT zvez Namen službe je. da aktivira Štab In ce- lotno organizacijo reševanja, da '/zpostavi radijske in kurirske 7,ve7e med štabom in reševalnimi ekipami, » flabi sosednj'h občin in drugimi, ter da vziLiostavl PTT zveze, v kolikor bi bile ob nesreči oretrgane. Tehnično reševalna služba zaje- ma osem ekip, ki so specializirane za določeno vrsto reševanja in .so temu primerno tudi opremljene Te ekipe se formirajo predvsem v delovn'h organizacijah, kjer se tu- di opremijo s posebnimi sred- stvi in pripomočki za reševanje. Tovarna Jože Kerenčič formira kovinsko mehanično in ogledniško ekipo. GP Ograd reševalno in o'edniško ekipo, stanovanjsko ko- munalno formira ekipo za popra- vilo vodovoda in kanal-zacije in ekipo za asanacijo, Elektro Mari- bor, rajon Ormož montersko in ogledniško ekipo, PGD Ormož pa reševalno ekipo s čolni in ekipo za črpanje vode. Služba javne varnosti Je sestav- ljena predvsem iz vrst uslužben- cev postaje milice, po potrebi pa se v to službo vključijo civilne osebe. Naloga te službe ob nesreč) je, da za\-aruje pomembnejše objekte, vzdržuje red. preprečuje kazniva dejanja, usmerja promet, Domaga pri identifikaciji žrtev, da poišče krivca nesreče in da ugoto- vi dejansko stanje pri nekaterih nesrečah Požarno varnostno službo se- stavljajo gasilska društva na ob- močju občine ter gasilske enote gospodarskih organizacij, ki Imajo uvedeno to službo. Zdravstvena služba mora nuditi prvo pomoč poškodovanim in or- ganizirati prevoze do bolnišnic Zdravstveno službo sestavlja predvsem osebje zdravstvenih ustanov, kakor tudi osebe, ki so končale tečaje prve pomoči. Sani- tetne ekipe morajo formirati tudi podjetja z večjim številom zapo- slenih. Služba za evakuacijo In nastani- tev prebivalstva ima nalogo, da v primeru potre'(n. pr. velika po- plava) izvede evakuacijo prebi- valstva iz ogroženega področja in jih naseli v kraje, ki niso prizade- ti Vse to pa Je le dobra volja in želja pomagati sočloveku v nesre- či, ne pa zagotovilo, da se nam poplav in arugih nesreč ni treba več bati. Z.R. Intenzivna kokošjerejo ludi v zasebnem sektorju v lanskem letu je 46 kooperantov vzredilo 300.000 piščancev. Povprečno redi posamezni kmetovalec po 1300 piSčancev. Povpre- čen zaslužek pri tem številu je od HO do 150 tisoč S dinarjev. Plan vzrejo v kooperaciji je za letošnje leto 800.000 piščancev. Na vpraAanjc Tednika odgovarja Erih inž. Sara, referent za proizvodnjo piščancev v kooperaciji pri »Perutnini*. _^ Kaj menite o razvoju kokošje- reje v zasebnem sektorju? V širjenju kooperacije se opa* žajo velike spremembe. Včasih je kmet redil piščance za trg po šest mesecev. Prvi piščanci so prišli na trg komaj poleti. To je bil način ekstenzivne vzreje, ki nima nič skupnega z intenzivno vzrejo, ki jo danevS širimo s ko- operacijo. Ta vzreja je pri ko- operantih nekaj novega. Ne te- melji na nobenih kmečkih tradi cijah. Zaradi te tradicije smo imeli pri širjenju kooperacije v začetku precej težav. Kot vemo. kmet z nezaupanjem gleda na vse, kar je novega, kar prinese znanost in sodobna kmetijska proizvodnja. V letu 1965, ko se je pričela poskusna kooperacija, se ta ni mogla razširiti. Razširila se je komaj poleti 19G6. Sedaj so kmetovalci v kooperaciji že va- žen faktor v proizvodnji piščan- cev. Lansko leto je 46 kooperan- tov vzredilo 300,000 piščancev. V letošnjem letu smo planirali 800,000 piščancev v kooperaciji. To je poleg vzreje v naši far- mi velik delež v proizvodnji za trg. Katere so glavne značilnosti sodobne proizvodnje piščancev? Med starim in novim načinom so bistvene razlike. Po starem načinu je koklja vzgajala in vo- dila piščance. Pri intenzivni vzre- ji pa ni govora o koklji. Človek in tehnični pripomočki dajejo vso oskrbo piščancem. Redijo se v zaprtih, dobro izoliranih pro- storih, ki zadovoljujejo pravilni vzreji, po sodobnih metodah. Po tem načinu lahko skozi celo leto ledimo piščance, S stalno tempe- raturo omogočimo in pospešimo rast tudi v zimskih mesecih. Ob '.adovoljivi tehnologiji krmljenja dosežejo klavno zrelost že po 5n dneh. Kaj ovira več,jo proizvodnjo v kooperaciji in njeno širjenje? Proizvodnja v kooperaciji ni bolj razširjena zaradi pomanjka- nja prostora pri kmetih. Vhlev- Ijamo le v prostore z naravno ventilacijo in možnostjo gojitve 13 do 14 piščancev na kvadratni meter. Kmečka gospodarstva so majhna. Le malokatero razpola- ga z večjimi prostori s ca. 80 kvadratnih metrov, ki so norma za 1000 piščancev. Ali pomagate kmetovalcem pri urejanju prostorov, če želijo pi- tati piščance? V mnogih primerih sporazum- no s kmetovalci urejujemo pro- store. Največ kreditiramo in pre- urejujemo podstrešja za vzrejo piščance\'. Kmetom dajemo ma- terial za opaženje, lesonit in drugo, kar rabi pri ureditvi pro- stora. Vse to odplačuje z vzreje- nimi piščanci. Ze v prvem tur- nusu se mu povrnejo stroški po- leg zaslužka. Na podstrešjih lah- ko redi kooperant le poleti. Kljub temu se mu splača, sal lahko vzredi štiri turnuse, ki m.; dajo lep zaslužek. V zimskem času lahko redijo le v za to dobo primernih prostorih. Kako poteka proizvodnja čez leto? Primanjkuje prostorov za rejo pozimi. V tej dobi proizvodnja pade. Naraščati prične spomladi. Poleti doseže višek, v jeseni pa ?^(>pet upada. lioliko piščancev redijo koope- ranti povprečno in kolik je pov- prečen zaslužek? Povprečno število piščancev v vzreji pri kooperantih je 1.300 pi- ščancev. Povprečen zaslužek pri tem številu je 140 do l.^iO tisoč S dinarjev. Na kakšne težave naletite pri Kooperaciji? Velika težava je razdrobljena proizvodnja. Imamo velike teža- ve in stroške z dostavo krmil, z nadzorom vseh kooperantov in podobno. Želimo si manj koope- rantov z večjimi kanacitetami. Na katerem področju širite kooperacijo? Največ kooperantov imamo v ptujski občini. Da bi dosegli plan proizvodnje v kooperaciji, jo širimo na področja drugih ob- čin: Ormoža, Slov. Bistrice in Maribora. Kakšni so rezultati kooperaci- je po prvih mesecih letošnjega leta? Kako dosegate plan? V prvem tromesečju smo ime- li v reji 100.000 piščancev. Pro- izvodnja se s toplejšim vreme- nom naglo povečuje. Trenutno imamo v proizvodnji 130.000 pi- ščancev. Ze v tem mesecu se bo število povišalo na 180.000. Šte- vilo bo najbolj naraslo poleti, ko bomo imeli v enem turnusu 200.000 piščancev. Pozimi bo šte- vilo zopet padlo. Predvidevamo, da bomo redili pozimi v koope- raciji 50.000 piščancev. Piščanci dosegajo povprečno težo 1?)00 g. Zaslužki kooperantov so zadovo- ljivi. Stroški kooperanta so !e stelja In elektrika za ogrevanje, vse ostalo, krmo, opremo in pi- ščance pa dostavimo kooperan- tu mi. Interes km.etovalcev se povečuje. Letošnji plan bomo verjetno presegli. Ali nameravate zboljšati pro- izvodnjo tudi v kooperaciji? Tudi v kooperaciji bomo iz- boljšali in olajšali proizvodnjo. Kooperantom bomo dali boljšo opremo za krmljenje, ki bo za- htevala še manj dela. Kooperant bo lahko zraven svojih vsako- dnevnih del opravil še pri pi- ščancih. Tu so mišljeni predvsem avtomatični napajalniki (žlebo- vi, ki se bodo priključili na vo- dovod). Poleg avtomatičnih kr- milnikov, ki se nasipliejo vsake tri dni, bodo olajšali proizvod- njo. Tehnologijo in veterinarsko službo vrši obrat za kooperacijo zastonj. Kooperantom zagotovi- mo tudi prodajo. Z R Tudi cena aluminiju se bo morala spremeniti Novo izvoljeni predsednik upravnega odbora tovarne gli- nice in aluminija »Boris Ki- drič«, Kidričevo, metalurški tehnik, vodja organizacijske enote elektrolize A in B Adolf Kosi, je odgovoril na nekaj »Tednikovih« vprašanj o delu in skrbeh upravnega odbora, ki je dobil k dvema članoma iz prejšnje mandatne dobe z ne- davnimi volitvami še 7 novih članov, sledeče: Ali se bo delo sedanjega upravnega odbora in v čem razlikovalo od prejšnje sesta- ve tega odbora? Adolf Kosi »Smalram, da ne, ker je imel upravni odbor v vseh mandatnih dobah obstoja de- lavskega samoupravljanja mno- go dela in odgovornosti, ki so v zvezi s proizvodnjo glinice in aluminija in anodne mase. Ve- lik del skrbi je ostal tudi nam in mislim, da bo imel tudi od-. bor za nami še precej dela, ne- kaj iz našega, pa tudi iz svoje- ga časa.« Katerih pomembnih nalog se morate najprej lotiti? »Smatram, da je sedaj glav- na skrb delavskega sveta, na- šega upravnega odbora in tudi uprave najti najboljše rešitve iz težav, ki jih povzroča ne- stalnost cen surovin in tudi elektrike. Za nas so najbolj pe- reča vprašanja nove cene za aluminij glede na povišane ce- ne surovinam in električni energiji. To, da pri nas hitro in glasno reagiramo na vsako spremembo, cen surovinam in električni energiji, ni brez vzroka. Vsaka sprememba cen pri naših dobaviteljih prinese s seboj celo verigo težav tudi v naše poslovanje, zlasti pa v naše finančne obveznosti. Do graditeljevih novih kapacitet v proizvodnji elektrike, tu mislim termoelektrarno Šoštanj, ima- mo večmilijardne obveznosti /.a daljše obdobje. V načrtu imamo tudi graditev halde pod Ptujsko goro, kar bo tudi več- ja investicija, ki se ji ne mo- remo ogniti. Vsi skupaj išče- mo: uprava, delavski svet in mi, za te in za vse druge prob- leme najboljšo možno rešitev. Zavedati se moramo odgovor- nosti pred skupnostjo in pred kolektivom, ki jo zahteva do- bro gospodarjenje v tako po- membni proizvckinji, kot je proizvodnja glinice in alumini- ja.« Kaj pa ste izbrali za dnevni red na prvih dveh sejah? »Prva seja je bila primo-pre daina, druga pa je bila redna delovna seja. Na drugi smo obravnavali letošnji trimesečni obračun dohodka, ki nam gle- de na obstoječe gospodarske težave ni mogel pokazati ugod- nejših rezultatov, kot smo jih dosegli. Za to sejo smo tudi prihranili obravnavanje pro- šenj ustanov, organizacij in društev iz Kidričevega, ki ra- čunajo pri sestavljanju svojih delovnih programov na pomoč našega kolektiva. Kljub naj- boljši volji nismo prišli do re- šitve, ker se nanašajo zneski v prošnjah na skupno preveliko vsoto, s katero pa jim ne mo- remo ustreči. Pred dokončno odločitvijo se bomo še pred sejo delavskega sveta posveto- vali s predstavniki prosilcev in nato bomo dokončno odločili in določili višino pomoči v te namene.