POREČJE KOKRE V PLEISTOCENU 
(S 43 S L I K A M I V T E K S T U I N 1 K A R T O V P R I L O G I ) 
THE RIVER BASIN OF KOKRA DURING THE PLEISTOCENE 
PERIOD 
(WITH 43 F I G U R E S I N T E X T A N D 1 M A P I N A N N E X ) 
D R A G O M E Z E 
SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 20. APRILA 1973 
UVOD 
Razprava je plod proučevanj v okviru naloge z naslovom »Kvartarni sedi-
menti in njihova izraba na Slovenskem«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča. 
Terenska dela so bila opravljena v letih 1963—1965, dopolnjena in razširjena za 
objavo pa 1968, 1969, 1971 in 1972; v tem času so gradili več novih gozdnih 
cest, ki so z izkopi omogočila boljši vpogled v sledove kvartarnega dogajanja. 
V študiji bo glavni poudarek na glaciološkem dogajanju v pokrajini, ker je 
o n jem tudi največ izsledkov, ki so novi ali pa dopolnjujejo stare. Periglacial-
nemu in fluvioglacialnemu razvoju sem posvetil večjo pozornost predvsem v 
širšem delu doline Kokre med Spodnjo Kokro in Kranjskim poljem, to pa zato, 
ker so v n je j ohranjeni mnogi sedimenti, od katerih kažejo nekateri na stik 
glacialnega in periglacialnega sveta in zato posredno vsaj deloma tudi na pove-
zavo akumulacijskih teras vršaja Kokre na Kranjskem polju s poledenitvami 
v porečju Kokre; predvsem s tega stališča sem posegel tudi na sam kokrski 
vršaj. Kranjsko polje je bilo že predmet številnih geomorfoloških in geoloških 
študij. Od teh sem se naslonil predvsem na novejše (I. R a k o v e c , 1927; S. 
I l e š i č , 1935; P. O b l a k , 1952; M. S i f r e r , 1961, 1969; Lj. 2 l e b n i k , 
1971), ki upoštevajo tudi vso starejšo literaturo. Uporabil pa sem tudi vse doku-
mentacijsko gradivo in elaborate, ki sem jih že pred leti dobil na vpogled na 
Geološkem zavodu v Ljubl jani : (Lj. 2 1 e b n i k , 1962/1963, 1965; G e o t e h -
n i č n o p o r o č i l o , 1965; G o r e n j s k a a v t o c e s t a , 1965) in na Zavodu 
za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubl jani (tri » P o r o č i l a « : 1960, 1961, 
1962); na Geološkem zavodu pa sem pregledal tudi najnovejšo rokopisno geo-
loško karto, list Preddvor, ki je delo več avtorjev, v prvi vrsti Lj. 2 1 e b n i k a. 
Obema ustanovama se tudi tu zahval jujem za pomoč in razumevanje. 
O glaciaciji v obravnavani pokrajini pišejo t r i je avtorj i : R. L u c e r n a , 
1906; F. S e i d l , 1908 in A. M e l i k , 1932. Temeljno je L u c e r n o v o delo, 
ki obravnava poledenitev celotnih Kamniških ali Savinjskih Alp.1 L u c e r n a 
h Kamniškim in Savinjskim Alpam ni štel Storžiškega pogorja, zato t amkajšn je 
1 Za celotno pogorje, ki ga geografi najčešče imenujemo z zgornjim imenom, se, 
žal, v knjižnem jeziku ni ustalilo ime »Grintovci«, ki je po mnenju nekaterih piscev, 
med njimi tudi A. M e 1 i k a , živo ljudsko ime za celo pogorje. Kamniške ali Sa-
vinjske Alpe jih med prvimi imenuje F. S e i d l ; to poimenovanje je kasneje upo-
rabljal tudi A. M e l i k . R. L u c e r n a govori samo o Kamniških Alpah — »Steiner 
Alpen«. Kokra odmaka, v kolikor je zajedena vanje, tisti del pogorja, ki ga običajno 
z južne strani imenujemo Kamniške Alpe, zato jih bom v naznačenem obsegu tako 
imenoval tudi jaz. Ravno za porečje Kokre pa bi bilo najmanj umestno uporabljati 
samo ime »Savinjske Alpe«. 
poledenitve ni proučil, če izvzamemo omembo krnice v višini 1800 m, na vzhodni 
strani severnega grebena Storžiča (str. 46); poledenitev Storžiškega pogorja je 
obdelal A. M e l i k (1932, 96—98) v razpravi, ki je sicer v glavnem posvečena 
poledenitvi Karavank. F. S e i d 1 je le dopolnil L u c e r n o v e rezultate, ome-
n ja pa tudi ledenik v Lomski dolini, na severni strani Storžiča. Ne omenja pa 
sosednjega, v Podstoržiču v povir ju (Podstoržiške) Reke,2 ki spada v porečje 
Kokre; njegove sledi je kasneje odkril A. M e l i k . Poledenitev v Lomski dolini 
zajema v svojo študijo tudi M. Š i f r e r (1969), ko obravnava »Dobrave« ob 
Tržiški Bistrici. 
Za geološki opis sem uporabil vsa objavljena dela, dosegljive elaborate in 
dokumentacijsko gradivo. Od starejših avtorjev sem se naslonil predvsem na 
F. T e l l e r j a (1886, 1898) in njegovo geološko karto, list Železna Kapla in 
Kokra. Njegove rezultate o starosti plasti v Karavankah v povirju Kokre z 
Jezernico so močno korigirala novejša proučevanja (A. R a m o v š , 1956; A. 
R a m o v š , R. S c h u l z e , 1967; R. S c h u l z e , 1968; H e r i t s c h - K i i h n , 
1951). Sem sodijo tudi najnovejši, še ne objavljeni izsledki S. B u s e r j a (1969), 
ki mi jih je dal na vpogled skupa j z geološkimi terenskimi kar tami večjega dela 
Storžiškega pogorja in doline Kokre med Komatevro, Sp. Jezerskim in Povš-
nar jem, ki so jih delali pod njegovim vodstvom; za vse se mu najlepše za-
hval ju jem. 
GEOLOSKO-PETROGRAFSKI PREGLED 
Kokra s pritoki je do izstopa iz gorovja pri Tupaličah zarezana v Karavanke 
in v Kamniške Alpe. Po najnovejših geoloških rezultatih (S. B u s e r , 1969, 
48) v okolici Jezerskega ter med Karavankami in Storžiškim pogorjem ne mo-
remo med obema enotama potegniti ostre meje, saj sta si tektonska zgradba 
in litostratigrafski razvoj kamnin v obeh popolnoma podobna. Kamniške Alpe 
predstavl jajo naravno nadal jevanje Karavank proti jugu, zato moramo obe 
področji obravnavati kot enoto. Karavanke so v sestavu velike sinklinorijske 
zgradbe, katere osrednji greben Košuta—Begunjščica—Stol tvori severno sinkli-
nalo, Kamniške ali Savinjske Alpe s Storžiškim pogorjem južno sinklinalo, 
vmesno antiklinalno jedro pa sestavljajo paleozojske in deloma starejše t r iadne 
plasti med Jezerskim in Jesenicami. Os antiklinale je nad zgornjim porečjem 
Kokre sestavljena iz devonskih in srednjekarbonskih plasti, ki so razkosane s 
številnimi prelomi. Zaradi teh so pogledali na površje mnogi bloki in čeri 
devonskega apnenca, ki so bili nekoč povezani, a so jih kasneje prelomi raz-
kosali. V površinskem licu stopajo ti apnenci močno do izraza, saj sestavljajo 
med drugim tudi višje vzpetine sredi nižjega, m a n j odpornega sveta (Pristovški 
Storžič, 1759 m, Virnikov Grintovec, 1654 m; Stegovnik, 1692 m).3 Za naše pro-
2 V nadaljevanju jo bom imenoval samo Reka; tako jo imenujejo domačini do 
Cerkelj, v spodnjem toku pa nosi ime po Brniku — Brniški potok. 
3 Uporabljam višine, kot so označene na osnovni državni karti meril 1 :10 000 in 
1 : 5000, ki so za celotno porečje Kokre že izdelane. Razlike z jugoslovansko topografsko 
karto 1 :25 000 so ponekod znatne. Najočitnejša je razlika prav pri najvišjem vrhu 
Kočne, Kokrski Kočni, ki ima na jugoslovanski specialki višino 2540 m, na osnovni 
državni karti 1 :10 000, list Jezersko 7, pa 2520 m. Osnovna državna karta je izdelana 
na podlagi najmodernejše fotogrametrične metode, zato so višinske kote zanesljivo 
točne. 
učevanje so še posebej pomembni zato, ker so se ob njih nabrale na brezgozdnih 
tleh v hladnih oddelkih pleistocena velike množine pobočnega grušča; S. B u -
s e r ga ima vrisanega na geološki karti s posebnim grafičnim znakom in 
oznako S. Zaradi mehkejše neprepustne podlage, na katero so grušči odloženi, 
so bile ustvarjene dobre osnove za soliflukcijo, zato segajo grušči ponekod na 
tuji podlagi globoko navzdol po pobočjih. 
Karavanške paleozojske kamnine zavzemajo po najnovejših B u s e r j e v i h 
izsledkih v povirju Kokre z Jezernico predvsem področje na desni strani Je-
zernice in Kokre, od sotočja z Jezernico do Podloga. Na levo stran sežejo bolj 
redko, in še to v obliki manjših krp. Vzhodno od Mlinarja in v delu spodnjega 
vzhodnega pobočja Ravenske Kočne se pojavljajo kot apnenci in dolomiti, nad 
Fužinami v zahodnem pobočju Velikega vrha pa nastopajo v menjavi različnih 
neprepustnih in prepustnih kamnin. Večina karavanških paleozojskih kamnin 
nad Jezerskim je po novejših ugotovitvah iz spodnjega karbona ( H e r i t s c h -
K u h n , 1951; A. R a m o v š , 1956; A. R a m o v š , R. S c h u l z e , 1967; 
R. S c h u l z e , 1968; S. B u s e r , 1969); v nasprotju s F. T e l l e r j e m (1886), 
ki jih je imel za silurske; na levi strani Jezernice in Kokre pod sotočjem z 
Jezernico, torej že v območju Kamniških Alp, pa so, po B u s e r j e v i geološki 
karti sodeč, permske starosti. Paleozojske plasti so sestavljene iz neprepustnih 
kamnin (peščenjaki, konglomerati, alevroliti, metamorfni orgiliti), z vmesnimi 
plastmi črnega apnenca. V povirju Kokre zavzemajo široko področje med Pri-
stovškim Storžičem, Stegovnikom, Podlogom, Jezernico in Malinškom nad Je-
zerskim vrhom. Zaradi slabe odpornosti so prodniki, sestavljeni iz teh kamnin, 
v akumulaciji Kokre in Jezernice, redki. 
Na levi strani Jezernice in Kokre, pod sotočjem do Fužin, ima F. T e 11 e r 
na geološki karti visoko po pobočjih navzgor vrisane permske plasti, segale pa 
naj bi po prekinitvi med Zavratnikom in Cundrom še dalje ob Kokri na obeh 
straneh, skoraj do Povšnarja. S. B u s e r ima, razen že zgoraj omenjenih frag-
mentov teh plasti, v vsem opisanem področju na rokopisni geološki karti vrisane 
le triadne kamnine. V veliki večini so to spodnjetriadni werfenski skladi, sestav-
ljeni največ iz laporja in peščenjaka, z vložki zrnatega in oolitnega apnenca. 
Zaradi podobne litološke sestave s spodnjekarbonskimi karavanškimi plastmi je 
relief v obeh enak: strm, gladek, močno poraščen z gozdnim drevjem in razrezan 
z globokimi dolinami in grapami. Prodniki teh kamnin so v akumulaciji Kokre 
s pritoki redki, saj razpadajo v drobnejše delce, tudi v ilovico. Werfenske plasti 
so razen v imenovanih področjih razkrite v največji meri ob Reki, ki ima 
vanjo zarezano globoko in tesno deber, v kateri je komaj prostora za gozdno 
cesto. Ob Kokri in deloma tudi ob Jezernici so v pobočju nad njimi debeli skladi 
triadnih apnencev in dolomitov, zato so bile v hladnih oddelkih pleistocena 
ustvarjene v kombinaciji z ledeniškim transportom idealne možnosti za soli-
flukcijo karbonatnega grušča po werfenskih neprepustnih pobočjih. Tega gradiva 
se je, kot bomo še videli, veliko ohranilo do danes v obliki morenskega drobirja, 
ali kot pobočno gradivo. 