« Ali vas čaka ie kaj izredno vainega za prihodnjo 3. sejo? »Mislim, da se bo zbralo do 3. seje mnogo več perečih vprašanj, kot bi jih na tej seji lahko rešili, saj teh nikdar ne zmanjka. Ob pomembnejših vprašanjih rešimo vedno nekaj spremljajočih in neodložljivih. Tako bo tudi na 3. prihodnji seji.« Na ramena ljudi iz te tovarne so prišle v zadnjem času več- je funkcije in odgovornosti; predsednik delavskega sveta je Ivan Tušek, predsednik uprav- nega odbora Adolf Kosi in predsednik tovarniškega odbo- ra sindikata Franc Emcršič. Vsi skupaj slovijo po tem, da jih imajo v kolektivu vsi radi in da so pri svojem delu vest- ni in odločni osebno pa do vseh /.elo vljudni in tovariški. V. J. Letos pod streho novo gostišče v Ormožu FRANC NOVAK, predsednik skupščine občine Ormož, o raz- voju turizma in gostinstva v ormoški občini: V obdobju, ko je v turizmu čutiti največji razmah in ko postaja pomembna gospodarska panoga, v Ormožu ni gostinsko ii: ' '"•^ih zmogljivosti, ki bi zadovoljile turiste. V Ormožu so štiri gostilne. Zgradba gostil- ne Grozd je dotrajana. Vsako n, daljnje vlaganje v popravilo ie negospodarno. V gostilni Abo- nent je stanje še slabše. KK Or- mož jo le s težavo vzdržuje, da lahko služi abonentom in osta- lim. Edino gostišče, ki je pri- merno urejeno, je gostilna Hav- hto. Njene zmogljivosti pa ne zadoščajo. V načrtu je gradnja gostišča s in sedeži in 23 ležišči. V le- tošnjem letu bo zgrajeno do podstrehe. Gostišče ne bo imelo zmogljivosti hotela, pač pa bo kraju primeren turistično go- stinski objekt. Projekti za novo gostišče so izdelani. Gradili ga bodo na mestu, kjer je sedaj go- stilna Grozd. Del zgradbe bo enonadstropen, del pa pritličen v tp^;.sah. Spodaj bodo restav- ' • cii'' in drugi prostori, zgoraj :)H lovska soba. sobe z ležišči in drugi prostori. Predračun je 230 milijonov starih dinarjev. Z go- spodarsko banko v Ljubljani že potekajo pogajanja za kredit Letos bi lahko dobili še devizni kredit, prihodnje leto pa le v dinarjih. Kredit bi dobili na desetletno odplačilo. Vračali bi sa iz zaslužka v turizmu, go- stinstvu in lovstvu Te dejavno- sti bi ustvarjale toliko dohod- kov, da bi kredit lahko odpla- čevali. Gradbeno podjetje Ograd je pripravljeno prodati devize, ki jih bo dobilo z izvozom ope- ke na Madžarsko. Te ponudbe smo zelo veseli. Gostinsko podjetje Ormož je glavni pobudnik gradnje tega gostinskega objekta kljub teža- vam, v katerih se nahaja. Pod- ietje nima na razpolago pro- storov, primanjkuje mu strokov- ni kader. Se vedno plačuje več- je odškodnino svojcem žrtev nesreče s kombijem na Mari- borski cesti v Ptuju. Kljub vsem težavam zadovoljivo go- spodari. Vložen denar v gostin- ■^kem podjetju se je najbolje obrestoval. Tudi KK Ormož se trudi v razvoju turizma. Urejuje svoja gostišča in ceste, da so dostopna tudi z avtomobili. Predvsem urejuje gostišče Jeruzalem Le- po urejeno gostišče ims tudi ^ Ivanjkovcih. Urejuje tudi go- stilno Abonent In kegliišče ^ njej. Manjše lokale bodo ure- dili še v nekaterih krajih. V teh lokalih želi prodajati svo- ja vina z željo, da bi Ormož po- stal znan po domačih jeruza- lemskih vinih. Letos bo zgrajen most preK Drave v Ormožu Povezal bo obe republiki. Z rekonstrukcijo cest, ki povezujejo Ormož s so- sednjimi kraji, bo postal večje orometno križišče Letos bo pO' tnvalo prek Slovenije RO "/n tu- ristov, kolikor jih pride v dr- žavo, to je več kot 15 milijonov, oredvsem z avstrijske in itali' lanske strani Lahko računamo, (Konec na 3. strani) stran 3 T E D M K - petek, 2. junija 196? Stran "? E^etos na ptujski gimnaziji 67 maturantov v sredo, 24. maja 1967, je bil za letošnje maturante na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju zadnji dan razrednega pouka in glede na praz- nično oble^čene dijake ter rdeči nagelj'ček bolj svečan kot de- lovni dan. Po končanem pouku se je zbra- lo vseh 67 dijakov iz 4. a, b in c razreda v profesorski zbornici in so se zahvalili ravnatelju Rudiju Cehu, razrednikom in celotnemu profesorskemu zboru za ves trud in prizadevanje, da bi komčali čim uspešneje šolanje na gimnaziji. Po ceremonialnl izročitvi razrednega ključa naslednikom — tretješolcem so še šli v sprevodu po mestu. Po 18 dnevih priprav na maturo jih čaka še ta in potem slovo od gimnazije. Letos obiskuje ptujsko gimnazijo 330 dijakov in dijakinj i/ ' ;n okolice ter iz občino Orn i- fesorski zbor ■' d-no z njimi prizadeva, da '- -eglo čim- več srednješol>K " !,:"nrazbo. Važ- nosti tega se skupno z dijaki ved- no bolj zavedajo tudi njihovi star- ši, ker pomeni študij iz leta v leto resnejše in pomembnejše de- lo, enako pa tudi izbira poklica in višjega ter visokošolskega študija. Ptujska gimnazija bo proslavlja- la 1969. leta 100 let obstoja, svoje- ga utrjevanja kot zavod z ugle- dom po resnem prbfesorskem zbo- ru in po trdnem znanju dijakov ter po dobri pripravi na visoko- šolski študij kakor tudi na visoko kvalificirane poklice. Ta gimnazija je dala Sloveniji in Jugoslaviji več revolucionarjev in sposobnih strokovnjakov po končanih študi- jih. Pok. dr. Jože Potrč, Dušan Kveder, Mirko Centrih in mnogi še živeči možje so lahko za zgled mladim rodovom dijakov, kako globoka in resnična je lahko lju- bezen do domovine in do svojega ljudstva in kako je potrebno bra- niti in varovati njegovo svobodo in neodvisnost po tolikih in po ta- ko težkih bojih za obstoj, kot je bila zadnja svetovna vojna. Tudi letošnji rod maturantov naj odnese iz ptujske gimnazije in iz svojih domov v življenje zasta- vo svobode, nenehnega boja za na- predek in sožitje med narodi ter mir, da bodo tudi oni imeli čas in možnosti za svoje ljudstvo vse, kar od njih in njihovega življenj- skega dela pričakuje. V. J. Maturanti ptujske gimnazije z nekaterimi svojimi profesorji ob zadnjem dnevu pouka na Muzejskem trgu Vzgoja poki enih šoferjev je tudi naloga družbe Vsi poklici, ki jih opravljajo občani na različnih področjih dela, so važni, ker zadovoljujejo družbene potrebe. Sodobna zakonodaja zahteva, da je potrebna za opravljanje poklica tudi poklicna vzgoja, in kdor se hoče izučiti določenega poklica, mora uspešno končati vsaj osemletko. Tako vzgajamo mizarje, kovinarje, peke, čev- ljarje, dimnikarje idr. v stro- kovnih šolah in na delovnih mestih. Skoraj za vse uslužnost- ne poklice je predpisana trilet- na učna obveznost. Temeljni zakon o varnosti prometa na cestah pa tega ne predpisuje za šoferje, ki poklicno opravljajo zelo odgovorno družbeno službo v našem gospodarstvu, čeprav šoferji odgovarjajo za draga prevozna sredstva in je življenj- ska doba le-teh odvisna od stro- kovnosti voznikov, da ne govo- rimo o veliki vrednosti blaga in oseb, ki so v prometu od- visni od sposobnosti in znanja^ ki ga mora imeti vsak voznik, ki sede za volan. Pri tem ne smemo pozabiti, da šofer na ce- sti ni sam in da je predvsem od njega odvisna tudi varnost v prometu. Preteklo je že več kot dvajset let in naše gosodarstvo še ni postavilo zahteve po poklicni vzgoji šoferjev. V svojih pod- jetjih in obratih zaposlujejo šo- ferje raznih kategorij, brez ob- vezne poklicne vzgoje, kot da šoferjevo delo ni poklicno. Be- žen statistični pregled nam po- ve, da zaposlujejo transportna podjetja le okoli 25 «/o poklicnih šoferjev, vsi ostali pa opravljajo odgovorno delo šoferja brez po- klicne vzgoje. Razumljivo je, da nad 70 "/o šoferjev brez po- klicne kvalifikacije ni stimuli- ranih za svoje delo in da so da- nes taka delovna mesta slabše nagrajevana, kar vzbuja pri šoferjih kompleks manjvredno- sti, ker jim družba ne priznava poklicne strokovhosti, kot npr. mizarju ali kovinarju idr. Ne- kateri trdijo celo, da poklicnih šoferjev sploh ni! Kljub pomanjkljivim zveznim predpisom je poklicna zavest šoferjev v Sloveniji na zelo vi- sok" stopnji. Združenje šoferjev in avtomehanikov se v polni •T.eri zaveda velike družbene vloge svojih članov, zato na po- budo članstva skrbi za poklicno vzgojo voznikov motornih vozil. Med najdelavnejša združenj? šoferjev in avtomehanikov ne- dvomno spada občinsM odbor združenja Ptuj. Z lastnimi sred- stvi, brez družbene podpore, de- luje že od leta 1953 in se je do danes izšolalo pod skrbnim vodstvom avto šole Jezica pri Ljubljani letno približno 40 po- klicnih šoferjev v Ptuju, ki so vsi prejeli diplome za poklicne voznike motornih vozil. Velika je bila tudi požrtvovalnost kan- didatov, ki so bili navezani na samofinanciranje in obisk nad 400 učnih ur po opravljenem službenem času, čeprav so mno- ga podjetja, ki zaposlujejo šo- ferje, celo ovirala obiskovanje tečajev, da ne govorimo o fi- nančni pomoči, ki bi jo lahko nudila iz svojih skladov za dvig strokovnih kadrov. V trinajstih letih svojega obstoja je združe- nje šoferjev v Ptuju dalo naši družbi nad 400 poklicnih kva- lificiranih in visoko kvalificira- nih šoferjev, ki danes z večjo zavestjo in strokovnostjo oprav- ljajo tako odgovorno družbeno nalogo. Tudi v šolskem letu 1966/67 je opravilo 28 kandidatov izpite za poklicne šoferje v Ptuju. Zdi se nam potrebno, da vse letošnje absolvente imensko objavimo, ker sodimo, da je to velik uspeh pri vzgoji delovnega človeka pri tako odgovornem poklicu in iz- podbuda za nadaljnje izpopol- njevanje. Letos so uspešno opravili iz- pite za poklicne šoferje nasled- nji kandidati: Anton Brlek, Jo- žef Brezar, Franc Cuš, Milan Čepek, Andrej Emeršič, Martin Emeršič, Martin Gojkošek, Jo- žef Golob, Jožef Holc, Alojz Janžekovič, Franc Krapša, Kon- rad Kodrič, Edi Krajnc, Konrad Kostanjevec, Ivan Lenart, Franc Mušič, Martin Muzek, Ivan Me- tličar, Ivan Majerič, Jožef Per- nat, Tone Planine, Konrad Ro- škar, Jožef Smrke, Franc Sitar, Franc Sirovnik, Franc Šalamun, Jožef Trafela in Franc Vučak. Mi jim želimo, da bi svoj po- klic še dolgo uspešno opravljali in jim iz srca kličemo: srečno vožnjo! Izvedeli smo, da je republiški odbor ZŠAM poslal gospodarski zbornici Slovenije precjlog za obvezno vzgojo profesionalnih voznikov motornih vozil, ki bi naj tudi benificiral staž poklic- nih šoferjev. Vsekakor je to ze-^ lo važna pobuda, ki prihaja od spodaj. V nasprotni rešitvi pri- stojnih organov bi združenje iz- gubilo svoj pomen in družbeno vlogo pri kadrovski politiki svojega članstva v Sloveniji. R. J. I^ova vinska klet v Ormožu dograjeea Klet je globoka 22 m. Dnevno lahko zmelje in stisne do 15 vagonov grozdja. Sprejme do 400 vagonov vina. Hladno vre- nje mošta v kleti s kvasnicami je velika prednost. Otvoritev kleti bo v jeseni. Za Tednik odgovarja Lidija Irgl, dipl. inž., tehnolog. — Kako so razporejeni pro- izvodni prostori in predelava? V nadzemnem delu kleti je v pritličju predelovalni obrat s stiskalnicami in laboratorij, v nadstropju pa degustacijska dvorana in pisarne. Podzemni del kleti je globok 22 metrov. V zemlji je pet nad- stropij. V dveh so cisterne, v treh pa leseni sodi. Spodaj je steklenični obrat, v katerem ]e nolnilnica, etiketirnica, stekle- nična klet in skladišč. — Kolike so kapacitete pre- delovalnega obrata in same kleti? Dnevno bi lahko zmleli in stisnili do 15 vagonov grozdja, saj je predelovalni obrat zelo avtomatiziran. Na vrhu je jašek, v katerega se sipJje grozdje, stehta in na- to zmelje. Zmleto grozdje se črpa v odcevalne tanke iznad stiskalnice. Tu se mošt odcedi, ostanek pa se stisne v dveh hidravličnih in dveh pnevma- tičnih stiskalnicah. Klet lahko sprejme do 400 vagonov vina, 200' vagonov v cisternah, 100 vagonov v leseni posodi in 100 vagonov v stekle- nični kleti. — Ali lahko opišete novi po- stopek pri vrenju mošta v kle- ti (vrenje pri nizki temperatu- ri), ki bo uveden v novi kleti? Mošt vre po najnovejšem po- stopku. Prešani mošt se hladi v hladilnih napravah na 8 do 10 stopinj. Ohlajen se spusti v betonske cisterne. Tu vre do mesec dni. Da lahko vre pri tako nizki temperaturi, se mu dodajajo selekcionirane kvas- za hladno vretje. Te kvas- il bomo sami razmnoževali. — Katere so prednosti tega vrenja? Prednosti vrenja pri nizki temperaturi so velike. Pred- vsem je važno, da pri tem po- časnem vrenju ostanejo v vinu vse aromatične in buketne sno- vi. Pri tako nizki temperaturi se lahko vrenje kontrolira in regulira. Pri zaželjeni stopnji ^e lako ustavi. Prevreti mošt se prečrpava v lesene posode, kjer mošt najlepše dozori. Po šestmesečnem zorenju vina, po čiščenju in filtriranju se ke- mično in mikrobiološko stabil- no vino polni v steklenice. Ste- klenice z vinom se dajo v ste- klenično klet, kjer zori po kva- liteti. Boljše kvalitete zorijo dalj kot šest mesecev, slabše pa manj. Iz steklenične kleti gredo steklenice na etiketira- nje in v skladišče za transport. — Se vam ne zdi, da je šest let predolgo za gradnjo takega objekta? Gradbeno podjetje Gradiš, ki objekt gradi, je že samo jezno na zakasnitev, zaradi katere ima dodatne stroške. Klet je sicer končno zgrajena. Konču- jejo še nekatera obrtniška de- la. Montirajo še del hladilnih naprav. Tehnični prevzem bo ta mesec. Jeseni, septembra ali oktobra, ko se bo začela pre- delava, bo otvoritev. — Lani ste že poskusno del- no obratovali! Lani smo poskusno mleli in stiskali. Mošt je vrel samo v lesenih sodih pri običajni tem- peraturi. Lanski pridelek kom- binata je že v novi kleti. — Kaki bodo pogoji dela v novi kleti? Organizacija dela še ni do- končno izvedena. Ker so v glav- nem vsi delovni procesi avto- matizirani, delo ne bo težko. V kleti bo zaposlenih 35 delav- cev. — Ali bo njena kapaciteta izkoriščena? Z obnovo vinogradov računa- mo, da bo z leti kapaciteta kle- ti izkoriščena. Upamo, da nas ne bo več tako hudo prizadela toča kot prejšnja leta. Ker že- limo, da bi uveljavili naša vi- na kot dobra, bomo predelova- li le grozdje z ormoškega pod- ročja. Največ vina prodamo Slovenija vinu v Ljubljani, ki ga, predvsem našega, izvaža, in sicer tudi v Anglijo. — Kaj si obetate od nove kleti? Ker je klet globoko v zemlji, je temperatura konstantna od 10 do 12 stopinj C, v stekle- nični pa največ do 8 stopinj C. Temperatura in relativna vlaga se avtomatično regulirata s klimatskimi napravami. Ce se klet prekomerno segreje, se izsesava topel zrak, dovaja pa hladen. Ce je zrak premalo vlažen, se vanj pršijo drobne kapljice vode. Velika prednost bo tudi ta, da bo vino v eni kleti. Prej jc bilo vino kombinata v tride- setih kleteh po celi občini. Tež- ko jih je bilo kontrolirati. Bili so veliki stroški s prevozom^ mošta in vina. Sedaj, ko se bo tu mlelo, stiskalo in zorelo vi- no, bo ostal le strošek za pre- voz grozdja iz goric. Ker te stiskalnice bolj izstisnejo mošt, se bo že s tem prevoz popla- čal. Pri starih stiskalnicah je bilo potrebno veliko delovne sile. Pri tej zadostuje en de- lavec, ki pritiska na gumbe. Lahko bi še govorili o boljši kvaliteti vin, ki jih bomo v novi kleti dosegli in še o mar- sikateri prednosti nove kleti. Z.R. .. Nova vinska klet v Ormožu Hovo ¥cc:;- -^fitl sindikata ktiietijst¥a, živilske m tobačne industrije občin Ormož, Ptuj in S! sica Bistrica Ustanovni občni zbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije za območje ob- čin Ormož, Ptuj in Slovenska Bi- strica, ki je bil v soboto. 27, maja 1967, v Ptuju, je izvolil 49-člansk! plenum, 11-člansko predsedstvo in predsednika medobčinskega odbora sindikata ter delegate za ^ve^ni kongres in republiški ob- čni /bor sindikata. V predsedstvo tega medobčin- skega odbora so izvoljeni: Drago CATER, Perutnina Ptuj, ki je istočasno predsednik odbora, za člane pa: Martin HABJANIC. kmetijska zadruga »Kombinat Je- ruzalem-Ormož«; Karel POHORC, Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica; Marjan KOVAČ, živil- ska industrija »Petovia« Ptuj; Alojz REBERNAK, pekarne »Vin- ko Reš« Ptuj; Vlado TUMPEJ inž., živinorejski-veterinarski za- vod Ptuj, in iz kmetijskega kom- binata Ptuj: Marjan CUCEK in Franc MAJCEN iz strokovnil) služb; Jakob CUS inž., farma be- konov; Fanika INDZiC, kletar- stvo »Slovenske gorice«; Janko MLAKAR, obrat za zadružno ko- operacijo »Jože Lacko« Ptuj. Za delegata za. zvezni kongres sindikata delavcev kmetijstva, ži- vilske in tobačne industrije Jugo- slavije sta Izvoljena: Drago CA- TER, Perutnina Ptuj, in Franc MAJCEN, Kmetijski kombinat Ptuj Občni zbor sindikalnega od- bora Kmetijskega kombinata Ptuj pa je za zvezni kongres izvolil za delegata Toneta POTOČNIKA. Za delegate za republiški občni zbor sindikata delavcev kmetij- stva, živilske in tobačne industri- je Slovenije so izvoljeni: Maru- ša GABRIJAN. Jože HEBAR in Jože KRIZANCIC Iz kmetijskega kombinata Ptuj, Martin HABJA- NIC in Franc LOVRENClC iz krneti j ske zadruge »Kombinat-Je- ruzalem Ormož«, Martin MLA- KAR, Perutnina Ptuj; Jože MI- KLAVC, Oljarna Slovenska Bi- strica; Jakob ŠERUGA, pekarne strica; Karel POHORC, kemijski kombinat Slovenska Bistrica; Ja- kob ŠERUGA, pekarne »Vinko Reš« Ptuj, in Rudi TRGLAVCNIK, živilska industrija »Petovia« Ptuj. Občni zbor Je sorelel s-klep. «a bo stalni sedež tega medobčinske- ga odbora v Ptuju. Sklenjeno je bilo, da bo izdelan pravilnik o delu in pristojnostih medobčin- skega odbora, ki bo predložen v potrditev na prvem zasedanju no- voizvoljenemu plenumu. FB Alofz Donal, 50-letiii!i Od 20. maja 1967 teče 51. leto znanemu in priljubljenemu Alojzu Donaju, sodniku občin- skega sodišča v Ptuju, večlet- nemu predsedniku okrajnega so- dišča v Ptuju in političnemu aktivistu. Za nedavno 50-letnico so se ga spomnili vsi prijatelji, sodelavci, sorodniki in znanci in marsikdo mu je prisrčno stisnil roko ter mu zaželel pri- jetno življenjsko pot tudi v nadaljnjih mnogih letih, V Gorišnici rojen kot prvi sin V kmečki družini je tam končal osnovno in dveletno kmetijsko nadaljevalno šolo. Po končani šoli je ostal doma in delal na posestvu do vpoklica na odslu- žitev vojaškega roka in tudi po odslužitvi. Po vdoru okupatorja je tudi njega odstranil iz do- mačega kraja in ga p>oslal v druge kraje na delo okupacijski urad za delo. Najprej je moral ria delo v Artiče pri Brežicah, nato pa v Kapelo. Kmalu je tu- omoč in korist druž- benemu razvoju v naši ožji ir- širši skupnosti. Novo gostišče v Ormožu (Nadialjevanje z 2. sibrani) da bo 10% teh turistov poto- valo skozi Ormož. Ne moremo jmi nuditi uslug, ki jih sodoben turist zahteva. Investicij za razvoj industri- je in drugih gospodarskih pa- nog ne bo več v taki meri. Tre- ba bo razviti turizem, ki je per- spektivna panoga, na revnejša področja, ki imajo možnost raz- viti to dejavnost. 2e sama po- litika financiranja je prilagoje- na tako, da se morejo razvijati terciarne dejavnosti, gostinstvo, turizem, obrt in ostale usluž- nostne dejavnosti. Te pri nas zaposlujejo le manjše število ljudi Icljub velikemu številu brezposelnih, ki bi se s temi de- PISMA UREDNIŠTVU: VISOKOVODNI NASIP Tovariš urednik, v zadnji šte4 vilki Tednika ste pisali o grad^, nji visokovodnega nasipa mett, javnostmi lahko zaposlili doma, ne da si morajo iskati zaslužek drugje. Za ureditev gostišča so vsi pogoji. Zadovoljevalo bi doma- če in tuje turiste ter pospeše- valo in služilo lovskemu turiz- mu, ki se razvija v ormoški ob- čini. Vsaj v bodoče bi želeli dati turistom vse usluge, da bi iz našega kraja odnesli najlepše vtise. ZR ! HC Zlatoličje in železniškim mostom v Ptuju. Ta nasip bi obvaroval Breg pred poplava- mi. Vsekakor se strinjam z na- črti, da se nekaj ukrene proti poplavam, ki vse pogosteje ogrožajo nižinske predele ob Dravi. Toda v primeru name- ravane gradnje tega nasipa na- stane vprašanje, ali ne ho s tem nasipom zavarovan Breg na škodo drugih. Ob zadnji lanskoletni poplavi je bila voda pod železniškim mostom na Zagrebški cesti 60 cm visoko in se je razlila po cesti (Ob železnici) vse tja do klanca. Na drugi strani pa se je razlila Drava pred okroglim stolpom po Dravski ulici. Ce bo z nasipom preprečeno razliva- nje vode na breški strani, se je bo toliko več razlilo na dru- gi strani, kar pomeni, da bo ves spodnji del mesta pod vo- do. Razen tega se bo Drava to- liko bolj razlivala niže želez- niškega mosta, torej tam, kjer je povzročala poplava največ problemov: okrog perutninske farme. Zgraditev nasipa samo na eni strani Drave torej ne po- meni rešitve. Sicer pa naj še kdo drugi pove svoje mnenje, kako bi preprečili poplave re- ke Drave. Alojz Cestnike, Ptuj Stran i T E D M K — petek. 