V južnem in vzhodnem delu porečja Kokre nad Tupaličami prevladujejo 
srednje- in zgornjetriadni apnenci in dolomiti. Sestavljajo najvišje dele Kamni-
ških Alp. Iz njih je visokogorsko zaledje vseh alpskih dolin, ki gravitirajo h 
Kokri (Ravenska in Makekova Kočna na Jezerskem,4 Suhi dol in Roblekov kot 
v Kokri ter zgornji del doline Reke), skupaj z visokogorsko planoto Dolgo njivo, 
južna in jugovzhodna stran Storžiškega pogorja in Krvavec z velikim delom 
predgorja. Za glacialno geomorfologijo obravnavane pokraj ine so bila prav ta 
področja najvažnejša, saj segajo v take višine, da ¡so bila skoraj v celoti v 
glacialih pleistocena nad ločnico večnega snega; doline, k i so vanje vrezane, 
pa so bile v večji ali manjš i meri zaledenele. Iz n j ih so prišle z ledeniki in 
kasneje po vodah v dolino Kokre in pritokov velike množine karbonatnega 
klastičnega gradiva, v periglacialnem področju pa se je to gradivo kot pobočni 
grušč s soliflukcijo in fluvialnim potem prestavljalo v doline. Zaradi opisanih 
procesov prevladujejo v fluvioglacialnem gradivu daleč karbonati, medtem ko 
je glacialno in periglacialno gradivo z območja Kamniških Alp skoraj izključno 
karbonatno. Dohna Kokre je zarezana v tr iadne apnence in dolomite v na j -
večjem obsegu med Spodnjo Kokro in Tupaličami, k je r v ostrem kolenu spre-
meni smer S—J v V—Z in loči Storžiško pogorje od osrednjih Kamniških Alp. 
Zaradi močno dolomitiziranih srednjetriadnih apnencev je dolina v tem delu 
relativno široka v primerjavi s kanjonskim tipom doline na dveh drugih odsekih 
(med Spodnjo Kokro in iztekom Roblekovega kota ter med kamnolomom in 
Povšnarjem v Srednji Kokri), k je r se Kokra prebija skozi same apnence, tudi 
srednjetr iadne starosti. 
Ob Kokri med Povšnarjem, Suhadolnikom, Roblekovim kotom in v spod-
nj ih delih doline Vobence ter na desni strani Kokre, med hribovskima kmeti jama 
Celar in Slapar, je razkrit srednjetr iadni porfir, oziroma točneje, kremenov 
porfiri t (E. F a n i n g e r , 1962, 203—208; isti, 1962, 227—232). V njem so izdelani 
dolina Kokre med Povšnarjem in Podlebelco, Suhi dol od Suhadolnika navzdol 
in velik del Vobence, sega pa tudi še na severni rob Roblekovega kota, k jer 
sestavlja s t rmo pobočje nad Neškarjem. Dolga leta so kremenov porfir i t izkori-
ščali v velikem kamnolomu v Srednji Kokri kot drobnik, oziroma tolčenec, ki 
jim je dobro služil za posipanje in gradnjo cest; danes je kamnolom opuščen. 
Porfiri t obdaja krog in krog pas werfenskih plasti, ki je najširši na jugu; 
tam je v n jem izdelan skoraj celoten Roblekov kot. 
Magmatske kamnine zelo podobne sestave so tudi na razvodju med Make-
kovo in Ravensko Kočno v širšem okolišu Stularjeve planine (E. F a n i n g e r , 
1962, 208—210). S. B u s e r jih ima na geološki kart i vrisane v večjem obsegu, 
kot jih kaže T e l l e r j e v a geološka karta, saj vkl jučuje mednje tudi širši 
pas, ki ga je F. T e l l e r označil za werfen. Po B u s e r j u so iz srednjetr iadne 
ladinske stopnje; sestavljene so iz tufov, tuf i tov in ingnimbritnih tufov, na 
severnem in vzhodnem robu pa tudi iz laporjev in argilitov, s plastmi apnenca 
in dolomita. Kolikor je v moreni jezerskega ledenika drobirja iz kremenovega 
keratofir ja , izhaja iz opisanega območja. 
Magmatske kamnine slične sestave so tudi v dolini Reke. Označene so na 
T e l l e r j e v i geološki karti, v nekoliko drugačnem obsegu pa jih prikazuje 
B u s e r j e v a rokopisna terenska geološka karta. 
Spremembe glede na T e l l e r j e v e geološke izsledke so tudi v južnem in 
jugozahodnem predgorju Krvavca. Novi geološki podatki Lj. Z l e b n i k a , pri-
kazani na geološki karti, list Preddvor, se razlikujejo od T e l l e r j e v i h pred-
4 Zanju se med domačini sliši tudi Ravenska in Makekova Podkočna. 
vsem glede starosti plasti, deloma pa tudi litološko. Tako so karbonatne kamnine 
(apnenci, dolomitizirani apnenci in dolomiti) na severnem obrobju ravnine med 
(»Cerkljansko«) Reko in Kokro iz prehoda med triado in juro; segajo tudi na 
desno stran Kokre, saj je iz nj ih apneniški grič pr i gradu Hrib, van je pa je v 
obliki kanjona zarezana Bistrica ob gradu, ki ga pregra ju je jez za umetno 
jezero, imenovano Crnava. Med Možjanco in Stefanjo goro so zgornjekredne 
kamnine zelo mešane sestave (rdečkasti in zelenkasti apnenci z gomolji roženca, 
laporni apnenci, lapor in skrilavci). Nad črto Strmol—Adergas pa do Stefanje 
gore se vleče pas srednjetr iadnih psevdoziljskih skladov pisane sestave: pešče-
njak, skrilavec, tuf , tufit , konglomerat, apnenec in droba. Nizko terciarno 
gričevje med Kokro, Rupovščico in obrobjem Storžiškega pogorja ni iz miocena, 
kamor ga je uvrstil F. T e l l e r , ampak je po Z l e b n i k o v i h izsledkih iz 
srednjega oligocena; sestavljeno je iz peščene in laporne gline, peščenjaka in 
sivice. 
GLACIALNE SLEDI 
V porečju Kokre je bilo ugotovljenih več ledenikov. Spuščali so se z visokih 
zahodnih Kamniških Alp v jezersko kotlinico, po krajših in strmih dolinah in 
grapah v globoko zarezano dolino Kokre in s Storžiča v dolino Reke. Po dolini 
Kokre niso bili povezani med seboj. Vsak zase so predstavljali samostojno enoto. 
Izjema je bil ledenik na Jezerskem, ki je ob višku čez Gmajno5 povezoval v enoto 
ledenika iz obeh Kočen, Ravenske in Makekove, in se spuščal po dolini Jezernice 
in Kokre še daleč navzdol. 
Glavni obseg ledenikov je ugotovil že R. L u c e r n a , v Podstoržiču pa 
A. M e 1 i k. Svoja proučevanja sem usmeril predvsem v analizo pleistocenskih 
sedimentov, ki kažejo na več poledenitev, ponekod, zlasti pri roblekovem lede-
niku, pa korigirajo tudi ugotovitve o obsegu poledenitev. R. L u c e r n a je v 
porečju Kokre našel le sledi wurmskih in mlajših ledenikov, nikjer pa ne govori 
o starejših ledenikih, ki jih izdaja zlepljena morena; prav tem sem posvetil 
še posebno pozornost, sa j so sledi zlepljene morene ohranjene pri vseh večjih 
ledenikih. 
Ledenike poimenujem po zemljepisnih imenih: jezerski ledenik, sestavljen 
iz makekovega in ravenskega ledenika; suhodolski ledenik (po dolini Suhi dol, 
ki se izpod Kokrskega sedla mimo kmeti je Suhadolnik steka h Kokri); roblekov 
ledenik (ledenik, ki se je iz izvornega dela na Dolgi njivi v Kamniških Alpah 
spuščal s t rmo v dolino Kokre v Podlebelci čez Roblekov kot); podstoržiški (v 
zgornjem delu doline Reke, ki je imel izvor v veliki krnici na severni s trani 
Storžiča, imenovani Jekarica). Razen teh so obstajali še t r i je manjši ledeniki, ki 
so se s strmega zahodnega pobočja Jezerske Kočne spuščali h Kokri po Trnov-
čevem grabnu, po hudourniški dolini Belega potoka do Povšnarja in po grabnu 
pod Staro Povšno k Rekar ju ; izpod Velikega vrha, zahodno od Jezerske Kočne, 
5 Gmajna je živo ljudsko ime za dolino Jezernice med obema Kočnama. Do 
nedavnega, pred regulacijo Jezernice, je bila v večjem delu zelo mokrotna, porasla z 
ločjem, kislo travo in močvirnim grmičevjem; večkrat so se v njej zadrževale dolgo-
trajne poplave (od tod verjetno ime: domačini imenujejo naselje kar Jezero). Mo-
krotnost tal je v genetični zvezi z glacialnim dogajanjem, ime Gmajna pa izhaja od 
tega, ker je bilo manjvredno zemljišče v dolini v skupni, srenjski lasti. 
pa je ledenik polzel po Ledenem jarku h Kokri v Fužinah. Vsaj delno je lede-
niškega izvora tudi gradivo na jugovzhodnem pobočju Stegovnika v Kara-
vankah, v povirju Zabukovškega potoka in na njegovem sotočju z Reko, ter na 
bližnjem vzhodnem in južnem pobočju Velikega in Malega Javornika, na za-
hodni strani Podstoržiča. 
Sledi jezerskega ledenika 
Jezerski ledenik se je začenjal na severni strani pogorja Kamniških Alp 
med Babo, Križem in Skuto na vzhodu, do Grintovca in obeh Kočen na zahodu. 
Zapolnjeval je obe alpski dolini, v višku wurmske poledenitve pa je segal 
ravenski ledenik čez Gmajno do makekovega ledenika, se z njim združil v 
enoten ledenik, ki je polzel naprej po dolini Jezernice do Kokre in po nji skoraj 
do Zgornjih Fužin. Verjetno je bilo tako tudi v starejših glacialnih oddelkih 
pleistocena, a sledi teh ledenikov v dolini Jezernice med Ravensko in Makekovo 
Kočno nisem našel. 
V območju jezerskega ledenika sta ugotovljeni dve večji poledenitvi, ki sta 
segali izven alpskih dolin, in manjše, ki so se zadrževale v samih dolinah. Prvo 
večjo poledenitev izdajajo erozijski ostanki zlepljene morene, drugo pa velike 
količine sipke morene, sestavljene v večjem delu iz grobega morenskega dro-
birja, z obilico ledeniških balvanov, kar velja še posebej za makekov ledenik. 
Med manjšimi poledenitvami sem posvetil več pozornosti tisti, ki je na ustju 
Ravenske Kočne pustila jasne sledi v ostankih morenskih nasipov, ki segajo na 
sever in severozahod do karavanškega vznožja. Mlajših moren v povirju Raven-
ske Kočne, ki jih omenja R. L u c e r n a (1906, 48—51), nisem podrobneje pre-
gledoval. 
Zlepljeno moreno, nedvomno znak ene izmed starejših poledenitev, sem v 
obsegu jezerskega ledenika našel na več krajih. Na priloženi karti je označena 
s posebnim znakom. V območju ravenskega ledenika mi jo je uspelo odkriti 
samo v dnu kopa manjšega erozijskega ostanka morenskega nasipa, vzhodno od 
Zgornjega Virnika. Kaže, da je to starejša, zlepljena morena ravenskega lede-
nika, kolikor je je po eroziji ostalo v dnu doline, na izteku Ravenske Kočne v 
Gmajno. Prekrita je z mlajšo moreno. Tudi če je segla više, v strma pobočja, 
se na njih zaradi neprepustnih kamnin ni mogla ohraniti. Tako je po vsej ver-
jetnosti tudi v spodnjem in srednjem delu Ravenske Kočne, ki je prav tako 
sestavljena iz neprepustnih kamnin, z zelo strmimi pobočji, v zgornjem delu 
doline pa je mlajše morenske, pobočne in fluvialne nasutine toliko, da je even-
tualne ostanke starejše morene verjetno prekrila. 
Več je bilo odkritih ostankov zlepljene morene v Makekovi Kočni in v dolini 
Jezernice ter Kokre na njunem sotočju in pod njim na Spodnjem Jezerskem. 