2. junija 196? Sfran 4 K desetletnici revij zborovskega mladinskega petja v Ptuju 2e deset let prirejamo v ptujski občini vsako leto okrog d^e^a mladosti revijo mladin- skih pevskih zborov. Prva več- ja revija je bila v okrajnem merilu leta 1957, nadaljnje pa pod okriljem občine. Ce se ozremo na razvoj zbo- rovskega šolskega petja v mi- nulem desetletju, potem lahko ugotovimo, da je pevska vzgo- ja v osnovni šoli, zlasti na po- polnih osemletkah, zavzela med učnimi predmeti vidnejše mesto. K temu je pomagalo predvsem vztrajno delo tako imenovanega glasbenega akti- va, v katerem so vključeni vsi učitelji, ki jim je poverjena glasbena vzgoja na Šolah. V letovišču Bori je bila to- rej v nedeljo, 28. maja 1967, deseta mladinska pevska revi- ja. Ta kraj smo izbrali iz treh vzrokov: z revijo smo se želeli vključiti v prireditve letošnje- ga turističnega leta, mladim pevcem smo želeli pripraviti prijeten izlet, prebivalcem okrog Borla pa posredovati le- po pesem. Zdi se mi, da smo prvi dve naši nameri lepo iz- pobiili, žal pa ni bilo videti številnega okoliškega poslušal- stva, kakor smo ga pričakovali. Nastopilo je 12 mladinskih pevskih zborov iz ptujskih os- noAmih šol ter osnovnih šol Desternik, Majšperk, Hajdina, Podlehnik, Cirkovce, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo in Videm. Na reviji je gostoval v zname- nju medobčinskega sodelova- nja še mladinski pevski zbor osnovne šole Stročja vas pri Ljutomeru. Vsak zbor je zapel troje skladb, ob zaključku pa so združeni pevski zbori zapeli Se skupno pesem. Na reviji je nastopilo nad 900 pevcev, po- samezni zbori pa so šteli po- vprečno po 70 sodelujočih. Revija je bila v organizacij- skem pogledu prav dobro pri- pravljena, le prevoz otrok z avtobusi je pokazal nekoliko pomanjkljivosti. Ne bi se nam- reč smelo zgoditi, da prevozno podjetje prenatrpa avtobuse z otroki in v prihodnje bi se morala podjetja tudi natanko ra\Tiati po dogovorjenih pre- voznih rokih. Nastopu pevskih zborov je sledil kratek posvet zborovodij v majhnem graj- skem salonu. Predsednika ob- činskih Tvez kultumo-prosvet- nih organizacij iz Ptuja in Ljutomera Stane Stanič in Avgust Lopamik sta pozdravila zborovodje in jim čestitala k uspehu. Nekaj strokovnih pri- pomb sta dala pedagoški vod- ja pevskega aktiva Branko Raišter in predsednik glasbene komisije pri občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij v Ptuju Drago Hasl. Ugotovili smo, da imamo v vseh krajih občine z majhnimi diferencami prav odlične pevce in da je stopnja uspeha zbornega petja odvisna več ali manj le od stro- kovne usposobljenosti pevskega učitelja in od razumevanja ter vsestranske podpore šolskih kolektivov za glasbeno vzgojo na šolah. Strokovna usposoD- Ijenost in osebna prizadevnost sta seveda za uspeh največjega pomena. V naši občini imamq, že nekaj zelo prizadevnih in sposobnih zborovodij in neka- teri med njimi so s svojimi dosežki že prestopili okvir po- vprečnega dobrega pevskega zbora ter se že približujejo višji stopnji petja, ko si priza- devajo umetniško oblikovati in izvajati tudi zahtevnejše sklad- be. Pot do umetnosti je seveda sila težavna in zahteva v vsa- kem pogledu svojo popolnost. Vsakoletni zborovski pevski nastopi nam najbolj jasno po- kažejo, kako daleč smo s pev- sko vzgojo našega mladega rodu na šolah. Javen nastop veščaku takoj pove, kakšno je vzgojno prizadevanje pevskega učitelja pri razrednem pouku in kak šno stopnjo dosega zbor pra\ zaradi tega subtilnega, vsako- dnevnega razrednega dela. Zbo- rovodje so dobili kot prizna- nje za svoje delo majhno de- narno nagrado, pevci pa so bili pogoščeni s prigrizkom in brez- alkoholno pijačo. Menim, da je naša pevska manifestacija tudi letos na Borlu lepo uspela. Zahvaljuje- mo sc vsem, ki so sodelovali pri organizaciji revije. Hvala gre tudi direktorju Borla Du- šanu Korenjaku, ki nas je pod- prl v naših prizadevanjih ter omogočil nastop v tem znanem letovišču. Drago Hasl Slovenska pesem v Varaždinu Iz leta v leto opažamo, dia je »Teden bratstva in prijatelj- stva«, ki združuje 2 hrvats^kii In 2 slovenski oibčini> res dobra in učinkoiviita oblika sodelovanja na vseh področjiih, saj se cb tej priiMiki lahko najbolje spoznamo in izmenjamo izkušnje. To mi- sel je potrdil tudi zadnji kon- cert v Varaiždiinu, ki je bil v so- boto, 27. maja. Da bi naši sosedje iz bratske republike Hrvatske lahko iisito- časino spoznali in ocenili zborov- sko petje več krajev hkrati, sta skupaj nastopila mežami pevsiki zbor »Angel Besednjak« iz Maribora ter mošiki pevski zbor DPD »Svciboda« i^z Ptuja, ki ju je vodil profesor Branko Rajšter. Spoired je bil sestavljen tako, da je moral zadovoljiti vsa- kega posMalca, saij so bilie na sporedu renesaimčine, in borbene pesmi, ki na vsaik način zahteva- jo dalgotraijino delio in višjo pev- sko kuitiurc'. , Zbora sta nastopila v osred- nji koncertni dvciraini, kii je bi- la zgrajena že leta 1873 in je znana kot najbolj akustična v Jugoslaviji. Vsaik pevec je živo občutil, da je vairaiždinskemu občinstvu glasba blizu in zaradi tega vsa- ko izvajanje kritično ocenjuje. Ze od začetka, ko so bile nia siporedu pesmi starejših skladateljev, in do zaMijučnih, narodnih, brez katerih ne mo- re biti rucbenega koncerta, je spremljialio program z zanima- njem in s prizadevnostjo. So- d elovan j e med n a stopa jočima zboroma in občinstvom se je od pesmi do pesmi stopnjevalo in ob zaključku doseglo višek, ko so morali pevci pesmi po- navljati in dodajati ter jih ob- činstvo sploh ni puistdlo z odra. Seveda, največ aplavza so po- žele nairodne pesmi, saj se ob- čutenega iizvajainja takšne zvrsti nihče nikoli ne more naveli- čati. Tudi sedaj sta zbcra do- kazala, da prejšnji uspehi do- ma in na mednarodnih pe\'skih tekmovanjih niso nastali čez noč, ampak so sad dolgoletne- ga, napornega in večkrat tudi požrtvovalnega dela. Do tako visoke stopnje je prav tako pri- pomoglo vzorno sodelovanje med pevci in pevovodjo. Predvsem se moramo zahva- liti prireditelju — občinskemu sindikalnemu svetu Varaždin, ki je poskrbel za vsestransto ugodje nastopajočih tako, da smo se res počutili kot bratje v pravem pomenu besede. Ptujski zbor je dolžan poseb- no zahvalo Feliksu Bagarju, tajniku občinskega sindikalne- ga aveta Ptuj, ki je tudi sedaj pokazal za zbor veliko razu- mevanje. Kdo more prešteti vse ure, korake in besede, kd jih je porabil za tako odlično organizacijo, brez kaitere zbor sploh ne bi mogel nastcpiti? -e Pionirska tribuna Srečanje pionirjev Težko smo pričakovali pionirje iz bratskih republik. Končno je prišel dan, ko so prišli. Izbrali smo si vsak svojega in mu izka- zali okolico Kidričevega. Ob peti uri je bila otvoritev razstave li- kovnih in foto izdelkov. Po ogledu je bil še literarni večer. Potem smo vsak s\''0jega pionirja odpe- ljali domov. Doma so nas že čaka- li. Izbrala sem si Vlasto, k! je do- ma iz Zagreba. Bila je zelo velika in prijazna dekr.ca. PoveCerjali smo in se o marsičem pogovarjali. Drugo jutro sva se prebudili in se zopet pogovarjali. Toda ti trenut- ki 80 bili kratki, ker je imela Vlasta prijateljico v Kidričevem že od prejšnega leta. Ta je Vlasto že obiskala ne domu. Zato se je od nas hitro poslovila, meni pa je bilo zelo težko. To je tudi ona opazila In prosila, naj jo razume- mo. V nedeljo je bila slavnostna akademija v Kidričevem. Tam smo videli mnogo lepih nastopov. Tako smo se še bolj zibližali s pio- nirji iz bratskih republik. Želela bi si Se več takih toplih srečanj med pionirji. Drugo jutro smo se težko poslovili. Imeli smo si še dosti povedati. Angela Andrej ek, 5. razr., Kidri- čevo V »IZBIRI« SO VOLILI POLOVICO ČLANOV DELAVSKEGA SVETA v trgovskem podjetju Izbira, Ptuj, ki ima na območju ptuj- ske občine 24 prodajaln, so bi- le v soboto, 20. maja 1967, vo- litve polovice članov delavske- ga sveta, ki jim je potekel man- dat in je bilo potrebno izvoliti 7 novih članov. Kandidiralo je 15 članov in članic kolektiva, ki so imeli največ pogojev, da bi bili izvo- ljeni v centralni organ delav- skega samoupravljanja — v de- lavski svet. Do 12. ure so kon- čali volitve. Kandidiralo je 7 članov kolektiva in 5 članic, s Za trgovsko podjetje Izbira, Ptuj, je znano, da zaposluje ve- činoma mlad trgovski kader, da je že uredilo več posloval- nic na podeželju in tudi loka- lov v Ptuju in da ima zelo aktiven delavski svet. Ta teme- ljito pretehta pred odločitvijo vsako vprašanje, potem pa od- ločitve delavskega sveta dosled- no izvaja. v. J. 1 Bratstvo in prja naj raste z mladimi Pionirji občin Cakovec, Va- raždin, Ormož in Ptuj so imeli letos v TEDNU BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA tretje sreča- nje. Gostitelji so bili varaždin- ski pionirji, ki so pripravili prisrčen in topel sprejem, tak kot ga lahko pripravijo le do- bri prijatelji. Učenci V. osnovne šole v Va- raždinu so pripravili tudi bo- gat kulturni program. Iz grl hrvatskih otrok je zadonela slovenska narodna pesem, fol- klorna skupina pa se je pred- stavila s slovenskimi narodni- mi plesi. Plesali in peli so za- to, da bi se naši in njihovi) otroci še bolje razumeli, da bi vsi začutili, da med mladimi ni pregrad ne mej. Bratstvo in prijateljstvo je treba doživeti in vanj vnašati tudi del svoje osebnosti. Vzkali naj že pri mladih ljudeh in raste z mla- dimi. Predstavniki pionirskih od- redov so izmenjali simbolična darila, cvetje in pozdravne go- vore. Gostitelji so nas popeljali po Varaždinu, pokazali so zgo- dovinske in kulturne znameni- tosti, ogledali smo si likovno razstavo, narodno gledališče, pokopališče in pionirski dom. Po svečanem kosilu smo od- šli v Vinico. Tudi tam smo bi- li deležni toplega sprejema. Ob šolskem dvorišču so plapolale pionirske zastave, učenci so nas od srca pozdravljali v pio- nirskih krojih. Na odru so se zvrstili tamburaši, recitatorji, pevci, pionirke