V pobočju Makekove Kočne so trije taki ostanki: ob novi gozdni poti na trav-
niku pri hlevu, malo nad Makekom; južno od markirane poti Makek—Češka 
koča, v višini okrog 1200 m, ob hudourniškem grabnu, ki se vleče izpod sedla 
nad Štularjevo planino; na levem pobočju Makekove Kočne, ob potočku izpod 
Malega vrha, v višini okrog 950 m, na njegovem severovzhodnem pobočju. Na 
spodnjem koncu doline je zlepljena morena lepo razkrita v peskokopu na levi 
strani Jezernice ob cesti pod Zgornjim Jezerskim, malo nad dvojnim ovinkom 
SI. 1. Morena jezerskega ledenika, razkrita v peskokopu na jezerskem klancu, z ostanki 
stare, zlepljene morene 
na jezerskem klancu (si. 1), na sotočju s Kokro na Spodnjem Jezerskem,6 v 
Podlogu v peskokopu na levi strani Reke, malo nad sotočjem s Kokro (si. 2), 
in v dolini Kokre na njeni desni strani, nekoliko južneje od Kanonir ja . 
Zlepljena morena ne nastopa nikjer samostojno. Povsod je ob mlajši, sipki 
moreni ali pa je z n jo prekrita. V pobočju je odložena na živi skali. Lepilo je iz 
sige in peska. Morena je značilne r javkasto rdeče barve, ki je rezultat oksidacije 
železovih primesi v apnencu. Kjer je stara morena na površini (sotočje Jezer-
nice in Kokre; južno od Kanonir ja ; pri Makeku; ob markirani poti Makek—Če-
ška koča) ali blizu n je (Podlog; zahodno pobočje Makekove Kočne), je močneje 
zlepljena, kot če je prekri ta z debelejšo plast jo mlajše, nezlepljene morene (ob 
cesti pod Zgornjim Jezerskim; pr i Zgornjem Virniku). Razen po sprijefosti se 
loči stara morena od mlajše tudi po r javkasto rdeči barvi, ki je rezultat daljšega 
preperevanja in korozije, verjetno pa tudi klimatskih posebnosti. Neenaka 
stopnja sprijetosti stare morene bi bila lahko indikator za ločevanje več vrst 
starosti morene, a je je premalo, da bi nam lahko služila za tovrstne analize. 
6 Za ta del Jezerskega je med domačini živo ime Log; tudi »pri bajtah« ali »pri 
kajžah«. Ime Log je verjetno v zvezi z vlažnejšim svetom ob Kokri pri sotočju z 
Jezernico, kjer so večidel travniki. 
Vlažnejši svet je rezultat zajezovanja Kokre z jezerskim ledenikom in odloženo 
moreno. Podlog niže od Loga je gotovo v imenski zvezi z Logom. Ime »pri bajtah« 
oziroma »pri kajžah« pove, da je bil tu proletarski del Jezerskega (bajtarji, kajžarji, 
gozdni delavci, cestarji), v primerjavi z bogatimi posestniki drugod na Jezerskem, 
zlasti na Zgornjem Jezerskem. 
SI. 2. Stara, zlepljena morena v Podlogu 
V zlepljeni moreni ni toliko balvanov kot v mlajši moreni, ki je z n jo v 
tiku, predvsem pa ni v n je j tako velikih balvanov, kot so v stadialni moreni. 
Zatrden ledeniški izvor izpričujejo ponekod redki oraženci (Zgornji Virnik, 
Podlog) in pa dejstvo, da je v dvomljivih primerih, k jer ni dokazana z oraženci, 
morena odložena na tu j i podlagi. K je r je že dalj časa izpostavljena atmosferili-
jam, je ledeniški drobir na površini že močno razjeden in preperel, zato v taki 
moreni ni pričakovati oražencev. Sestavljena je iz samih karbonatnih delcev 
značilne morenske oblike (oglajeni ali obtolčeni robovi, ponekod gladke drsne 
ploskve), ni sortirana in v n j e j prevladujejo drobni delci. 
Zlepljena morena je najlepše razkrita v obeh peskokopih, to je na jezer-
skem klancu in v Podlogu, k je r se dobro vidi tudi n jena s t ruktura (si. 1 in 2). 
Deloma je tako tudi še na spodnjem delu severovzhodnega pobočja Malega vrha, 
medtem ko so drugje ohranjeni le manjš i erozijski ostanki, ponekod zaraščeni 
z rušo, iz katere gledajo gole krpe zlepljene morene (na levi strani sotočja v 
Logu, blizu poti na Češko kočo in pri Makeku); pod Logom (si. 3) in južno od 
Kanonir ja se kažejo v obliki večjih skal v pobočju, na levi strani Kokre pod 
Logom pa je taka skala, odtrgana s pobočja, obstala tik ob strugi reke. 
Pred odložitvijo mlajše morene je bila starejša zlepljena morena močneje 
erodirana. Na to kažeta profila v obeh peskokopih, k je r se v zlepljeno moreno, 
ki sega ponekod do površja, globoko zajeda mlajša, nezlepljena morena, ki pa 
ju ne loči vmesna preperelina. 
V wiirmu je imel jezerski ledenik v glavnem podoben obseg kot ledenik, 
katerega sledi se kažejo v zlepljeni moreni. Po n jem je ohranjeno veliko moren-
skega gradiva. Največ ga je v vsem obsegu Makekove Kočne in v dolini Jezer-
nice in Kokre, od Loga navzdol, man j pa v Ravenski Kočni in v Gmajni . 
Po R. L u c e r n i (1906, 18 ss) je bil ta ledenik wurmske starosti in za takega 
so ga imeli tudi vsi kasnejši opisovalci. 
R. L u c e r n a je bil mnenja , da je bilo čelo ledenika ob Kokri pri Kano-
ni r ju na Spodnjem Jezerskem. Po obilnih afineniških skalah v strugi Kokre 
od Kanonirja navzdol, skoraj do Zgornjih Fužin, ki jih štejem za ostanke lede-
niških balvanov, domnevam, da je segal ledenik še okrog 1 km južno od Kano-
n i r ja ; skale so enake sestave kot balvani v moreni nad Kanonirjem. V pobočju 
doline pod Kanonir jem se morena zaradi velike strmine pobočij ni mogla ohra-
niti, saj je po umiku ledenika ves ledeniški drobir zdrsel v reko, ta pa je od-
plavila in korodirala razen večjih balvanov ves drug ledeniški material. 
V zgornji plasti, k jer je učinek vlage največji , je wurmska morena ponekod 
rahlo sprijeta, v glavnem pa je nesprijeta. Zlepljenost ledeniškega drobirja po-
spešuje v splošnem, poleg večje starosti, tudi dejstvo, da je v zgornjem horizontu 
morene sprano v globino veliko drobnih delcev, predvsem ledeniške kaše, ki 
sicer zavira cementiranje. Rahla zlepljenost morene na površini omogoča raz-
likovanje od mlajše, popolnoma nesprijete morene, ki jo ponekod prekriva in je 
biihlske starosti. Pri svežem odkopu, k je r morenski drobir še ni spran, je mo-
Sl. 3. Stara, zlepljena morena pod Logom, na desni strani Kokre pod sotočjem z 
Jezernico 
SI. 4. Wurmska morena jezerskega ledenika v Podlogu 
rena v spodnjih plasteh svetlo sive barve, navzgor pa že postaja r javo rdeče 
obarvana, kar jo tudi loči od mlajših moren, ki so brez te barvne primesi. 
Morenski delci v wurmski moreni so že nekoliko prepereli in izluženi, v na-
sprotju z mlajšimi, ki so nenačeti. Na moreni je okrog pol metra debela plast 
prepereline in alpske črnice, v spodnjem horizontu pomešane z ledeniškim dro-
bir jem. V moreni na jezerskem klancu ni izrazitejših oražencev, so pa zanjo 
značilni obtolčenci in opraskanci, na mnogih delcih pa se dobro vidijo gladko 
polirane drsne ploskve. Razkrita wurmska morena v Podlogu (si. 4) ima delno 
značaj talne morene (več zaobljenih delcev, številnejši in bolj izraziti oraženci, 
drobnejše gradivo z redkejšimi in manjšimi balvani), v nasprot ju z moreno 
na jezerskem klancu (si. 5), ki je bolj groba, z večjimi balvani in skoraj brez 
oražencev. 
V Ravenski Kočni ekvivalentne morene, kakršna je v jezerskem klancu 
in v Podlogu, ni, oziroma ni n ik jer razkrita. Sploh je značilno, da je v Ravenski 
Kočni, v pr imerjavi z Makekovo Kočno, veliko m a n j ledeniškega gradiva. V 
dnu doline je verjetno prekri to z mlajšim klastičnim gradivom, tako v spod-
n jem delu doline s postglacialno moreno prvega umikalnega stadija in s fluvial-
nimi sedimenti, v srednjem in zgornjem pa predvsem s pobočnim in mlajšim 
vršajskim gradivom. Ravenska Kočna je ozka, zato je obilni pobočni in vršajski 
material z visokih in strmih pobočij zlahka prekril večji del moren, v nasprot ju 
z Makekovo Kočno, ki je veliko širša in je zato v n j e j lažje ostala morena na 
površini. 
Kaže, da sta bili obe alpski dolini ob višku wiirmske poledenitve na debelo 
zapolnjeni z ledom, sa j je morena visoko v pobočjih obeh dolin. V Makekovi 
Kočni sega izrazita morena na zahodni strani v smeri sedla med Velikim in 
Malim vrhom (na sedlu je Murijeva planina) do višine okrog 1250 m, podobno 
tudi na vzhodnem pobočju ob poti proti Češki koči; v obeh primerih leži apne-
niški ledeniški drobir na tuji , neprepustni podlagi. V Ravenski Kočni so ostale 
sledi ledenika na Stularjevi planini v višini okrog 1260 m v obliki velikega 
apneniškega balvana sredi planine in apneniškega drobirja na n jenem vzhod-
nem robu ob markirani poti; v podobni višini pa je v dveh golicah razkrito 
domnevno morensko gradivo tudi na zelo strmem, težko dostopnem vzhodnem 
pobočju Ravenske Kočne, pod Golim vrhom. 
V času, ko so se odlagale opisane morene visoko v pobočjih, sta bila gotovo 
ledenika iz obeh Kočen po dolini Jezernice (Gmajna) med seboj povezana. Kako 
visoko v pobočje nad Gmajno je ledenik segal, ne vemo, ker na n jem ni moren-
skih ostankov; nekaj jih je samo v spodnjem delu pobočja Skubrovega vrha. 
V pobočju na karavanški, to je, zahodni strani Gmajne, o moreni ni sledu, kar 
pa ne preseneča, saj je pobočje s t rmo in sestavljeno iz neprepustnih karbonskih 
kamnin in zato idealno za soliflukcijo. Morensko gradivo je bilo odneseno s 
pobočja v dolino, če ni bilo že prej korodirano na prevladujočih silikatnih tleh. 
SI. 5. Würmska morena jezerskega ledenika na jezerskem klancu 
Karbonatni grušč z večjimi skalami v pobočju, okrog 70 m nad dolino, je po-
bočnega izvora; sestavljen je iz zrnatih paleozojskih apnencev. Sledi morene so 
v območju Gmajne dokazane samo na dveh krajih spodnjega vzhodnega po-
bočja, okrog 10—20 m nad dnom doline. Moreno izdaja apneniški drobir z manj -
šimi balvani, sestavljen iz raznobarvnih apnencev neenake strukture, kakršna 
je tudi morena v Ravenski Kočni. Morena leži sredi pobočnega grušča, ki je 
sestavljen iz drobljivega dolomita, iz katerega je živoskalna osnova, na kateri 
leži grušč. F. S e i d 1 (1908) je vse to grobo klastično gradivo štel za moreno, 
kar je razvidno s priloženega »geološkega zemljevida«. R. L u c e r n a v tem 
delu ne omenja morene, niti je ne označuje na »ledeniškem zemljevidu Kam-
niških Alp«. S. B u s e r (1969) uvršča vse to klastično gradivo med »pobočni 
grušč«. 
Tudi nad polkrožnim iztekom Ravenske Kočne se v karavanškem pobočju 
nad kmetijami Kropivnik, Štular, Anko, Roblek in Zgornji Virnik ni nikjer 
obdržal ledeniški drobir. Nekaj malega se ga je ohranilo le na karavanškem 
pobočju severozahodnega zaledja Makekove Kočne, pri stari jezerski cerkvi 
Sv. Ožbolta, oziroma okrog bližnje kmetije Karničar, v višini med 950 in 960 m, 
to je okrog 90 do 100 m nad dnom doline pri Kazini. Je v celoti iz apnenca in 
sestavljen iz debelejših, že močno razkrojenih skal in drobirja. S svežim moren-
skim gradivom, ki je nekaj deset metrov nižje v pobočju, ni povezan, saj je med 
obema neprepustno pobočje. Ta sicer skromni ostanek morene se je na neugod-
nih strmih silikatnih tleh lahko ohranil do danes zato, ker izhaja iz makeko-
vega ledenika; značilne zanj so velike količine in groba sestava morenskega 
gradiva, ki je bilo odloženo tudi v tej višini. 