pa so v narod- nih nošah zaplesale hrvatska kola. Viniški pionirji so nam pokazali zanimivosti kraja. Ti otroci nosijo svoj kraj v srcu, ljubijo ga, vse vedo o njem in ponosni so nanj. Popeljali so nas v edinstveni arboretum v naši domovini. Obsega približ- no 60 ha, v njem pa rastejo eksotična drevesa iz vsega sve- ta. Otroci so vedeli za imena vseh dreves, grmov in dolgo zgodovino tega lepega kraja. Pionirji iz Markove so skle- nili z viniškimi učenci prija- teljstvo in sodelovanje na športnem, kulturnem in vzgoj- nem področju. Tako bo TE- DEN BRATSTVA ostal spodbu- da za kolektive mladih in od- raslih, ki naj bi razvijali med- sebojno sodelovanje skozi vse leto.' Pionirski štab Osojnikove šole iz Ptuja je navezal tesnej- še stike z varaždinskimi učen- ci. 25. maja so imeli predstav- niki odredov obeh šol razgo- vor v Varaždinu o izkušnjah in uspehih pionirskega dela na osnovnih šolah. Tudi to sreča- nje bo za naše otroke nepo- zabno. Želimo še več takih srečanj in doživetij, vnašaj mo med mlade bratske vezi, ki bodo lahko največji prispevek za srečo in mir na svetu. Žiberna Pionirji na obisku v Varaždinu jptiioiiiiil iz življenja heroja Naslednjega dne po večerji v Rast prihoda kapetana Moora in OK^ioda majorja Jonesa, vo- dje ameriške vojne misije pri glavnem štabu, je prispelo po- ročilo, da koncentrira sovražnik svoje sile ob progi Rakek—Ljub- ljana, da utrjuje v Ribnici svo- je postojanke, da se bela garda utrjuje v Suhi krajini do Stične, Grosuplja in Barja proti Ljub- ljani. Po zadnjih podatkili je bilo na področju VII. korpusa okrog 20.000 sovražnih vojakov, na področju IX. korpusa pa okrog 80.000. V štabu je Tomaž sodeloval pri razgovorih o teh poročilih. Sredi marca 1944 je prebiral pr\'e predloge za odlikovanja, ki sc jih napisali štabi vojaških enot NOV v odgovor na njego- vo okrožnico 8. marca, v kateri j« sporočil enotam NOV, da je izdal vrhovni komandant NOV in POJ 15. avgusta 1943 ukaz o odlikovanjih v NOV in POJ. Pr\^o odlikovanje je red narod- nega heroja, drugo partizanske z:\'e2de 1. stopnje za zasluge v po\'eljevanju, tretje je red par- tizanske zvezde 2. in 3. stopnje za junaštvo v boju, četrto je red narodne osvoboditve za or- ganizatorje upora, peto je red za hrabrost za izkazano trajno hrabrost, šesto je red »znak hrabrosti« za večkratno izkaza- no hrabrost in sedmi red je red bratstva in enotnosti. Tomaž je v svojem pismu pozval, naj po- šljejo enote NOV predloge za odlikovanja. Na dopisu se je poleg njega podpisal pomočnik načelnika oddelka za kadre Franc Pirka\'ič. 28. marca 1944 je dobil To- maž dopis sanitetnega oddelka glavnega štaba, v katerem pred- lagajo za delegata za sanitetni odsek vrhovnega štaba dr. Ni- ka, to je dr. Marjana Lužniča, na njegovo mestb naj pride iz Slavonije kirtirg dr. Robert Ku- kovec. Iz meseca marca 1944 je ohra- njenih še nekaj pisem, ki jih je pisal Tomaž ali pa so bila nanj naslovljena. V imenu glavnega štaba je pisal znanstveni sekciji, naj izdela učni načrt za novo mobilizirane po enotah NOV. Sanitetni oddelek mu je sporo- čil, da je gradnja bolnišnice v IV. operativni coni neodložljiva. Intendantura glavnega štaba mu je pisala, da potrebuje obljub- ljene priznanice za kreditne na- kupe, ker primanjkuje denarja. Prosili so za 30 blokov takih priznanic. Marca je Tomaž pregledal se- znam, ki mu ga je izročil sani- tetni oddelek glavnega štaba. Oddelek je štel 25 oseb: zdrav- nikov, farmacevtov, ekonomov in kurirjev. V tem času je bilo v vseh oddelkih štaba 120 ljudi, v tehniki 11, v propagandnem oddelku 11, v oddelku za kadre pa 3. Na koncu marca so odšli iz glavnega štaba v štab VII. kor- pusa komandant glavnega štaba Stane, sovjetski polkovnik Bo- gomilov, ki je bil član sovjetske vojne misije, in polkovnik Pero Popivoda, da bi tam opravili nekaj pomembnih razgovorov s štabom. Po njihovem odhodu je Tomaž sprejel Silasa in Bora, ki sta prispela s sedeža štaba IV. operativne cone in obširno poročala o položaju na Štajer- skem. Bor, šef odseka za zveze pri štabu IV. operativne cone, se je vrnil že čez nekaj dni nazaj. Dnevi so Tomažu naglo mi- nevali. Kakor bi trenil, sta mi- nila dva meseca, odkar je opravljal delo načelnika glav- nega štaba NOV in POS. Pre- življal je tretjo pomlad vojnih dni po vrnitvi v domovino. 9. aprila je praznoval svoj rojstni dan. Glasilo Slovenski partizan je ob tej priložnosti natisnilo članek Polkovnik Tomaž — na- čelnik glavnega štaba NOV in POS. Ob članku je bila objav- ljena tudi velika njegova slika. Tomaž je izpolnil 29 let svo- jega življenja. Rojstni dan je vsako leto praznoval, ko se je prebujala pomlad. S pomladan- skim dihom narave je pričenjal vedno novo leto svojega življe- nja. Blagodejnega vpliva po- mladi pa ni nikoli tako zelo občutil kakor v partizanskih le- tih. Nikoli ni bil tako tesno po- vezan s prirodo in v taki od- visnosti od nje kakor vojne dni. Pomlad je dvigala bojnega duha med vojaki NOV in ne le pre- pričljiva spodbudna beseda ko- mandantov in političnih komi- sarjev! Pomlad je razgnala tem- ne oblake, mraz, stopila led in sneg, posušila mokre poti in prevzela srca mladih vojakov narodnoosvobodilne vojske. Ve- selje novega življenja so čutili v svežih poganjkih iz zemlje in drevja na svetlobo jSsnih dni, v šumenju ozelenelih gozdov, v tisočerih gla.-sovih življenja drob- nih živali, ki so se porajale s toplino pomladnega sonca. Po praznovanju rojstnega dne- va je teklo življenje spet po starem tiru. V štabu je sprejel dva Rusa, ki sta pobegnila iz ujetništva v Gradcu. Predal ju je sovjetski misiji. 12. aprila je sprejel komandanta 13. divizije iz Gorskega kotarja. polkovnika Vicka in političnega komisarja XIII. divizije. Prosila sta za pomoč v hrani za svoje enote, čemur pa Tomaž ni mogel ustre- či, saj štab ni razpolagal z od- večno hrano. Svetoval jima je. da se obrneta po pomoč na po- litično vodstvo osvobodilnega Sibania okmžja Karlnvac. Okrog '^2. aprila ie prispelo v Toma- ževe roke sporočilo oficirske šole glavnega štaba, v katerem sporočajo o pouku na šoli in o akcijah gojencev ter prosijo za orožje. Tomaž je na pismo pri- pisal, katero orožje naj šoli od- dajo. Sredi aprila je sprejel Tomaž tovariša Brkina, ki je prišel iz IV. operativne cone. V štabu je ostal nekaj dni, da je poročal o položaju na Štajerskem in se vrnil nazaj z navodili za voja- ^kc napade. V glavnem štabu so ga imenovali za političnega komisarja XIV. divizije. Ce\;av so že marca priredili poslovilni večer za majorja •Jonesa, predstavnika ameriške vojne misije, je odpotoval šele 11. aprila. Tedaj je poklonil 300.000 lir našim ženskim orga- nizacijam, ki naj bi jih upora- bile za Rdeči križ in za pomoČ vojnim vdovam. Ze v začetku aprila so pričeli v štabu s šolo za politične ko- misarje. Tomaž je sodeloval s svojimi velikimi izkušnjami v političnem delu v vojski pri programu t« šole. V aprilu 1944 je prispelo v glavni štab sporočilo vrhovnega štaba NOV in POJ, v katerem so sporočili, da sme predstavnik angleškega Inteligence servicea major Mac Neff na Štajersko kamor je želel. Njegov namest- nik bo kapetan Lenščak, Slo- venec, ki je živel v Londonu in so ga Angleži z vojno misijo poslali k nam. V pismu, ki ga ie pisal politični komisar glav- nega štalDa Boris Kraigher-Ja- nez centralnemu komiteju KPS čitamo, da bo Tomaž 19. aprila odpotoval. Kam, v pismu ni na- pisal, predvidevamo pa. da v štab VII. korpusa, da bi dal na- vodila za vojaške operacije. Od- potoval pa je najbrž šele po- 7.neje. Na pismu z dne 20 aprila 1944, ki ga je pisal tehnični od- .sek operativnega oddelka glav- | nega štaba enotam NOV, je namreč podpisan poleg načelni- ka tehničnega oddelka Tram- puža tudi načelnik glavnega šta- ba Dušan Kveder-Tomaž. Aprila 1944 je Tomaž napisal članek Od četic do korpusov za 3. obletnico Osvobodilne fron- te. V članku, ki je izšel v Slo- venskem poročevalcu, je po- udaril, da je 27. april tudi praz- nik naše narodnoosvobodilne vojske, da sta OF in NOV šli z osvobodilnim bojem po napor- ni, a slavni poti boja za ljudske množice, za enakost jugoslovan- skih narodov, za dejavnost mno- žic v NOB, za izčiščenje naroda od izdajalskih klik, za uničenje hlapčevstva in klečeplazništva v miselnosti in dejavnosti na- roda. Sli sta po isti poti začas- nih porazov in zmag prek hudih preizkušenj in žrtev do današ- njega dne, ko se s ponosom ozre- mo na prehojeno pot, ki nas je privedla do narodne oblasti in vojske, ki uživa zaupanje in podporo vsega jugoslovanskega naroda. V članku pojasnjuje Tomaž uspehe NOV na Štajerskem, Gorenjskem, Koroškem, Dolenj- skem in Notranjskem ter Pri- morskem. Naj napišemo nekaj njegovih misli, naj povzamemo najvažnejše dogodke iz Tomaže- vega zgodovinskega članka! »Na Štajersko je okupator na- valil z največjim divjaštvom ter deželo vključil v nemški rajh. češ da je nemška. Tam je naša vojska doživela najtežje čase partizanstva v Jugoslaviji. Tam in na Gorenjskem so vznikle prve partizanske čete že konec julija in v avgustu 1941 — na Pohorju, v Savinjski dolini, v Revirjih, pri Celju in Brežicah. Spomladi 1942 je bila tja na- menjena II. grupa odredov. Po njenem prihodu na Štajersko avgusta 1942 se je moč NOV na Štajerskem okrepila. Strašen udarec je bil padec Pohorskega bataljona 8. januarja 1943. Spo- mladi 1943 so enote IV. opera- tivne cone že spet vznemirjale okupatorja in mu povzročale občutno škodo. Izkazala se je VI. brigada pod komando ka- petana Simona. Zgodovinski po- hod XIV. divizije NOV je razbil vpliv Hitlerjeve demagogije na naše ljudstvo in postavil slo- venski narod na Štajerskem na častno mesto v boju jugoslo- vanskih narodov. Prve partizanske čete na Go- renjskem: jeseniška, kranjska, poljanska in kamniška ter raši- ška so pokazale svoj pogum na Jelovici, v Rovtah in v Pasji ravni. Vstajo so dvignili v Po- ljanski in Selški dolini. Tridnev- na bitka v Dražgošah je naj- večja bitka z okupatorjem v Sloveniji leta 1941. Pozimi leta 1941 je padlo tri četrtine go- renjskih partizanov. Nov vzpon je doživelo partizanstvo na Go- renjskem s I. grupo odredov le- ta 1942 pod vodstvom španskega borca Jožeta Gtegoriča. Na Tur- iaku se je proslavila 7. brigada. Ofenziva XXXI. divizije je pri- ključila osvobojenemu primor- skemu ozemlju del Gorenjske. Tudi Gorenjski odred je vztraj- no napadal sovražnika. Na Koroškem so zanetili pla- men štajerski in gorenjski par- tizani. Komandant Kranjc je Hvgusta 1942 vodil uspešen boj ori Apačah. Boji koroškega ba- taljona pri Železni Kapli, Pli- berku in Mežici so dokazi par- tizanskega junaštva. Leta 1943 sta se formirala vzhodni in za- hodni Koroški odred, ki sta pri- ' tegnila mnoge prebivalcp na Koroškem v Osvobodilno fron- to.« V. R. (Dalje prihodnjič) stran ?1 TEDNIK — petek, 2. junija 1967 Sfrnn 5 VZGOJNA VPRAŠANJA Člcjvck postane človek samo s pomočjo vzgoje »Živel sem pri tujih lju- deh. Staršev nisem poznal in lirepenel sem po njih. Ko sem začel hoditi v šo- lo, sem se navezal na svo* je učitelje. Rad sem jih imel, dokler se mi tudi v šoli nI zgodila velika kri- vica. Takrat sem zasovra- žil tudi šolo. Začel sem nagajati in sovražiti vse po vrsti.« To je kratek Izsek iz f.\v- Ijenjskc zgodbe mladega pre- stopnika, ki sedaj živi v vzgoj- nem zavodu. Šola je našim otrokom drugi dom, kjer naravne vzgojitelje namenjajo poklicni. Mnogi učen- ci iščejo v šoli nadomestilo za tisto, česar niso imeli doma; nekaterim, zlasti razvajenim, ja pomeni šola kratenje svo- bode in pravic, ki so jih imeli doma preveč. Težko in odgo- vorno je učiteljevo delo, zato bi moral biti res močna oseb- no^^t in naša družba bi se mo- rala bolj zavedati njegovega poslanstva in ga zato tudi dru- gače vrednotiti. Generacije, ki si sledijo v šo- lah, so zelo različne. Pogovo- rite se z učitelji in povedali vam bodo, da je postalo delo v šoli zadnja leta mnogo težje. Življenje teče, vznemirja in opozarja nase, postavlja nove naloge, in nekdo jih mora re- ševati. Vsi se dobro zavedamo, da teh novih nalog in prob- lemov ne moremo več reševati samo z besedo in kredo, da morajo biti tudi vzgojni prije- mi drugačni. Vzgojiteljeva osebnost je go- tovo najvažnejša — to je de- vetdeset odstotkov vsega. Mi smo se pa zadnja leta nekam^ utrudili. Utrujeni smo zaradi vojne, razmer po vojni in za^ radi nenehne borbe za poklic no enakopravnost. In to svojo utrujenost nehote posredujemo mladim. Toda mladina ni kri- va. Ona še ni ničesar doživela Polna je življenja in naše du ševne utrujenosti ji ni mar. Pravico ima do svoje mlado- sti. Potrebujejo šolo, ki jih bo 't)opeljala v pravo življenje, ki iih bo vodila pametno in po steno, brez hinavščine, odkrito. Potrebujejo vedre vzgojitelje. Idejne in požrtvovalne, takšne, ki ljubijo življenje in svoj po- klic. Učitelji zato ne bi smeli biti preobremenjeni. Toda kako naj živijo, če niso preobremenjeni, če se ne ukvarjajo še z drugim delom? Smo storili člani naše socialistične družbe dovolj, da bi jim ustvarili primerne po- goje za delo? Skrbimo in mi- slimo kaj na to, da se ne bi prezgodaj izčrpali in da bi ime li čas za lastno izpopolnjeva nje in učenje? Učitelj bi morai misliti o učencih v miru, spo- čit in zadovoljen. Pa je lahko takšen? V, proizvodnji so nor- me, v vzgojiteljskem delu pa jih ni. V proizvodnji imajo nagrade, dvojne plače, pri po- klicnih vzgojiteljih pa iščemo še vedno samo njihovo požrtvo valnost. Prav vsi bi se morali dobro zavedat!, da potrebujemo v šo- li samo tople, zadovoljne, vese- le, spočite in izobražene ljudi. Samo taki bodo lahko vzgojili človeka, kakršnega naš čas po trebuje: vedrega, močnega, ple- menitega, brata sočloveku, po- ^^umnega in borbenega, člove- ka s srčno kulturo. Dokler pa bodo vzgojitelji morali sestav- ljati statute in pravilnike, pi- sati pogodbe in resolucije, pro- testirati proti krivici, ki se jim godi, tačas ne bodo mogli in utegnili dobro napraviti tega, kar je njihova prva dolžnost, »živeli smo v veliki rev- ščini. Stanovanja in opre- me nismo imeli. Otroci smo se potikali po cestah in ugibali, kako bi prišli do kruha. Zgodaj sem za- čel krasti. Oče je odšel v Nemčijo in se ni vrnil. Dobili so me, ko smo vdrli v trgovino.« To so besede delikventa, ki pečejo. Mnogi odgovori mladih pre- stopnikov so tudi kritika naše družbe in razmer v njej. Pes ie, da nihče ne more ostati zdrav, če se ni vgnezdil v druž- bo, če ni vzpostavil reda med dolžnostjo in pravico. Kadar starši odpovedo kot starši, od- povedo tudi kot člani družbe, saj je njihova prva dolžnost — ne pa samo njihova — napraviti iz svojih otrok dobre in po- štene državljane ter duševno in telesno zdrave člane naše socialistične družbe. Dosti pa mora k temu pri- spevati tudi družba sama. Skrb j za mladega človeka je bila do- - slej premajhna, preventivnih ukrepov, ki bi nas lahko obva« rova i težkih posledic, pa sko> raj ne poznamo. Koliko pre- stopkov mladoletnikov bi lah- ko preprečili s primernimi iH potrebnimi posegi, koliko ra/ očaranj in solz bi lahko pn hranili mladim ljudem, če b< jim pravočasno pomagali. Rev- ščina ki jo nekateri preveč do bro poznajo, vzbuja sovražert odnos. Alkohol "zem hazardira- nje, prostitucija anarhizem,^ brezposelnost, tatvine itd. so' najpogostejši prestopki. Poiska- ti bi morali korenine tega zla, potem na energično zdraviti. Mladi ljudje so ambiciozni, možnosti za realizacijo njiho- vih zelja pa so majhne. Tu j6 izvor nezadovoljstva in zavra- čanja moralnih norm Vpraša-; nje morale in človeških odno-^ sov pa so pri nas močno za^ nemarjenn družbena področja. Zaradi vsega tega, kar sem povedala, in še marsičesa dru- gega, se strinjam s sodnikom, ki je zahteval, da bi zraven mladih prestopnikov morali se< deti na zatožni klopi tudi star- ši, poklicnj, vzgojitelji in druž- ba. Kaj pa mislite o tem drugi^' M. T. UČENCI rz KIDRIČEVEGA NA DNEVU ŠOL V KRAGUJEVCU Pomen »dneva Sol«, ki ga pro- slavljajo vsako leto 21. maja vse Sole v republiki Srbiji, je spozna- lo letos 23 učencev 8. razreda osnovne šole »Boris Kidrič« v Ki- dričevem skupno z ravnateljico šole Zdenko Hanzlovo in učitelji- cama Terezijo Lesjak in Pavlo LajSter. V času od 21. do 23. maja so bili v Kragujevcu gostje osnov- ne šole enako pa tudi v Beogra- du in so doživeli vso globino in toplino srbske gostoljubnosti otrok in odraslih Vrnili so se 23. maja z občutkom, da se gostiteljem z besedo niso mogli dovolj prisrčno zahvaliti, epto se jim želijo še ta- ko, pred širšo javnostjo, ponovno 8 »PRISRČNA HVALA ZA VSE!« Po pripovedovanju učiteljice Terezije I^esjakove, so si prizade- vale kolegicr in kolegi iz Beogra- da za znane goste iz Kidričevega, i?: lanskega in letošnjega srečanja, iz stalnih zvez s Srbijo, mnogo več, kot bi lahko pričakoval naj- zahtevnejši gost Otroci so bili v družinah pri vrstnikih, njihovo spremstvo pa v hotelu, Program v času bivanja v Kra- gujevcu je bil kot na tekočem traku. Videli so Kragujevac—me- sto in okolico, obiskali so pretre- sljiv Spominski park z grobnica- mi, "gimnazijo in .Vc razred, iz katerega so odpeljali fašisti dija- ke na streljanje. V tem razredu nI pouka V njem s*> prazne klo- pi. Na obiskovalce gledajo pokoj- ni s slik. ki so razstavljene v spomin na mlade žrtve fašistične- ga zločinstva. Videli so muzej NOB in dragocene dokaze upora proti na«i;nemu okupatorju in vsem, ki so mu pomagali, dokaze zmag in smrti borcev junakov NOV. Nastopili so v narodni noši na akademiji za dan šole. Na njej je bil program kot filmska pred- stava, odlično pripravljen in brezhibno izveden. Slovo od družin in kolegic ter kolegov 1e bilo težko, vendar ni bojazni, da se ne bi še videli, saj zagotavljajo stalne zveze šole v Kidričevem s šolami v Srbiji, da se bodo stari ali novi znanci Se videli. Na poti domov iz Kragujevca so bili še gosti osnovne šole »Ljuba Nenadoviča« iz Zarkova pri Beogradu. Bilo je, kot da bi se dogovorili s Kragujevčani, da bodo tekmovali, kdo bo za nje lep- še skrbel Poleg vseh zanimi- vosti mesta Beograda, njegovega dnevnega utripa, vrveža in po- .slovnega življenja, so videli še ictališče Surčin ravno v času pristajanja Cai-avelle. Vodič Kom- pasa je dokazal, da je v Beogradu res doma, ne samo v mestu, tem- več tudi v njegovi zgodovini. Vi- deli so tudi stalno razstavo v umetnostni galeriji in še mnogo vsega. Ko je prišel čas slovesa tudi od Beograda, so imeli vsi skupaj vsak nekaj spominkov iz Kragujevca in Beograda, ki so jih dobili od svo- jih gostiteljev in vrstnikov, pa tudi mnogo nepozabnih spominov in vtisov za vse življenje. V. J. €vet|e in zelenje - vabilo turistom Mnogi prebivalci Ptuja in njegovi redni obiskovalci me- nijo, da se bo sedanja podoba Ptuja, zlasti pa zelenja, ki ga krasi in obdaja, tudi do 1969. leta, ko bo proslavljal Ptuj 1900. obletnico, težko spremen^ la. ker je na vidiku premalO; sredstev, s katerimi bi lahko to storili, namena pa tudi v tem času ne bo mogel takoj doseči zakonski predpis o ob- veznem urejanju in vzdrževa- nju javnega zelenja ter o za- ščiti zelenih nasadov v mestu in v naseljih. Ne bi smeli prezreti priza- devanj občinske skupščine, sveta za komunalne in stano- vanjske zadeve ter sveta za urbanizem, ki zbirajo predlo- ge, kaj vse bi naj vseboval ptujski ho rtikul turni načrt splošne ureditve mesta in oko- lice. Kot vsaka večja akcija bo moralo biti razdeljeno, tudi urejanje mesta in okolice v več faz. Po sprejetih predlo- gih bi naj obsegala prva faza ureditev parka ob Dravi, ko bi se z opustitvijo sedanjega let- nega kopališča in po odstranit- vi nepomembnih stavb na ro- bu dravskega obrežja park razširil tudi na to obrežje in bi se nadaljeval vse do Vičave ob Dravi in po njej. Na južni strani grajskega hriba bi morali odstraniti vse dračje in kar ne spada med urejen dre- vesni nasad. Akacija bi na tem hribu morala ostati; manjka- joče akacije bi celo morali na- domestiti z novimi, nasad pa lepo urediti, obstoječim dreve- som odstraniti, kar jih kazi, med njimi pa speljati spreha- jalne poti. Svoje posebnosti vsebujejo tudi predlogi za ureditev severovzhodnega in zahodnega grajskega hriba. Tu- di ta grajska stran bo morala imeti več dreves, iglavcev