Po ostankih morene ravenskega in makekovega ledenika je mogoče sklepati, 
da so bile pri tvorbi, transportu in akumulaciji ledeniškega drobirja med obema 
ledenikoma večje razlike. Makekov ledenik je nosil s seboj obilo gradiva, med 
katerim so bili tudi zelo veliki balvani, v nasprotju z ravenskim ledenikom, 
ki je transportiral manj ledeniškega drobirja, z manjšimi balvani in z večino 
srednje debelih delcev. Skupno jima je bilo samo to, da je bil ledeniški drobir 
skoraj izključno iz raznobarvnih karbonatnih kamnin, le sem in t ja je v njem 
najti manjše kose kremenovega porfirita. Videti je, da so bili in so še danes 
v zatrepu Makekove Kočne ugodnejši pogoji za tvorbo drobirja kot v sosednji 
Ravenski Kočni. Na to kažejo strme stene na severni strani Kokrske in Jezerske 
Kočne, ki se spuščajo v dno doline Makekove Kočne; Makekova Kočna v mnogo-
čem spominja na Robanov kot, ki je v zatrepu podobno izoblikovan (D. M e z e , 
1966, 83), zato so morali biti procesi v pleistocenu v obeh podobni. Domnevam 
tudi, da so karbonatne kamnine v Makekovi Kočni bolj natrte kot v sosednji 
Ravenski Kočni, na kar kažejo tudi sveži odlomi in večja oksidacija železovih 
spojin, kar je videti že od spodnjega dela doline pri Kazini. Vse to je moralo 
imeti odločujočo vlogo v hladnih oddelkih pleistocena, ko strmih sten ni pokril 
in konserviral led, zato je bilo mehanično razpadanje kamnin še intenzivnejše. 
Na podobne pojave sem naletel tudi v ledeniških dolinah Savinjskih Alp 
(D. M e z e , 1966). V Ravenski Kočni je bilo golih sten manj, saj so bile Zgornje 
in Spodnje Ravne, na zahodu, in Vadine, na vzhodu, prekrite z ledom, ki je z 
njih polzel čez strmi spodnji rob obeh velikih krnic; na velikih zaledenelih 
površinah sta bili na delu le eksaracija in korozija, medtem ko je bilo mehanično 
razpadanje apnenca zaradi prekritosti z ledom onemogočeno. 
Po količini ledeniškega gradiva je prevladoval makekov ledenik nad raven-
skim, obratno razmerje pa je moralo biti v količini njunih ledenih mas. Velike 
ledeniške krnice (Zgornje in Spodnje Ravne) in položnejša pobočja v zatrepu 
Ravenske Kočne (Vadine s krnico nad njimi, v kateri je še danes manjši krnični 
Skutin ledenik, in pobočje pod Jezerskim sedlom) so bila izvrstna 'osnova za 
nabiranje in tvorbo obilnih ledenih mas, medtem ko je bilo v Makekovi Kočni 
takih površin zelo malo. Velike mase ledu, a z malo ledeniškega drobirja, so 
lahko prišle skozi dolgo Ravensko Kočno in Gmajno in dosegle makekov ledenik 
na poti, ki je na jman j enkrat daljša od doline Makekove Kočne. Ker je dolina 
Ravenske Kočne ozka, močno pa se zoži zlasti v spodnjem delu ob izhodu v 
prečni del doline ob Jezernici, se je led nad ožino v dolini nagrmadil, pod njo 
pa pahljačasto razprostrl v polkrogu, preden je ubral pot naprej po dolini skozi 
Gmajno. Posredno erozijsko učinkovanje ledu ob robu ledenika na manj od-
porne paleozojske kamnine je širilo dolino na prehodu iz Gmajne v Ravensko 
Kočno v amfiteatralni obliki; tam so danes nanizane kmetije, druga za drugo 
med Kropivnikom in Zgornjim Virnikom. 
Najobilnejšo sled je v jezerski kotlinici pustila stadialna poledenitev, ki jo 
j e R . L u c e r n a uvrstil v biihl. Ledenik je po obeh Kočnah prodrl do njunega 
spodnjega dela, nista pa bila ledenika povezana med seboj čez Gmajno. Tudi 
po dolini Jezernice, pod iztekom Makekove Kočne, ledenik ni segal daleč, a dlje 
kot je menil R. L u c e r n a. Po njegovih ugotovitvah se je buhlski ledenik 
zaključeval na izteku doline nekje med Kazino in Mlinarjem, in ni segal čez 
današnjo Jezernico, niti ne ob nji navzdol; vse morene med Mlinarjem, Kazino in 
župnijsko cerkvijo ter navzdol po dolini Jezernice naj bi bile wurmske starosti. 
Proučevanja so pokazala, da je velik del morene v dnu Makekove Kočne in v 
njenem severozahodnem delu na Zgornjem Jezerskem biihlske starosti, biihlska 
morena pa zapolnjuje tudi še osrednji del doline Jezernice malo pod Zgornjim 
Jezerskim. Na n je j je središčni del Zgornjega Jezerskega s Kazino, milico, šolo, 
pošto in farno cerkvijo, ter tudi gostilna Grabnar niže ob Jezernici. 
Tudi morena btihlskega ledenika je v obeh alpskih dolinah močno različna. 
V Makekovi Kočni je puščal ledenik izredno grobo morensko gradivo, sestav-
ljeno večidel iz balvanov, med katerimi dosegajo nekateri izjemno velikost 
(si. 6), medtem ko so v Ravenski Kočni balvani redkejši in predvsem manjši. 
Karakteristično za biihlsko moreno pa je, da je skoraj brez znakov razkrajanja, 
v območju makekovega ledenika tudi ni rjavo rdeče obarvana. Značilne last-
nosti biihlske morene v Makekovi Kočni (množica velikih balvanov, svežost 
ledeniškega gradiva brez r javo rdeče primesi) so dober kažipot za razlikovanje 
biihlske morene od starejših moren. 
V Ravenski Kočni je ohranjena biihlska morena predvsem na izteku doline. 
Sestavljajo jo erozijski ostanki izrazitih čelnih morenskih nasipov, ki se vrste 
v več nizih; nekatere od nj ih omenja že R. L u c e r n a (1906, 48). Zunanji 
nasip je naslonjen na pobočje za Štularjem, Ankom in Roblekom. Je manj izrazit 
od drugih, ki so ohranjeni sredi doline. Morensko gradivo izdaja drobnejši kar-
bonatni drobir, ki je naložen na tujo paleozojsko osnovo. Na obeh straneh Anko-
vega grabna pri Anku daje čelni morenski nasip videz lepo ohranjene terase v 
višini okrog 20—25 m nad ravnino. V nasip vzhodno od Anka je vrezal Ankov 
graben dolino, ki jo je kasneje, po umiku ledenika in po močni eroziji, ki je 
SI. 6. Ledeniški balvan na levi strani Makekove Kočne, zahodno od Makeka 
odnesla večji del morene, zasul z obsežnim vršajem, katerega kos je segal tudi 
na vzhod od ohranjene morene. Sledi zunanjega nasipa so še med Ankom in 
Roblekom in za Štularjem. Drugi morenski nasipi so bolj izraziti. Enemu lahko 
sledimo od Kropivnika čez Jenka do južno od Stularja in dalje na jug od Rob-
leka ter na vzhod od Zgornjega Virnika, k jer je ohranjen v večji in manjši 
kopi sredi ravnine. Pred nj im je najizrazitejši nasip, ki se začenja zahodno 
od Kropivnika in se vleče nepretrgano čez Senkovo kmeti jo do cerkvice Sv. An-
dreja in še malo jugozahodno od nje (si. 7). Ta se nadal ju je v širokem nasipu 
na zahodni strani Planšarskega jezera. 
Na prehodu Ravenske Kočne v severovzhodni del Gmajne je obsežen mo-
renski nasip, ki stisne dolino Jezernice, ko se prebi ja iz Ravenske Kočne v 
Gmajno (si. 8). Reliefno je sestavljen iz več različno visokih delov, od katerih 
izstopata zlasti dva, ki imata značilni imeni: Zgornji in Spodnji Stularjev Kogel. 
Nasip je ves poraščen z gozdom. Po njegovi severni strani pelje stara vozna pot 
v Ravensko Kočno. Na južni strani se je Jezernica vanj ' bočno zarezala, zato 
je nasip še izrazitejši, s strmim pobočjem na jugu, medtem ko prehaja na severu 
v nižjo moreno na zahodni strani Planšarskega jezera. 
Morena je v nasipih razkrita na mnogih krajih. V n je j prevladuje droben 
in srednje debel karbonatni drobir, v večini lepo zaobljen, z obilico ledeniške 
kaše in z množico oražencev (si. 9). Niso redki oraženci, ki imajo poleg izrazitih 
raz tudi gladko polirano drsno ploskev. Najlepši so v temnih apnencih (si. 10). 
Razen obeh Štularjevih Koglov, ki sta v gozdu, so drugi morenski nasipi v 
travnikih. 
SI. 8. Spodnji Štularjev Kogel (spredaj desno), morenski nasip na južni strani Raven-
ske Kočne, ob vhodu v dolino. Levo Pristovški Storžič 
SI. 9. Razkrita morena v na-
sipu zahodno od Planšarskega 
jezera 
Med ostankom morenskega nasipa pri Zgornjem Virniku, imenovanem Vir-
nikov Kogel (si. 11), in pobočjem za kmeti jo na zahodu je lepa, danes neaktivna 
dolina, ki se steka na jug k Jezernici. Je ostanek stare doline Roblekovega 
grabna, ki je v dobi nas ta jan ja morenskega nasipa tekel ob ledeniku. 
Ankov in Roblekov graben na zahodu ter Jenkov graben in deloma Jezer-
nica na vzhodu in jugu so morenske nasipe kasneje razrezali. Ankov graben je 
del nasipov prekril tudi z močnim vršajem. 
V sami dolini Ravenske Kočne je buhlske morene malo. Na površini se je 
je največ ohranilo v srednjem delu doline nad Ancelnom, v spodnjem pa v 
obliki manjšega otoka južno od Kropivnika, medtem k o je v zgornjem delu 
doline ni na površini. Sestavljena je iz srednje velikih balvanov in debelejšega 
drobirja. Globlje ni n ikjer razkrita. 
Drugače je z buhlsko moreno makekovega ledenika. Ohranjena je v velikih 
količinah v Makekovi Kočni in v spodnjem ožjem delu doline Jezernice na Zgor-
n jem Jezerskem. Največ je je na zahodni strani doline, med Makekom in Mli-
nar jem, in na izteku doline na Zgornjem Jezerskem. Značilno zanjo je, da jo 
sestavlja grobo karbonatno gradivo, v katerem prevladujejo balvani, med kate-
rimi so nekateri pravi orjaki. Balvani so vidni tudi ob glavni cesti pri prvih 
hišah na Zgornjem Jezerskem, zelo veliko pa jih je tudi v moreni med Mlinar-
jem in Makekom in na zahodni strani doline nad Makekom; nekateri med n j imi 
so visoki tudi 10 in več metrov (si. 6). Med Kazino in Mlinarjem je Jezernica 
prerezala moreno in zasula dolino v n je j s prodom, pod Kazino pa ima danes 
zarezano globoko dolino v s t rmo in visoko stopnjo med Zgornjim in Spod-
nj im Jezerskim, ki predstavlja spodnji konec biihlske morene makekovega 
ledenika v dolini Jezernice. Ta dolina ima številne brzice, s katerimi se voda 
prebija čez velike balvane proti nižji dolini, izdelani v wurmski moreni na 
Spodnjem Jezerskem. Južno od Kazine je segla Jezernica do Mlinarja in izdelala 
v moreni strmo stopnjo, ki je na pogled podobna velikemu morenskem nasipu. 
Malo nad Mlinarjem izvira v moreni močna Mlinščica. 
Pod Zgornjim Jezerskim sega biihlska morena le do ožjega dela doline 
Jezernice nad Logom, in še to v bližini reke. Više v pobočje nad starejšo moreno 
ni segla. V peskokopu na jezerskem klancu je razkrita na severni strani kopa, 
k je r jo izdaja večje število balvanov, nepreperelost in siva barva morene, brez 
r javo rdeče primesi. 
Na izteku Makekove Kočne na Zgornjem Jezerskem oziroma nižje, v dolini 
Jezernice, do kamor je segal biihlski ledenik, ni sledi morenskih nasipov, kakršni 
so značilni za ravenski ledenik. Zelo verjetno je, da jih je uničila in deloma od-
nesla Jezernica, ki ima tudi še danes v tem delu obilo vode. 
SI. 10. Oraženec iz čelne, oziroma talne morene ravenskega ledenika v buhlskem 
stadiju na izteku Ravenske Kočne v griču, z imenom Virnikov Kogel, ki predstavlja 
ostanek morenskega nasipa 
SI. 11. Virnikov Kogel, ostanek morenskega nasipa sredi doline na vhodu v Ravensko 
Kočno. Zadaj Pristovški Storžič 
Biihlski ledenik je ob izteku v dolino Jezernice na Zgornjem Jezerskem 
z ledom in moreno zaprl Jezernici pot in povzročil ojezeritev v Gmajni. Jezero 
je ostalo tudi še dolgo časa po umiku ledenika, saj je Jezernici zapirala pot 
morena. Potok si je polagoma skoznjo krčil pot, jezero se je odteklo, a vlažen, 
močviren svet se je zadrževal v Gmajni do najnovejših dni. Neredko se je voda 
v Gmajni tudi v zgodovinskih časih še razlila v kra tkot ra jno jezero (odtod ver-
jetno ime!), v katerem so lovili ribe.7 
Jezero v Gmajni izkazujejo tamkajšnj i sedimenti. Žal nj ih globine ne po-
znamo, so pa bili v zgornji plasti do okrog 4 m globoko razkriti v zadnjih letih 
ob regulaciji Jezernice in pritokov v vsem delu doline med iztekom Ravenske 
Kočne in Kazino. Ob Stularjevem Koglu in še malo pod n j im je na površini 
morena, ki pa jo že deloma prekrivajo fluvialno-limnični sedimenti; morena se 
ponovno pojavi šele ob prehodu iz Gmajne v iztek Makekove Kočne ob Kazini. 
Fluvialno-limnični sedimenti na severu kmalu popolnoma prekr i je jo moreno. 
Že v srednjem delu Gmajne v globini 4 m ne zadenemo več nanjo. Sedimenti 
so drobno klastični, sestavljeni največ iz gline, ilovice, peščene ilovice in peska, 
so pa vmes tudi plasti drobnega proda. Odloženi so v izrazitih plasteh (si. 12). 
Prod in pesek sta skoraj v celoti iz silikatnih kamnin, le sem in t j a je vmes 
nekaj karbonatnih delcev. Tudi glina na HCL ne reagira. Odsotnost karbonatov 
7 Skupina hiš v Gmajni, severovzhodno od Kazine, še danes nosi ime »Ribja vas«. 
v sedimentih kaže, da izhajajo z območja Karavank. Pelodne analize več vzorcev 
glin iz zgornje 4-metrske plasti, ki jih je naredil A. S e r c e 1 j , so pokazale 
glede na najdeni cvetni prah Ephedre in Selaginelle, »katerih pelod se zaradi 
teže prenaša le na minimalne razdalje«, da je s tem izpričana »njihova pr imar-
nost in s tem tudi zanesljivo dokazana kasnopleistocenska starost profila«.8 Plasti 
drobnozrnatih klastičnih sedimentov, posebej glin, ilovic in peščenih ilovic, so 
se odlagale v jezeru, katerega gladina se je močno spreminjala, na kar kažejo 
vmesne tanjše plasti drobnega proda in peska. — Nastanka tako debelih plasti 
drobno klastičnih sedimentov sredi visokega alpskega sveta si ne moremo raz-
lagati drugače, kot da so bile odložene v jezeru, oziroma v stoječi vodi. 
Ob Kazini so naredili več sondažnih odkopov in vr tan j (Poročilo o preiskavi 
terena 1961). Pri tem se je pokazalo, da je plast drobno klastičnih sedimentov 
na izteku Makekove Kočne plitva in da se pod n jo že v globini 1,72—2,70 m 
začenja morena. — Biihlski ledenik je najbol j zatrpal dolino Jezernice na n je -
nem ožjem delu ob izstopu z območja Makekove Kočne. Z umikanjem ledenika 
se je jezero, ki je pre j zapolnjevalo samo Gmajno, razširilo na zahod proti na-
grmadeni moreni, ob izteku Jezernice iz jezerske kotlinice, na jman j do Kazine. 
Ledeniško gradivo v obsegu jezerskega ledenika ima posebej označeno tudi 
S. B u s e r na svoji geološki karti okolice Jezerskega. Zanj je uporabil poseben 
SI. 12. Drobno klastično gradivo na Jezerskem, v osrednjem delu Gmajne, se je 
odlagalo v jezeru za buhlskim ledenikom in moreno makekovega ledenika 
8 A. Šercelj, Poročilo o pelodnih analizah glin z Jezerskega. Arhiv Inštituta za 
geografijo SAZU. Ljubljana. 
grafični znak s črkama »gl«. V območju Gmajne nima vrisanih ledeniških sledi; 
tudi o starih, zlepljenih morenah nikjer ne govori. Morensko gradivo ima za-
znamovano predvsem v dnu in na izteku obeh alpskih dolin. 
Sledi suhodolskega ledenika 
Naslednji večji ledenik, ki je iz Kamniških Alp prodrl do Kokre in v času 
najvišjega stanja polzel tudi še po njeni dolini na jug, je bil suhodolski ledenik, 
imenovan po dolini Suhi dol,9 ki se od Kokrskega sedla vleče naravnost na 
zahod h Kokri. Dolino deli s t rma stopnja v trdih školjkovitih apnencih v dva 
dela: vzhodnega, visokogorskega, ki se vleče od zgornjega dela s topnje v višini 
ca. 1400 m do Kokrskega sedla (1793 m), in zahodnega, med okrog 1200 m in 
dolino Kokre v višini okrog 600 m (20 % vzpona). Vzhodni del je v srednjetr iad-
nih apnencih, zahodni pa v kremenovih porfiri t ih in deloma tudi v neprepustnih 
werfenskih plasteh. Ledeniške sledi v Suhem dolu je prvi odkril R. L u c e r n a 
(1906, 23). 
Suhi dol ima obsežno in visoko zaledje, sa j teže van j južna pobočja Grin-
tovca in Kočne, z veliko krnico Dolec med obema, in severni del zahodnega 
pobočja Kalškega grebena z najviš j im vrhom (2224 m). Kl jub močnemu in 
visokemu zaledju pa v n jem v pleistocenu ni bilo ugodnih pogojev za tvorbo 
in zadrževanje ledu. To so preprečevale velike strmine, predvsem Kočne in 
Kalškega grebena ter deloma tudi Grintovca. Dobri pogoji za nastanek ledu so 
bili zaradi velike višine (okrog 1600—2250 m) predvsem v dolški krnici, medtem 
ko so bili v reliefno sicer ugodni visokogorski dolini pod Kokrskim sedlom že 
slabši, saj leži le okrog 1400 in 1800 m visoko. Povsod drugod pa je dolinsko 
zaledje tako strmo, da za večjo tvorbo ledenih mas v n jem ni bilo pogojev; 
večina zaledja je bila zaradi velike strmine brez ledu, tam, k je r ni prepadnih 
sten, kot na primer na s trmem južnem pobočju Grintovca, pa se tudi niso mogle 
tvoriti večje ledene mase. Pač pa so bile strme, nepokrite stene idealne za tvorbo 
ledeniškega drobirja, in res je tega v Suhem dolu zelo veliko. 
Tudi suhodolski ledenik je pustil sledi več poledenitev. R. L u c e r n a go-
vori samo o wiirmski poledenitvi. Pripisuje ji neka j večji obseg, kot so pokazali 
naši rezultati. 
Zlepljena morena je ohranjena na nekaj krajih. Na pobočnem pomolu južne 
strani doline, na izteku Suhega dola v dolino Kokre, je v višini med okrog 30 
in 45 m nad Kokro. V večjem delu je zaraščena z rušo, le sem in t j a gleda iz 
n je zlepljeni karbonatni drobir z redkimi porfiritskimi kosi. Petrografska se-
stava drobirja, ma jhna zaobljenost delcev, predvsem pa dejstvo, da leži na tu j i 
podlagi in da je pobočni izvor izključen, govori za ledeniški izvor. Tudi pr imer-
java s soseščino, zlasti z razmerami v bližnjem Roblekovem kotu, govori za 
9 Starejši domačini imenujejo dolino Suhi dol (po njej je ime velike hribovske 
kmetije Suhadolnik). Dolina je res skoraj v celoti brez stalne tekoče vode (močan izvir 
je v manjšem pregibu doline ob Kokri nad Suhadolnikovo žago, okrog 500 m dlje v 
dolini pa izvira iz morene Suhadolnikov potok). Suha hudourniška struga, ki se vleče 
od strme stopnje v školjkovitih apnencih mimo Suhadolnika k izviru Suhadolnikovega 
potoka, se napolni le ob visoki vodi. V pobočju severno od Suhadolnika je močan 
izvir, katerega voda teče mimo kmetije, a že malo pod njo ponikne v moreno in 
hudourniški prod. 
SI. 13. Wurmska morena suhodolskega ledenika na desni strani Kokre, na izteku 
Suhega dola v kokrsko dolino. V dnu profila je prod Kokre, ki ga od morene loči 
preperelina 
uvrstitev med ledeniško gradivo. Več zlepljene morene enake sestave se je ohra-
nilo na desni s trani doline Kokre, okrog 300m pod st ikom obeh dolin; je v 
podobni višini kot na pobočnem pomolu. Razkrita je v obliki večjega erozijskega 
ostanka, malo nad s taro potjo, ki pelje k Celarju, slediti pa jo je mogoče tudi 
na sami poti. Tudi tu je odložena na porfiri tskih tleh. Ob n je j je ohranjena 
mlajša, nesprijeta morena. K moreni je šteta po istih kriterij ih kot zlepljena 
morena na pobočnem pomolu. Najbolje je razkri ta zlepljena morena v vseku za 
gozdno cesto na desnem pobočju Suhega dola, severozahodno od Suhadolnika. 
Prekriva jo mlajša, nesprijeta morena. Med karbonatnim drobir jem so v n j e j 
tudi posamezni porfir i tni kosi. Starost izdaja poleg sprijetosti tudi preperelost 
delcev, ki je zlasti opazna pri porfiri tskem drobir ju. 
Tudi ledenik naslednje poledenitve, po Lucerni wurmske starosti, je prodrl 
iz Suhega dola v dolino Kokre in po nj i proti jugu nekako do Leskovca. Kaže 
se v ostankih nezlepljene morene v zahodnem delu Suhega dola in po spodnjem 
desnem pobočju Kokre, na izteku Suhega dola v dolino Kokre in pod n j im v 
smeri Leskovca. Morene je ohranjene razmeroma malo. Temu se ni čuditi, če 
vemo, da so pobočja v porfiri t ih strma, zato nagnjena k soliflukciji, karbonatni 
ledeniški drobir na n j ih pa tudi k intenzivnejšemu razkra jan ju in koroziji. 
Važno vlogo pri odstranjevanju ledeniškega gradiva je imela tudi močno vod-
nata Kokra in v manjši meri tudi Suhadolnikov potok, zlasti v spodnjem delu 
Suhega dola. 
Največ wiirmske morene se je ohranilo na desni strani doline Kokre, na 
sotočju s Suhim dolom. Razkriva jo nova cesta, ki pelje k seniku na moreni 
(si. 13), nekaj metrov nad asfaltno cesto. Morena je naložena na prod Kokre; 
loči ju preperelina, pomešana z nepreperelimi silikatnimi prodniki. O moreni 
ni dvoma, saj jo zatrdno izpričujejo oraženci. Morenski drobir je tipično lede-
niški in že deloma preperel. Skoraj v celoti je sestavljen iz karbonatnih delcev, 
le sem in t ja so vmes tudi porfiritski kosi. V pobočju ga je slediti še okrog 10 do 
15 m nad dolino. Večjih balvanov v njem ni, so pa med drobirjem debelejše 
skale. 