in listavcev in več sprehajalnih poti. Raičeva cesta bi morala dobiti na vsaki strani primerno širok pločnik. Cesta med gim- nazijo in Srbskim trgom je le deloma asfaltirana v zvezi s speljavo ceste na grad, je pa še glavni del le neurejen. Tu- di Panorama bi ne biJa samo donosen sadonosnik, temveč primerno spreljajališče, ker je z nje lep razgled zlasti čez Dravsko polje proti Halozam in Pohorju. Seveda bi morali sprehajalci upoštevati, da so sadja ne more biti njihova tukaj le gosti in da obiranje skrb. Ljudski vrt v sedanjem stanju Ptuju ni v okras, ker še ni dokončno urejeno vpra- šanje ribnika, ki ni nepomem- ben objekt za Ptuj in tudi ni slučajno nastal. Tudi tega je potrebno vzdrževati. Sedaj je toliko zanimivejši, ker je blizu novo Trubarjevo naselje, ker je blizu šola, pa tudi prebival- ci iz mesta radi zaidejo tja. Takih in podobnih predlogov je še več in se dotikajo vseh predelov mesta, kjer se da še kaj urediti. Eno so želje in predlogi, drugo pa možnosti za večja urejanja. Drugače je z urejanjem manjših lepotici j, z okraševanjem oken hiš po me- stu in z varovanjem obstoje- čih nasadov. Tu pa lahko sami prebivalci mnogo in vsaj več kot sedaj storijo. Tudi Ptuj bi naj bilo mesto polno cvetja, kar domači ljudje in tuji gosti hitro opazijo. Tudi to bo lahko Ptuju mnogo prispevalo sedaj in za 1900-letnico. Tri ptujske večje vrtnarije, komunalna, Vaudova in Majce- nova so vedno pripravljene na večje potrebe po sadikah raz- nih okenskih in vrtnih cvetic, rade dajo nasvete in komunal- na vrtnarija ima celo salonit- ne posodice za cvetice, tako da kažejo vse razumevanje za to, da bi dobil Ptuj prijetno, cvet- lično lice, pa ne samo sedaj, v turističnem letu, temveč za stalno. V. J. PogosSeiSi razgovori z mlajjgimi proizvajalci v okviru praznovanja meseca mladosti je OK ZM Ormož or- ganiziral več srečanj z mladi- mi proizvajalci, z mladimi kmetovalci in mladinci iz os- novnih šol. Mladino na osnov- nih šolah je seznanil z zgodo- vino ZM, njenimi nalogami, družbenim položajem in z na- logami v prihodnje. OK' je 24. maja organiziral sprejem dveh delegacij pri predsedniku SO Ormož Francu Novaku. Najprej ga je obisk-^la delegacija mladih proizvajal- cev iz delovnih organizacij Ormoža. Drugo delegacijo pa so predstavljali najboljši pio- nirji iz desetih ormoških os novnjh šol Istega dne sta si delegaciji ogledali tovarno Jo že Kerenčič in novo vinsko klet KK Ormož. O vtisih po sprejemu obeh delegacij je predsednik skup- ščine Franc Novak dejal: »Ra/ govori z mladimi proi7vaja'<'' in pionirji so me ze^o prescne tili. Vprašania in problemati ka, k' smo jo obravnavali, je hila izredno pestra in vseb-u sko zanimiva. Nanašala se ii na siosnodarstvo v ormoški ko niuni po reformi. Razpravlja! smo o perspektivah posamez- nih go'--.podarskih organizacii ;z Ormoža. Pionirji so govorili o proble mih v šoli, o pomanjkanju ma- terialnih možnosti za izvajanje učnega programa, O kadrih v šolah, o perspektivnem razvo- ju šolstva in možnostih nadalj- njega študija po končani os- novni šoli. Mladi proizvajalci so se zelo zanimali za kooperacij ske od- nose s KK Ormož. Dalj časa smo razpravljali tudi o mož- nostih zaposlovanja mladih. Mladi prihajajo od vojakov, a ne najdejo zaposlitve. Tudi v tujini se ni več tako lahko za- posliti. Zaposlitev postaja iz dneva v dan večji problem v naši občini Mladi oroizvajalci so se zanimali tudi za razvoj gostinstva in turizma, o ureja- nju komunikacij, cest, gradnji' mostu prek Drave in drugem. Tz razgovorov je opaziti, da se mladina in pionirji ipten-. zivno vključujejo v celotno do- gajanje in samoupravni meha- nizem v delovnih organizaci- jah in hočejo biti prisotni ne samo z delom, ampak tudi s svojimi odločitvami in pri- spevki na področju samouprav- ljanja. Taki razgovori z mladimi proizvajalci bi morali biti več- krat Poživljajo in vnašajo no- ve ideje in mlado energijo v samoupravni mehanizem. Dogovorili smo se, da bomo take razgovore organizirali večkrat, ne samo ob svečanih prilikah. Mladi proizvajalci se tako seznanjajo z dejansko vsebino samoupravljanja, kar jim je v večini primerov one- mogočeno zaradi nezaupanja do mladine od strani pred- stavnikov organizacij in podob- no. To pa ni prav. Mladini bi morali posvetiti več pozorno- sti in bolj podpirati in upošte- vati dobre predloge, ne pa se izmikati in porajati odpor in nepotrebna nasprotja med mladimi in starimi. Ne smemo soditi mladine po zelo redkih primerih huligan- slva. kajti vsa mladina ni ta- ka. Teh posameznikov je malo. Miso imeli pravilne vzgoje, ali jim pa nismo posvetili dovolj pažnje in so zato zašli na stran- pota. Mladini je treba posvetiti več pozornosti in jo smeleje vključevati v tok celotnega družbenega dogajanja.« Praznovanje meseca mladosti bodo v Ormožu končali 4. ju- nija s prostovoljno delovno akcijo pri gradnji letnega ko- pališča. Pri tem bo sodelovala mladina iz cele občine. Z.R. . Cesta m liiristično točko Vildon Kraj Vildon v Halozah v kra- jevni skupnosti Dolena je dobil v letošnjem maju novo cesto, dolgo tri kilometre in široko štiri metre, kar pomeni glede na nove gospodarske in turistič- ne možnosti tega kraja pomem- bno pridobitev in napredek. Dne 25. maja 1967 je bila otvoritev prometa na tej cesti za močnejša tovorna in gibč- nejša osebna ter vprežna vo- zila. Trak je prerezal vpričo domačinov in gostov iz Ptuja občinski tajnik, partizan v teh, krajih Ivan Rau. Predtem je dejal, da sta elektrika in cesta za Vildon in za družine v tem predelu Haloz ena izmed od- dolžitev za zgledno zadržanje v času NOV ter pomoči, da se od- prejo tudi oddaljenim predelom v občini vrata v svet ter v nji- hov kraj. O pomenu te krajevne ceste je govoril tudi predsednik kra- jevne skupnosti Jože Hebar. Predvsem je pohvalil družine Bedrač, Božičko, Jus, Podgoršek in Vogrinec, ki so odstopile za cesto del svojih zemljišč, in družine Bukovič, Vidovič in Le- tonja, ki so delale pri graditvi nesie nad 600 ur. Zlasti so bile v vsestransko pomoč strokovnim močem pri graditvi ceste, naj- bolj pa buldožeristu tehno- servisa kmetijskega kombinata Ptuj Francu Lenderu, ki je ipravil v času od U). maja, ko so začeli cesto graditi, do 25. naja. v 130 delovnih urah ve- liko in drzno delo na zelo str- Tiih pobočjih hriba, čaz katera ;e speljana ta cesta. Zahvalil ;e komisiji za trasiranje, Kon- radu Veli. Stanetu Sprahu, Jo- žetu Skrlovniku in drugim nje- nim članom in vsem drugim, ki >o kakorkoli nripomogl;. da je nastala ta celta. Zasluge za to 'ma nedvomno tudi krajevna .skupnost, ki je prihranila iz orojšnjih let nekaj sredstev kot osnovo za najnujjaejša plačila pri tako velikem in odgovornem ielu. Podpredsednik skupščine ob- •ine Ptuj Tone Žagar, partizs- ./ teh kr^iih M'ha KolarK iHČelnik odiPlka za tinHOf Anton Purg, pomočnik tajnika Franc Voda, predsednik turi- stičnega društva prof. Jože Mau- čec, zastopnik tehnoservisa Jože Skrlovnik, občinski odbornik Zlahtič iz Sel, odbornik krajev- ne skupnosti Konrad Letenja, prof. Herbert Zoreč iz Sel, bul- dožerist Franc Lendero in dru- gi zbrani so se po otvoritvi na novi cesti pomenili o vseh po- sebnostih te izgradnje, o teža- vah in o maiijivih ljudeh, o prvih vozilih, ki so pripeljala po novi cesti, in o drugem, in sicer kar grede do konca ceste k Letonjevim v Kočice, kjer so jih domačini pogostili, najprej pa pri Bukovičevih. Lep razgled, ki je z Vildona na vse strani okolice, nova ce- sta in prijetni ljudje na Vildonu so najboljše zagotovilo, da bo tudi do sem segel turizem, pred- vsem domači, in to ljudi, ki ra- di odhajajo na bližnje vzpetine in hribe in občudujejo vse, kar sta ustvarila narava in človeko- va roka, kar je zraslo v oko- Mci Ptuja po osvoboditvi in kar -'e čaka pridne ljudi, da bodo naši kraji še lepši in 5e bolj bogati. Časi, ko je morala vsaka vprega na Vildon in z njega po Bukovičevem klancu ali po ce- sti čez Slape, so mimo. Krajev- na skupnost Dolena, zlasti njen predsednik Jože Hebar in člani sveta te skupnosti in vsi dobri ljudje okrog njih so pokazali, ia )e potrebno poleg varčnosti sredstev za skupne koristne na- mene tudi dobre volje, spora- zumnih rešitev in organtzirane- sffl dela. pa nastane vpč kot ■ .H'".cil,5 točke, 3.-—4. SK Sljeme (Sesvcte) in ŠK Rade Končar (Zagreb) 13^ točk, 5. ŠK Mladost (Siu-Čin) 12,.S točke, 6. ŠK Beograd II 11.5 točke, 7.—S. tekstilni kom- binat Novi sad in ŠK Maglaj 11 točk itd. Posamezni igralci ekipe so v petih partijah dosegli nasled- nje število točk: Bohak 3, Ru- dolf 3, Majccnovič 3,5 in Ro- žič 4 točke. V deveti skupini je nastopila sindikalna ekipa TGA »Boris Kidrič« iz Kidričevega, za ka- tero so igrali Zupančič, Kovač, Škarja in Beras ter zasedli 6. do 7. mesto, kar je prav tako lep uspeh. V KIDRItEVEl^ POTREBEN VEČJI ^iTEN \- .,j rnujhneni letneni bazenu v Ki- dričevem. Kmalu po dvanajsti uri je bil bazen poln kopalcev, ki so potem, ko so izvedeli za ogreto vodo v bazenu, pri-' šli od blizu in daleč, predvsem pa tisti, ki so bili kopanja v Kidričevem navajeni že od la- ni. Nejevoljni so uvideli, da se bodo tudi letos stiskali v pre- majhnem bazenu. Ležalni pro- stori okoli bazena so loili za- sedeni. Zaradi vročega sonca ,so v bifeju kmaki zmanjkale nekatere pijače. Na parkirnem piostoru je bilo ca. 50 avtomo- bilov. Le s težavo se je našel še primeren prostor za parki- ranje. Mnogi, ki bi radi zaplavali v vodi, so se zaradi prevelike stiske v bazenu lahko le son- čili na travi. Večkrat so si za- želeli večji olimpijski bazen, kjer bi bilo prostora za vse. Nekateri so pripomnili, da ima tovarna v Kidričevem, ki po- šilja bazenu toplo vodo, v na- 1 napraviti nov olimpijski . -n poleg sedanjega. Manj- šega bi pokrili in bi kot tak služil tudi pozimi. Ali sc bodo te želje in ko- ristni načrti kmalu uresničili? Na celem_ Ptujskem in Drav- skem polju ni primernega ba- zena za domače ljudi, na kate- re kljub mednarodnemu turiz- mu ne smemo pozabiti. Ob primerni ureditvi in dograditvi vikend hišic, pa bi lahko služil tudi, ttijim turistom. Z.R. Veliko kopalcev