Apneniškemu drobirju z manjšimi balvani sledimo nesklenjeno po desnem 
pobočju Kokre skoraj do Leskovca. Sega okrog 40—50 m nad reko. Največ ga je 
ob stari poti, ki pelje k Celarju. V strugi Kokre sta v tem delu dva večja apne-
niška balvana, katerih eden služi kot opornik za žago pri Leskovcu. Pod Leskov-
cem ni ne na pobočju in ne v strugi Kokre morenskih sledi. Karbonatno klastično 
gradivo pri Slaparju, ki ga je imel R. L u c e r n a (1906, 24) za ledeniško, je 
pobočnega izvora in je prišlo do t ja s soliflukcijo s področja Javorjevega vrha, 
ki je iz srednjetriadnih apnencev in dolomitov. Po R. L u c e r n i je segal 
suhodolski ledenik ob Kokri do Neškarja, ki pa je že na izteku Roblekovega 
kota v dolino Kokre v Podlebelci. Roblekov kot pa je, kot bomo videli kasneje, 
imel svojo, zelo močno poledenitev. Ledenika iz Suhega dola in Roblekovega 
kota se po naših ugotovitvah nista združila. 
Ostanki wiirmske morene so tudi v spodnjem delu Suhega dola na poboč-
nem pomolu in v dnu doline, pod izvirom Suhadolnikovega potoka. Izkazujejo 
jo že močneje razkrojeni veliki apneniški balvani — eratske skale — na tuj i 
porfiritski podlagi, v dnu doline, na južni strani, pa tudi večje število porfirit-
skih skal, ki so po vsej verjetnosti tudi ledeniškega izvora. Največ balvanov je 
na izteku Suhega dola v dolino Kokre; iz njih vre na dan močan izvir. Na po-
bočnem pomolu je nekaj apneniških balvanov v višini okrog 60 m nad dolino. 
Leže na produ Kokre, ki je ohranjen v večji množini in ga razkriva vsek gozdne 
ceste. Balvani, ki so že močno razjedeni in razpokani, so na prod verjetno zdrseli 
s strmega neprepustnega pobočja; zalezli so se v zgornjo plast proda. Prod je 
ohranjen v pobočju okrog 45 do 60 m nad dolino. Mešana sestava proda izdaja 
kokrski izvor, večja množina porfiritnih prodnikov in debelega karbonatnega 
proda pa kaže na vpliv dotoka iz Suhega dola. Vulkanski prodniki, zlasti tufi, 
so že močneje prepereli, karbonatni pa so izluženi. Od karbonatnih prodnikov 
so se ohranili le debelejši, medtem ko so drobnejši zaradi večje starosti proda 
verjetno že v celoti razkrojeni. V produ so tudi prodniki zlepljenega karbonat-
nega gradiva, verjetno iz stare morene. Skale zlepljenega karbonatnega, grobo 
klastičnega gradiva so tudi v pobočnem porfiritskem grušču na južnem pobočju 
Suhega dola, razkritem ob gozdni cesti k Suhadolniku. Pobočje je tu v celoti 
iz porfirita, zato si prisotnosti zlepljenega karbonatnega gradiva v pobočnem 
grušču ne moremo razlagati drugače, kot da so to s pobočja odlomljeni kosi 
zlepljene morene, kajt i samo ledenik je lahko iz povirja Suhega dola prinesel na 
porfiritno pobočje karbonatni drobir. In taki so tudi drugi, že prej opisani 
ostanki zlepljenega gradiva suhodolskega ledenika. 
Prod na pobočnem pomolu je bil domnevno odložen pred viškom wurma, 
najverjetneje na začetku wiirmske poledenitve. Večjo starost proda izdaja 
znatna preperelost prodnikov in prevladovanje silikatnih, predvsem vulkanskih, 
bolj odpornih prodnikov, ki pa so tudi že prepereli. Prevladovanje silikatnih 
prodnikov je preprečevalo lepljenje. Prevelike starosti pa produ zaradi prisot-
nosti karbonatnih prodnikov le ne moremo pripisovati. 
Ekvivalentni prod je tudi na izteku Suhega dola na desni strani Kokre. 
Tudi tega prekriva wurmska morena (si. 13), ki jo od proda loči vmesna plast 
prepereline. Prodniki zlepljene morene v produ kažejo, da je prod mlajši od 
nje. Tudi na prod na pomolu je bila odložena wurmska morena; ob Kokri se 
je ohranil prod nižje kot na pobočnem pomolu. Upoštevati moramo, da sta 
dolini Suhega dola in Kokre na njunem stiku tesni in ozki. Pri močnejši akumu-
laciji in domnevnem zajezovanju Kokre z roblekovim ledenikom, ki je zapol-
njeval dolino Kokre, se je ta nad njim lahko hitro zapolnila. Obstaja možnost, 
da je prod iz začetka wurma, ko je obilni roblekov ledenik že dosegel dolino 
Kokre, suhodolski pa še ne, zajezil Kokro in jo prisilil, da je za ledenikom na 
debelo odlagala prod, ki ga je veliko prišlo tudi iz bližnjega suhodolskega lede-
nika. Prisotnost proda iz bližnjega suhodolskega ledenika izpričujejo debeli 
karbonatni prodniki. Ko je tudi suhodolski ledenik prodrl do Kokre, je prekril 
prod z moreno. 
Na debelo naložena morena v srednjem in deloma tudi zgornjem delu Su-
hega dola je biihlske starosti. Zelo je podobna moreni, kakršna je v Makekovi 
Kočni. Biihlski ledenik v Suhem dolu ni prodrl do doline Kokre, marveč se je 
ustavil okrog 500 m pred njo. Na moreni je Suhadolnikova domačija. 
Do vstopa na btihlsko moreno se Suhi dol nad okrog 20 m visoko in strmo 
stopnjo nad Kokro do morene polagoma vzdiguje. Ob prehodu nanjo pa se dno 
doline strmo vzpne (v razdalji 500 m za 180 m, to je 36%), dokler se zahodno 
od Suhadolnika za kratek čas spet ne zravna. Pri Suhadolniku je dolina v moreni 
najširša, vzhodno od njega pa je v moreni ponovno strma stopnja, ki se dviga 
k planini v Suhadolnikovem kotu, imenovani »V travniku«; v razdalji okrog 
750 m se dvigne za približno 200 m, to je 27 
Biihlsko moreno sestavlja skoraj sam raznobarvni karbonatni drobir. Iz-
jema so porfiritni kosi, ki so, zlasti ob južnem pobočju Suhega dola, sestavljeni 
iz debelih skal, pravih balvanov; največ jih je jugozahodno od Suhadolnika in 
v spodnjem koncu Suhega dola. V moreni prevladujejo srednje debeli in debeli 
delci, med katerimi je zlasti veliko balvanov, nemalokateri ogromne razsežnosti. 
Tudi ledeniške kaše je veliko. V splošnem je drobir slabo zaobljen. Zglajeni so 
predvsem robovi, je pa veliko tudi ostrorobih delcev. Prevladujejo obtolčenci, 
medtem ko so oraženci redki, in še ti imajo neizrazite raze. V drobirju so po-
goste gladke polirne ploskve. V svežih golicah je opaziti značilno rdeče rjavo 
barvo. 
R. L u c e r n a je vsej moreni v Suhem dolu in naprej ob Kokri prisodil 
vviirmsko starost. Iz spodnjega dela Suhega dola in iz doline Kokre, kjer je bilo 
morene, sodeč po višini ohranjenih ostankov, tudi veliko, bi bila morena potem-
takem skoraj v celoti odstranjena. Ob Kokri bi bilo to mogoče, nikakor pa ne 
v Suhem dolu, kjer teče danes razmeroma skromen Suhadolnikov potok; tu bi 
se morali ohraniti vsaj večji balvani, in takih je v moreni pod Suhadolnikom 
zelo veliko. Sicer pa kaže na različno starost morene razpadlost morenskega 
drobirja. Ostanki morene v spodnjem delu Suhega dola in ob Kokri, zlasti na 
desni strani doline Kokre ob izteku Suhega dola, kažejo zelo očitne znake pre-
perelosti, medtem ko je btihlska morena skoraj nenačeta. 
Sledi roblekovega ledenika 
Eden najobsežnejših ledenikov v porečju Kokre je bil ledenik, ki se je z 
Dolge njive spuščal v Roblekov kot, po njem do Kokre in po njeni dolini še daleč 
navzdol. R. L u c e r n a ga je na priloženi ledeniški karti Kamniških Alp ime-
noval »Dovga njiva Gletscher«, med tekstom pa »Roblekgletscher« (1906, 23—24). 
Mi ga bomo imenovali roblekov ledenik. 
R. L u c e r n a je temu ledeniku v wiirmu, ko na j bi bil največji, prisodil 
veliko manjši obseg, kot ga je dejansko imel. Po njegovih izsledkih se je za-
ključeval v Roblekovem kotu v višini okrog 800 m, to je nekako 250 m nad 
dolino Kokre; bil na j bi torej pobočni ledenik. Lucerna je prezrl obilne ostanke 
morene na spodnjem južnem pobočju Roblekovega kota in po levem pobočju 
Kokre v Spodnji Kokri, kot tudi številne apneniške balvane v strugi Kokre, 
daleč navzdol od izteka Roblekovega kota v dolino Kokre v Podlebelci. Tudi 
zlepljene morene, ki se je je veliko ohranilo v obsegu roblekovega ledenika, 
R. L u c e r n a ne omenja. 
Roblekov kot nima značaja prave alpske doline. Je kratek in strm, saj se 
na razdalji 2,5 km dviguje kar za 850 m, to je 34°/». V večjem delu je izdelan 
v neprepustnih werfenskih plasteh, na skrajnem severu tudi v kremenovem 
porfiritu, le na jugu je pobočje v srednjetriadnih apnencih in dolomitih. Tako 
kaže T e 11 e r j e v a geološka karta. Neprepustna osnova daje ustrezne pogoje 
tekoči vodi, in res je osrednji in severni del Roblekovega kota z vodami močneje 
preoblikovan; zato so pobočja tam razrezana in ne dajejo videza doline sredi 
alpskega sveta. Drugače je na južni strani vzhodnega dela doline, k jer je karbo-
natno pobočje nerazčlenjeno in zato višje in bolj strmo, saj se v Turni dvigne na 
1209 m, v skrajnem jugovzhodnem delu, v Gradišču, pa celo na 1696 m. 
Dno doline Roblekovega kota režeta dva potoka: Mlinščica na jugu in se-
verno od nje Pomejski potok. Oba privreta na dan sredi doline izpod morene 
po neprepustni werfenski podlagi; glavni potok Mlinščica priteče nadzemeljsko 
v času visoke vode po hudourniški strugi izpod Dolge njive. Mlinščica je v 
spodnjem delu zašla na južno skalnato apneniško pobočje in ker ni mogla slediti 
poglabljanju Kokre, se spušča vanjo čez strmo stopnjo z brzicami, ki jih ob 
cesti prekinja umetni kanal, speljan pod njo; kadar je voda visoka, dere čez 
cesto; pozimi je ta odsek ceste nevaren, ker se nad nj im v skalah naredi ledena 
zavesa, voda pa ob ta janju teče čez cesto in čestokrat na n je j zmrzuje. V se-
vernem delu razrezuje Roblekov kot hudourniški Neškarjev graben, ki priteka 
izpod Kalškega grebena, od koder nosi ob visoki vodi veliko karbonatnega 
grušča, ki ga v obliki vršaja odlaga na sotočju s Kokro; pred leti je z nj im 
zasul hišo, ki je stala na robu vršaja. Neškarjev graben je v spodnjem in 
srednjem toku zarezan na meji med werfenskimi skladi in porfiritom; po njem 
je prišlo nekaj porfiritnega klastičnega gradiva tudi v doseg roblekovega 
ledenika. 
Zgornji, to je vzhodni del Roblekovega kota, je oblikovan v globoki, ozki 
in strmi dolini z visokimi pobočji, zarezani v srednjetriadne školjkovite apnence. 
Dolina, z značilnim imenom Grda dolina, je domačinom neprijazna, in danes, 
ko zaide po nji na poti proti Krvavškemu pogorju le redkokateri planinec, tudi 
osamljena, a zato mikavnejša. Zaključuje jo obsežna krnica, izklesana v trdih 
srednjetriadnih apnencih, z 200 m visokim strmim skokom, ki loči Roblekov 
kot od Dolge njive. 