ob premajhnem bazenu l^ladina bo pomagala graditi letno kopolišče v Ormožu \' nedeljo, 4. junija, s pričct- kom ob 7. uri organizira OK ZMS Ormož prostovoljno de- lovno akcijo za ureditev letne- ga kopališča v Ormožu. Zgraditev tega objekta jc ve- likega rekreacijskega in tu- rističnega pomena za Ormož. V letošnjem letu bo zgrajen most prek Drave. Velikemu tranzitnemu prometu in tu- rističnemu piilivu domačih in tujih gostov bodo lahko zado- stili le z novimi in sodobnimi objekti. Pomen dograditve te- ga objekta pa ni samo v večjih dohodkih občine, ampak bo v njem lahko našel zadovoljstvo vsak prebivalec Ormoža, ki je sedaj za to vrsto rekreacije prikrajšan. Akcijo bodo vodili strokovni delavci. V Ormožu upajo, da se bodo mladi iz delovnih organizacij udeležili akcije in pomagali uresničiti želje občanov. Po akciji bo mladinsko, ra- janje na prostem. PROFESORSKA .vaipere je imtl veliko in maj- hno mačko. Neprestano sta pra- skali pu vratih, zato je poldical mizarja, da bi naredil v vrata dve luknji, večjo in manjšo, za obe mački. — Saj vendar zadostuje ena luknja, večja, se je upiral mi- zar. — Ze prav, toda mala mačka, kako bo prišla noter? je zaskrb- ljeno vprašal Ampere. Psebna kronika Rodile so: Matilda Predikaka, Sveča 41 — Stanko; Rozalija Vrhovšek, Rogoznica 40 — Do- ■ niniko; Vekoslava Senčar, Bra- lonečice 20, Ljutomer — Aloj- d}o; Elizabeta Šmigoc, Nova vas 99 — deklico; Ida Muršec, Ki- dričevo 13 — Edija; Jožica Pul- ko, Cafova 1 — Milana; Angela Vtič, Stogovce 54 — Angelo; Ana Hrga, Mezgovci 66 — Mira- na; Neža Vršeč, Cirkulane 33 — iVIetko; Milka Stefanec, Ceza- njevci 33, Ljutomer — Roberta; Frančiška Pulko, Podlože 36 — Jožefa; Marija Filipič, Ljuto- merska 9 — Vlasto; Marija Tr- buc, Budina 33 — Janeza; Ma- rija Konig, Brstje 31 —- dečka; Rozalija Tetičkovič, Veliki vrh 16 — deklico; Marija Celeč, Mu- retinci 35 — Kristino; Terezija Krajnc, Draženci 86 — Janka; Olga Bezjak, Gorišnica 11 — Manjo; Ana Govedič, Orešje 23 — Gordano; Alojzija Kolenko, Mala vas 36 — Slavico; Marija Dovečar, Sti-ejaci 11 — Branka; Marija Pukšič, Trnovska vas 50 — Marijo; Ana Mušič, Pobrežje 35 — Ivanko; Anica Potočnik, Vareja 65 — Zdenko; Marija Kolarič, Formin 65 — deklico; Marija Lačen, Desnjak 30, Lju- Lomer — Mirana; Katarina Ko- zel, Velika Varnica 69 — Eriko; Neža Fidcršek, Stogovce 6 — deklico; Dragica Mandaš, Žalec 140 — Gordana; Marija Polaj- žer. Majski vrh 8 — Ivana; Kri- stina Cernejšek, Nadole 52 — Kristino; Marija Popovič, Tur- ški vrh 29 —- Ivana; Berta Kai- sersberger. Mestni vrh 88 — deklico; Terezija Pulko, Trste- nJakova 6/b — Bernardo; Ro- zalija Jus, Jelovica 2 — deklico; Marija Zamuda. Muretinci 21 — dečka; Angela Perhač, Janežov- ski vrh 41 — deklico; Elizabeta Zupanič, Skorba , 15' — Damja- na; Marija Hrgula, Cvetkovci 28 — dečka; Erna Špur, Mota 53, Ljutomer — Janka; Mina Bol- car, Spuhlja 13 -- deklico; Ma- tilda Horvat, Placarovci 19 — Romana; Marija Stcinherger^ Novo polje 5 — Izidorja; Tere- zija Rakuša, Ivanjkovci 5 —- Mojco; Ivana Sorli, Gorišnica 111 — Sergije; Marija Horvat, Formin 14 — Vlada; Elizabeta Srdinšek, Nova vas 40 — Ru- dolfa; Marija Vaupotič, Delane 31 — Tončka; Ana Skarja, Ki- dričevo 13 — Sandija; Antonija Kelemina, Dobrava 4 — dečka; Julka Sobočan, Zgornji Kamen- ščak 13, Ljutomer — Darka; Ana Kuhar, Stročja vas 13, Lju- tomer — Smiljana; Marija Pe- tek, Placarovci 13 — Daniela; Jožefa Zelenko, Tržeč 38 — Alenko; Milena Srdinšek, Pod- lehnik 90 — Jasmine; Anica Verlak, Stojnci 102 — Davori- na; Julijana Godec, Rabclčja vas 4 — deklico; Terezija Ko- derman, Zagrebška 60 — deč- ka; Silva Teskač, Zgornje Ja- blane 9 — deklico; Štefanija Godec, Dolena 65 — Bojana. Poroke: Stanislav Bombek, Hajdoše 37, in Ana Majcenovič, Hajdoše 23; Avgust Pungartnik, Velenje, Hrastovec 1, in Irena Belšak, Formin 47; Ivan Meh Ravne na Koroškem, Stražišč 7, in Veronika Fanagel, Trubar- jeva 30/b; Ezio Gadnik, Nova Gorica, in Ararika Sološi, Voš- nJakova 9; Jožef Resman, Za- bovci 90, in Marija Petek, Pod- vinci 68; Ilija Mitrovič, Kidri- čevo 13, in Jožefa Guček, Kidri- čevo 13; Stanislav Kociper-, Sar- dinje 36, in Kristina Segula, Trubarjeva 6; Ferdinand Erja- vec, Krčevina 6, in Vera Golob. Rogoznica 18. Umrli so: Jožef Klaneček, Or- moška 1, rojeni 1925, umrl 19. maja 1967; Vinko Cilenšek, To- maž pri Ormožu, rojen 1906, umrl 20. maja 1967; Josip Sa- mec, Raičeva 4, rojen 1'888, umrl 25. maja 1967; Marija Bezjak. Koračice 55, rojena 1903, umrlti 29. maja 1967. NAROČNIKI OBJAV IN OGLASOV. POZOR! Naročnike objav, oglasov, reklam, osmrtnic, zahval itd. prosimo, da dostavijo svoja naročila naši upravi najpozneje vsako sredo do 12. ure, ker sicer ne moremo zagotoviti objave v številki, ki bo izšla v dotičnem ted- nu, temveč šele v prihod- njem. Uprava Trgovsko in posredovalno pod- jetje »UNIVERZAL-PROMET« Maribor, Gregorčičeva ul. 4, RAZPISUJE javno licitacijo OSMIH TRAKTORJEV FER- GUSON FE 35. Licitacija bo za družbeni in privatni sektor dne 7. junija 19^7 ob 9. uri v skladišču »Uni- verzal-prometa«, Maribor, Pri- sojna ul. 70, zraven carinarnice. Ustanove, podjetja, zasebni obrtniki! Kvalitetne svetlobne napise in displeje-telesa vseh velikosti iz uvožene plastične mase vam hitro izdela VIKTOR xKREVII SVETLOBNA REKLAMA — SERVIS SVETILK Slovenska Bistrica, Ljubljanska ulica 2, telefon 71-931 PRODAM GRADITELJE HiS OBVEŠČAM, da sem znižal za 20 "/o ceno žlebovom in vsem kleparskim izdelkom. Anton Strmšek, kleparstvo Ptuj, Jadranska 14. 150 SALONITNIH plosc pro- dam po ugodni ceni. Naslov v upravi. PRODAM JEDILNICO — OREH in lončene peči. Vičavska pot 10, Ptuj. KOŠNJO SENA prodam. Ogled v nedeljo, 4. junija 1967, pri Ignacu Štegerju, Drstela 42. KOŠNJO SENA prodam. Vpra- šajte pri Mesariču, Zadružni trg 10, Ptuj. ENOOSNI TRAKTOR »FAHR« s kosilnicb, plugom in žetveno napravo prodam. Naslov v upravi. 27 AROV NJIVE pri Ljudskem vrtu v Ptuju prodam. Naslov v upravL PRODAM PŠENICO. Naslov upravi. UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN FIAT 750. Ogled od 16. ure dalje. Lejko, Ki- dričevo 3. PRALNI STROJ »RONDO« s centrifugo in dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo poceni prodam. Naslov v upravi. bukova' DRVA, koaiiLnici »bauc« iin »fela« z žetveno na- pravo in Tzruvač krompirj:a pro- dam. Pobrežje 35 p. Videm pri Ptuju. . PRODAM košnjo sena.. Za- Errebška cesta 38. Ptuj. RAZNO sofer KATEGORIJE C. voja- ščine prost, išče službo. Na- slov v upravi. STAREJŠEGA MOŠKEGA ali celo družino za oskrbo živine na kmetiji sprejmem v de- lovno razmerje ali mu dam v najem. Gregor Mikiavc, Rib- nica na Pohorju — gostilna Viltužnik. POPRAVLJAM vse Vrste najlon nogavic in preoblačim gum.- bo. Henrika Večernik. Ptuj. pv,.;.,.,i.., ,,1 4 fnri trgu). Oskrbovanci in uprava doma upokojencev in oskrbovancev Muretinci se godbi na pihala DPD Svo- boda Ptuj pod vodstvom di- rigenta tovariša Štrucia naj- lepše zalival ju jejo za uspel in prijeten koncert. V Rogaši. kovne prakse. Poskusna doba traja 30 dni. Kandidati naj vložijo prijave, kolkovane z 0,50 N din državne takse, do 20. junija 1967 v tajništvu skupščine občine Ptuj. Prijavi je treba priložiti dokazilo o izobrazbi m živ- ljenjepis. Nastop službe takoj ali po dogovoru. NOVINARJA sprejmemo v stulno zaposlitev Pogoji: končana srednja splošnoizobra/.cvahia sula (gimnazija ali učiteljišče), odslužen vojaški rok, veselje do novinarskega dela, poskusna enomesečna zaposlitev. Osebni prejemki po pravilniku zavoda. Pismene prijave naslovite na zavod do 15. junija 1967. iMastop dela 1. julija 1967, Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2 Odred tabornikov »Lackove čete« Ptuj VABILO na taborjenje na Bohinju Zveza tabornikov občine Ptuj (vsi taborniški odredi v občini) bo tudi v letošnjih počitnicah organizirala let- no taborjenje za svoje članstvo v Ribčevem lazu na" Bohinju. Ce bo dovolj prijavljenili, bo taborjenje organizirano v 3 izmenah: I. izmena od 9. julija do 23. julija; II. izmena od 23. julija do 6. avgusta; III. izmena od 6. avgusta do 20. avgusta. Tabornina za eno izmeno znaša 100 N din. Znižano vožnjo v znesku 12 N din od Ptuja do Bo- hinja in nazaj plača vsak udeleženec sam. Sprejeli bomo tudi manjše število taborečih — ne- članov,, zanje bo tabornina značaja 120 N din, s tem da se podredijo taborniški disciplini. Ce se ne bi priglasilo dovolj prijavljenih za vse tri izmene, bo vodstvo tabora primerno spremenilo čas taborjenja. Vse prijave in informacije dajejo na šolah tovariši učitelji, ki vodijo taborniške odseke, sicer pa jih dobite v upravi dijaškega doma v Ptuju. Zveza tabornikov občine Ptuj „ DELTA«« tovarna perila in konfekcije Ptuj razprodaja v času »dopustniškega tedna« od 29. maja 1967 do 17. junija 1967 svoje izdel- ke po zelo znižanih cenah. Najlon srajce z dolgimi rokavi - barvaste in bele procjnsta prodajamo po 36,00 N din. Se priporočamo! Dobri nasveti ;l;d3r ne smete verjeti, če v J m kdo pravi: — Oprostite, prišel sem sa- mo za eno minuto! — Naj govorijo o meni, kar hočejo, ic je meni vseenol ~ Prvič v življenju sem na letel na nekaj takšnega! — Kaj, 50 jih imate že? le- ga ne bi verjel! — Ne bi vam rad ničesar svetoval, toda jaz bi na vašem mestu... — Ce bi me prosili za poso- jilo teden dni prej, ali vsaj včeraj... danes pa res nimam nič denarja. rilZNE (JENE POVUlNLMi 1> SADJA V PTUJSiKl POSLO- VALNICI POVRTNLM (pri Magdi) Češnje 3,90, grozdje ind. 4,ji)' jabolka III 2,,50, suhe slive 7.30. banane 4,90, limone 4,50, ponia' ranče 3,50, rozine 7, paradižnj' kove tube 100 g 1,15, paradiž' nikove tube 200 g 2,13, vin" rdeče 11 4,68, vino belo 11 S.!"; vino rdeče 21 9,38, vino belo 2' 14,40, jajca 0,36, med 3,22, vreč' ke papir 3,15, grah 3,50, kurnf' re 6,50, ohrovt 3,20, paradižm'^ 5,30, peteršilj 2,80, majska solata 2, sveže zelje 1.80, česen 6)50. čebula I a 6,50, čebula II a 3-60' krompir 2,70, korenček 7, rdec^ pesa 1,30, koruza 1, pšenica L^"' fižol (tetovec) 3,50, fižol (P"^Pf' ličar) 4, fižol (cipro) 4, radensk« 11 0,86, slatina donat 11 0,90.