Dolga njiva je visokoalpska kraška planota, ki površinsko v celoti teži na 
kokrsko stran. Je v višini med 1800 in 2150 m. Po I. R a k o v c u (1934, 120 ss), 
ki jo šteje med ostanke najstarejšega površja v Kamniških ali Savinjskih Alpah, 
bi bila iz srednjega miocena (1934, 124). Na jugu je vanjo zarezana okrog 200 m 
globoka suha dolina, ki se v zajedi spušča čez strmo stopnjo v Grdo dolino; 
v suhi dolini je planina Dolga njiva. Zaradi svoje višine, planotastega značaja, 
odprtosti na južno in jugozahodno padavinsko stran in dokajšnje obsežnosti 
(okrog 2,2 km2) je predstavljala Dolga njiva v pleistocenu idealen prostor za 
tvorbo ledenih mas, ki so se stekale proti suhi dolini, od tam pa čez strmo steno 
v Grdo dolino in po močno nagnjenih tleh Roblekovega kota v dolino Kokre, 
po nji pa še naprej na jug in zahod. Velik obseg roblekovega ledenika v pleisto-
cenu je zato zlahka razumljiv. Bližnji Suhi dol na severu je imel kljub znatnej-
šemu zaledju mnogo slabše možnosti za tvorbo ledenika. Tudi v primerjavi z 
jezerskim ledenikom je imel roblekov ledenik glede na idealno Dolgo njivo 
relativno boljše pogoje za zbiranje ledenih gmot. 
Tudi obsežno zahodno, položnejše pobočje Velikega Zvoha, v višini med 
1700 in 1971 m, ki je nagnjeno proti Grdi dolini, je imelo dobre možnosti za 
nastanek ledu. Ni pa bilo tako s Kalškim grebenom, v katerem se kljub znatni 
višini (med 1400 in 2150 m) zaradi velike strmine led ni mogel tvoriti. Bile pa 
so za roblekov ledenik skalne peči Kalškega grebena poglavitni dobavitelj dro-
birja, saj Dolga njiva nima visokogorskega skalnega zaledja, s katerega bi se 
spuščal grušč na ledenik. Planotasto površje Dolge njive, ki je brez sledi morene, 
predvsem brez balvanov, zato ne preseneča. Iz istih vzrokov tudi v spodnjem 
delu doline Neškarjevega grabna ni sledi po ledeniku, čeprav sega njegovo 
povirje prav v bližino osrednjega najvišjega dela Kalškega grebena. 
Na neprepustnih tleh in pobočjih Roblekovega kota se je ohranilo malo 
morenskega gradiva, kar je razumljivo. Kolikor ga je, je predvsem v dolinskem 
dnu. Bistveno drugače pa je na južni strani Roblekovega kota na prepustnih 
triadnih apnencih. Tu in še dalje na levem pobočju doline Kokre proti jugu 
in zahodu je zelo veliko morene. Zaradi n je ima Roblekov kot v spodnjem delu 
nesimetrično obliko: severno pobočje je izrazito, spodnje južno pa je zravnano 
z levim pobočjem kokrske doline, v katerega skoraj neopazno prehaja. 
Ledenik je dobival ledeniški drobir z južnega dela Kalškega grebena in iz 
strmega zaledja Grde doline. Ker je morene veliko, je moralo biti krušenje 
močno. Kaže pa, da stene, ki so dajale ledeniku drobir, niso močneje natrte. 
To je mogoče sklepati po tem, da prevladuje v moreni droben in srednje debel 
drobir, med apneniškimi balvani pa le manjše skale. Razlika z bližnjim suho-
dolskim ledenikom je očitna; veliki apneniški balvani, ki jih je pustil ledenik 
v Suhem dolu, izhajajo verjetno iz južnega ostenja Kočne in izpod južne strani 
Grintovškega pogorja, kjer je že na pogled vidna večja natrtost apneniških 
skladov. V vsej moreni roblekovega ledenika se le v Grdi dolini in na levem 
pobočju Kokre med Podlebelco in Spodnjo Kokro nekateri balvani lahko merijo 
z množico balvanov v biihlski, pa tudi wurmski moreni sosednjega suhodolskega 
lednika ali ledenika v Makekovi Kočni. 
Roblekov ledenik je pustil med vsemi ledeniki v porečju Kokre najobilnejše 
sledi stare poledenitve, ki jih izkazuje zlepljena morena. Ohranjena je na šte-
vilnih krajih. Ponekod je lepo razgaljena, s čimer je omogočen dober vpogled 
v njeno sestavo. Enaka je v vsem ledeniškem območju, kar nedvomno izpričuje 
njen skupni izvor. Leži na živi skali. Značilno je zanjo, da je sestavljena iz 
raznobarvnega karbonatnega drobirja, enakega, kakršen je v sveži moreni 
v samem Roblekovem kotu, vmes pa so tudi redki kosi porfirita in drobirja 
iz werfenskih plasti. Prevladuje srednje debelo gradivo, so pa v njem tudi 
manjši karbonatni balvani. Zaobljenost delcev v zlepljeni moreni je tipično 
ledeniška. Gradivo je nesortirano in zlepljeno s peskom in sigo značilne rjavo 
rdeče barve. Sige je v moreni toliko več, kolikor bliže je površini, in tako bolj 
izpostavljena učinkovanju atmosferilij. 
V Roblekovem kotu je največ zlepljene morene ohranjene in razkrite ob 
stari vozni cesti pod kmetijo Pestotnik, na južni strani kota. Na pogled pre-
seneča, ker je zgornji horizont zlepljenega gradiva, ki ima tudi vse značilnosti 
morenskega drobirja, nagnjen v smeri pobočja. Morena je bila odložena na 
strmem pobočju. Kaže, da je bila površina ledenika v tej višini (okrog 760 do 
780 m); tudi mlajša, na debelo naložena nezlepljena morena v podobni višini 
na položnem svetu malo severno od Pestotnika, je nedvomno s površja ledenika. 
Ob tanjšanju ledenika je morena v strmem pobočju drsela navzdol in se prila-
gajala naklonu pobočja. Na zlepljeni moreni je kmetija s poljem. Zlepljeni 
moreni v Roblekovem kotu sledimo tudi ob poti od kmetije Lovrin k Robleku. 
Bliže Robleka prehaja v brečo, kakršna je lepo razkrita v grabnu, severno od 
kmetije. Pri Lovrinu je v pobočju velika eratska skala zlepljene morene, do-
mnevno ledeniški balvan, podoben balvanu v strugi Kokre v Podlebelci, ki je 
nedvomno ledeniškega izvora. Drobnejša morena je bila z neprepustnega sever-
nega pobočja Roblekovega kota odstranjena, veliki balvan stare zlepljene morene 
pa je ostal. 
Zlepljena morena je razkrita tudi v spodnjem delu Roblekovega kota, na 
levem pobočju nad Kokro, kjer jo je razgalila reka s poglabljanjem v moreno, 
ki je zapolnjevala njeno dolino. Kaže se na dveh krajih pod Neškarjem, na obeh 
straneh Neškarjevega grabna, blizu sotočja s Kokro: na desni strani grabna je 
v pobočju nad erozijskim ostankom konglomerata, na levi strani grabna pa 
gleda na površje v dnu pobočja, katerega zgornji del je iz nezlepljene morene. 
Morena je razkrita skoraj v dnu doline Kokre, to pa jasno kaže, kako globoka 
je že bila dolina pred odložitvijo stare morene. 
Pod iztekom Roblekovega kota je Kokra zajedena v trde školjkovite srednje-
triadne apnence, v katerih je izdelala tesno in več deset metrov globoko ka-
njonsko dolino, med njo in Spodnjo Kokro pa v dolomitiziranih apnencih tesno 
deber; cesta je v kanjonu vsekana na levem bregu reke, zunaj njega pa prehaja 
na desno stran debri. Nad kanjonom je levo pobočje doline nekoliko položnejše, 
in na njem se je na debelo ohranila sipka in zlepljena morena. Kaže se na nekaj 
krajih ob stari cesti, ki pelje nad strmo dolino Kokre, od cerkvice in šole v 
Spodnji Kokri, v Podlebelco. Cesto so leta 1970 razširili in jo podaljšali naprej 
v Roblekov kot do Robleka z odcepom k Pestotniku, v pobočju nad cesto in 
pod njo pa so pri tem razkrili še več zlepljene morene. 
Ze izven območja kanjona se na pobočju med staro in novo cesto razkriva 
zanimiv prerez skozi klastično gradivo. Približno 20 m nad asfaltno cesto je na 
zaraščenem živoskalnem pobočju ohranjen večji pomol konglomerata, ki sega 
do višine okrog 30 m. Nad njim je, tudi na živoskalnem pobočju, v višini okrog 
50 do 60 m, več deset metrov na široko naložena, lepo razkrita zlepljena morena. 
Na n je j in nad n jo v pobočju pa je sveža, nezlepljena morena. 
Zlepljeno moreno je slediti še naprej po dolini Kokre. Presenetljivo veliko 
se je je ohranilo 45—50 m nad Kokro na robu živoskalne terase, ki se vleče 
na levem dolinskem pobočju na zahod od ovinka reke v Spodnji Kokri, k jer je 
središče vasi, do terasnega pomola med kmeti jama Kave in Zapečnik, blizu 
Pola jnar ja (si. 43). Terasa je izdelana v močno drobljivem srednjetr iadnem dolo-
mitu, iz katerega je tudi pobočje nad njo. Ni sklenjena, saj jo režejo tr i je 
potoki, ki se stekajo v Kokro izpod Slemena (Tomažkov potok), Davovca (Ti-
sovec) in Kope (Hribnica). Na zahodnem delu terase sta kmetij i Hariš in Predan, 
na vzhodu pa je na n j e j »Globočnikova« vila, danes last gozdne uprave.10 V 
zgornjem delu prekriva teraso mlajši pobočni grušč in pri Harišu vršaj Hribnice. 
Kokra jo je odrezala v strmi ježi. Zlepljena morena je ohranjena na vseh štirih 
delih terase, največ pa je je na zahodnem delu pod Harišem. Ker je na zgornjem 
robu ježe, jo je videti tudi s ceste na nasprotni strani doline, zlasti v nevegeta-
cijski dobi, ko je leščevje, ki jo gosto zarašča, brez listja. Lomi se v velikih 
kosih, ki obstanejo na holocenski ravnici, nekoliko zahodno od Lahove počit-
niške hišice pod Harišem. Najbolj na zahod se je ohranila v obliki večjega 
erozijskega ostanka nad kmeti jo Prešeren. 
R. L u c e r n a (1906, 24—25; glej tudi priloženo »ledeniško karto Kamni-
ških Alp«!) to gradivo sicer mimogrede omenja, a ga ne šteje za moreno, ampak 
mu pripisuje fluvialni izvor; uvršča ga v riss; teraso, na robu katere je gradivo 
ohranjeno, pa ima za »visoko teraso«. Pravi pa, da je odgovor na vprašanje, 
kam časovno uvrstiti ta prod, težaven. Naša podrobna proučevanja so dokazala 
ledeniški izvor tega gradiva. Nanj kaže predvsem dejstvo, da je to gradivo po 
strukturi enako zlepljeni moreni v Roblekovem kotu, zato je z n jo nedvomno 
v genetični zvezi. Sestavljeno je skoraj izključno iz raznobarvnih karbonatnih 
delcev, takih, kakršni sestavljajo nesprijeto moreno r obleko vega ledenika, z 
izjemo redkih kosov iz kremenovega porfirita, ki so tudi v nezlepljeni moreni; 
ti so dobro vidni v zlepljeni moreni na robu terase pod Harišem. Delci so 
večidel zglajeni le na robeh; večja zaobljenost je redka, veliko delcev pa je 
sploh nezaobljenih. Prevladuje droben in srednje debel material, veliko pa je 
vmes večjih, slabo zaobljenih kosov. Lepilo je iz sige in peska. V gradivu ni 
zaslediti sedimentacije. Delci, ki so v dotiku z vodo in zrakom, so prepereli, zato 
oražencev v n j ih ni pričakovati. Če bi bilo gradivo fluvialnega izvora, bi moralo 
biti predvsem bolj zaobljeno, vsaj nekoliko sedimentirano in bi moralo imeti 
več primesi različnih silikatnih prodnikov, kakršne nosi s seboj Kokra. Kot 
bomo še videli, je le malo zahodneje od zlepljene morene, v podobni višini, 
konglomerat z vsemi značilnostmi fluvialne nasipine, ki je v genetični zvezi z 
zlepljeno moreno; domnevno pa so povezani z nj im tudi še nekateri večji 
ostanki konglomerata na zahodu do Potoč, o čemer pa bo govor kasneje. Glede 
na opisani značaj gradiva v hariševi terasi je tudi pobočni izvor izključen. 
Veliko več kot zlepljene morene se je v obsegu roblekovega ledenika ohra-
nilo sveže, nezlepljene morene. Prekriva južno neprepustno pobočje Roblekovega 
kota in levo stran doline Kokre, še malo dlje od zadnjega erozijskega ostanka 
zlepljene morene na zahodu, v strugi Kokre pa jo izdaja množica apneniških 
10 V nadaljnjem jo imenujem kar — hariševa terasa. 
skal, nekdanjih balvanov, zlasti v odseku med Podlebelco in središčem Spodnje 
Kokre; v tem delu je ledenik iz Roblekovega kota direktno prodrl do doline 
Kokre, zato je bil naval morene po ledeniku največji. 
V dolini Kokre, v Podlebelci, sega tudi nezlepljena morena do dna doline. 
To kaže, da je Kokra skozi zlepljeno moreno, ki je tudi v dnu doline na izteku 
Neškarjevega grabna, že poglobila dolino približno do današnjega nivoja, pred 
odložitvijo nezlepljene morene. Takšno je stanje v razdalji dobrih 100 m, kjer 
reže Kokra poleg zlepljene morene tudi werfenske plasti, pod njimi, v apnencih, 
kjer je Kokra zajedena vanje v obliki kanjona, pa se pojavi morena šele više, 
v pobočju nad cesto; v območju kanjona in tudi pod nj im v tesni debri je sled 
morene vidna le v številnih apneniških balvanih v strugi Kokre. Malo pod iz-
tekom Mlinščice v Kokro je v pobočju nad cesto razgaljena morena, ki leži na 
živi skali, deloma pa tudi na konglomeratu (si. 14); cesta pod razkrito moreno 
je v stalni nevarnosti pred padajočim kamenjem, zato bi jo nujno morali 
zavarovati. 
Nezlepljeno moreno dobro sledimo tudi na vsej hariševi terasi. Najbolje 
je razkrita na vzhodu ob poti pod Globočnikovo vilo. Kaže značilne morenske 
znake, tako kot ekvivalentna morena v samem Roblekovem kotu, le s to razliko, 
da je tu v splošnem veliko bolj zaobljena. Večja zaobljenost je znak za talno 
moreno in daljši transport v ledu, nekaj pa je k temu gotovo doprineslo dejstvo, 
da je morena odložena v ozki dolini in je bila zato v dosegu Kokre, ki je moreno 
deloma pretransportirala, predvsem pa tudi bolj zaoblila morenski drobir. Dobro 
so zaobljene tudi večje skale, so pa med njimi tudi take, ki imajo zglajene le 
robove. Znakov sedimentacije v moreni ni opaziti. Med raznobarvnim karbo-
natnim drobirjem so tudi posamezni kosi kremenovega porfirita. Globočnikova 
vila je na moreni. 
Podoben pogled v moreno kot na vzhodu hariševe terase je tudi v osred-
njem delu, prav tako na njenem robu, k jer je usad na desnem pobočju potoka, 
vzhodno od Lahove počitniške hiše, razkril večjo golico. V zgornjem delu je plast 
proda Kokre, pod nj im pa morena, v kateri so tudi velike, na robovih zaobljene 
skale. V zaobljenem gradivu so tudi okrog pol metra debeli kosi drobirja. 
Nezlepljeno moreno je slediti na robu in v ježi hariševe terase do Prešerna; 
pobočje nad Prešernom je v celoti iz nje, sestavlja pa jo v glavnem zaobljen 
srednje debel karbonatni drobir. Na zahod od Prešerna ni več morenskega dro-
birja. Na položni polici terase je ob moreni droben pobočni dolomitni grušč z 
vegasto površino. Na meji med moreno in gruščem je na polici terase plitva 
globel, ki kaže na opuščeno strugo potoka, ki naj bi tekel ob čelu ledenika. 
Zgornji del police hariševe terase je prekrit s pobočnim dolomitnim gruščem. 
Polica terase je najbolj izrazita ob Hribnici, ki teraso reže vzhodno od Hariša. 
V tem delu je potok pomagal izoblikovati terasno polico, saj je na njej ohranjen 
prod Hribnice. 
Med Prešernom in Lahovim vikendom je v strugi Kokre velik porfiritski 
balvan, ki izhaja nedvomno z območja kremenovega porfirita v Srednji Kokri. 
Balvan leži sredi karbonatnega sveta. Ni dvoma, da ga je prinesel ledenik, saj 
tako daleč po drugi poti ni mogel priti. Zelo verjetno izhaja s strmega desnega 
pobočja Neškarjevega grabna, do kamor je na severu že segal roblekov ledenik, 
možno pa je tudi, da je z zgornjega dela Roblekovega kota, ali še z večje višine, 
kjer stara geološka karta porfiritov sicer ne zaznamuje, a, kot bomo videli 
SI. 14. Wurmska morena roblekovega ledenika nad cesto, malo niže od Podlebelce. 
Morena leži na konglomeratu, ta pa na živi skali 
kasneje, obstajajo, sodeč po mnogih kosih porfiritnega drobirja v moreni zgor-
njega dela roblekovega ledenika. Vulkanske kamnine so na brezgozdnih tleh 
izpostavljene močnemu razpadanju; tako je bilo tudi s porfirit i v hladnih 
oddelkih pleistocena. Tudi porfiritski balvan je eden od dokazov za ledeniški 
izvor gradiva na hariševi terasi. Po velikosti je med balvani roblekovega lede-
nika nadpovprečen. Vprašanje pa je, ali pr ipada starejši ali mlajši poledenitvi. 
Ker sta obe segli do dna doline in tako daleč ob Kokri na zahod, bi ga lahko 
šteli k eni ali drugi. Zaradi skromnih primesi drobirja kremenovih porfir i tov 
v moreni roblekovega ledenika in zaradi velike razkrojenosti tega drobirja 
ne moremo sklepati na nj ihovo starost, pri omenjenem balvanu pa je to še 
posebej nemogoče, saj je balvan v strugi Kokre, in zato pod nenehnim učinko-
vanjem vlage in celo tekoče vode. 
Po T e l l e r j e v i geološki kart i bi pričakovali porfiritski drobir v moreni 
roblekovega ledenika samo v nižjem delu Roblekovega kota in v dolini Kokre, 
saj bi prišel vanjo lahko samo s spodnjega desnega dela pobočja Neškarjevega 
grabna. Zato toliko bolj preseneča, da sem našel v moreni porfiritski drobir in 
manjše kose zelenega skrilavca tudi še okrog 780 m visoko ob novi gozdni poti, 
malo severno od Pestotnika, blizu prikl jučka na pot, ki pelje napre j proti 
Robleku; slediti pa mu je v moreni tudi niže ob novi cesti. To nedvomno kaže, 
da morajo biti kremenov porfirit in zeleni skrilavci tudi v zgornjem delu Ro-
blekovega kota skupaj z visokim krniškim zaledjem, ali morda celo na območju 
planote Dolge njive. 
Da je opisano nezlepljeno gradivo res ledeniškega izvora, najtrdneje izpri-
čujejo številni oraženci. Razkrila jih je nova gozdna pot med Spodnjo Kokro 
in Roblekom, zlasti na strmem levem pobočju nad debrijo Kokre, dobimo jih pa 
tudi v drugih kraj ih v moreni, k jer ta ni tako globoko razgaljena. 
Roblekov ledenik je pustil sledi tudi iz biihlskega stadija. Prepoznati jih je 
lahko po velikih balvanih, kakršni so značilni za to dobo tudi pri drugih lede-
nikih v porečju Kokre, pa tudi v sosednjem porečju Savinje (D. M e z e , 1966), 
Tržiške Bistrice (M. g i f r e r , 1969) in Kamniške Bistrice (M. S i f r e r , 1961), 
samo da jih je v roblekovem ledeniku neprimerno manj. Sledimo jim v Grdi 
dolini, zahodno od Pestotnika in po južni strani levega pobočja doline Kokre, 
med Spodnjo Kokro in Podlebelco. V območju Dolge njive balvanov ni. Kaže, 
da se je lednik biihlskega stadija držal Grde doline in prišel po nje j do pobočja 
nad Kokro, zahodno od Pestotnika. Možno je, da se je spuščal tudi po pobočju h 
Kokri, lahko pa so prišli veliki balvani v dolino Kokre tudi s sodelovanjem soli-
flukcije po strmem pobočju. 
Ledeniške sledi na zahodnem pobočju Jezerske Kočne 
Pri obravnavanju poledenitve v porečju Kokre vzbuja pozornost tudi visoko 
in zelo strmo apneniško jugozahodno in zahodno pobočje Jezerske Kočne, z 
grebenom v višini med 2000 in 2484 m, ki predstavlja vrh gore. Vanj se globoko 
zajedajo daljši Beli potok, krajši Trnovčev graben ter hudourniška grapa izpod 
Stare Povšne. Prvi ima izdelano strmo, tesno in globoko hudourniško dolino 
večidel v triadnih karbonatnih in deloma tudi werfenskih kamninah, Trnovčev 
graben je zarezan v neprepustne paleozojske kamnine, medtem ko je hudo-
urniška grapa, ki se izpod Stare Povšne steka v Kokro pri Rekarju, v apnencih 
in werfenskih plasteh. Kokra je na izteku omenjenih dolin v višini okrog 
610 do 640 m. Strmo levo pobočje doline Kokre se torej proti Jezerski Kočni 
v kratki razdalji dviguje za več kot 1500 m, najviše v apnencih, katerim tvorijo 
podlago werfenske plasti; le-te se vzpenjajo do višine okrog 1400 m. 
Zahodno in jugozahodno pobočje Jezerske Kočne je bilo poledenelo. Na 
strmem in večinoma neprepustnem levem pobočju doline, ki se spušča k reki 
izpod apneniškega masiva Jezerske Kočne, so morenski ostanki redki. Nekaj 
več jih je le v dolini Kokre na sotočju grap in potokov, ki se stekajo vanjo izpod 
Jezerske Kočne. Dotok morenskega gradiva, pomešanega s pobočnim in flu-
vialnim, je moral biti tolikšen, da ga tudi močno vodnata Kokra v tesni dolini 
ni mogla ob nastajanju niti kasneje v celoti odstraniti. 
Največ klastičnega gradiva z zahodnega pobočja Jezerske Kočne se je 
ohranilo na sotočju Trnovčevega grabna v Spodnjih Fužinah, k jer se prebija 
Kokra ob njem čez velike apneniške balvanske skale (si. 15). Na levem bregu 
reke pa je ostalo to gradivo v obliki vršajske terase z grbinastim površjem, 
kakršno je značilno za površino v moreni. Gradivo v vršajski terasi je različno 
debelo, hudourniško zaobljeno, so pa vmes tudi delci s tipično morensko 
strukturo. 
SI. 15. Ledeniški balvani v dolini Kokre v Spodnjih Fužinah, na sotočju s Trnovčevim 
grabnom. Nad cesto je vršajska terasa z grbinastim površjem 
Pri Rekar ju je Kokra površje nakopičenega gradiva izpod Kočne deloma 
izravnala v obliko terase z valovito polico, v katero je danes v vzhodnem delu 
vrezana z okrog 10 m visoko ježo. S terase gleda velika apneniška eratska skala, 
široka okrog 8 m, druge manjše pa so zaradi kult iviranja tal odstranili; so pa 
razkrite v strugi Kokre ob terasi in ob Vobenci, malo nad sotočjem s Kokro. 
V ježi terase se kaže podobno apneniško gradivo kot v vršajski terasi Trnov-
čevega grabna, le da je v n jem še več debelega grobo klastičnega gradiva. Za-
nimiv je znatnejši erozijski ostanek grobo klastičnega apneniškega gradiva na 
pobočju jugovzhodno od Povšnarja, ob poti na Staro Povšno. Obdržal se je na 
porfir i tnem pobočju k l jub veliki strmini, kar kaže na obilico gradiva, ki je 
dolino zapolnjevalo. V n jem prevladujejo dobro zaobljene srednje debele skale, 
je pa vmes slabo zaobljen drobir, ki spominja na ledeniški izvor. Iz karbonat-
nega grobo klastičnega gradiva je manjši pregib v pobočju, ki ver je tno kaže 
mejo, do katere je gradivo seglo na pobočje. 
N a j m a n j grobo klastičnega apneniškega gradiva izpod Jezerske Kočne se je 
ohranilo na sotočju Belega potoka s Kokro, saj je danes tam le manjši vršaj 
(si. 16), sestavljen iz svetlega karbonatnega proda (ime potoka!), v strugi Kokre 
SI. 16. Hudourniško gradivo Belega potoka na sotočju s Kokro; levo spredaj manjši 
ledeniški balvani 
ob n jem in na desnem bregu reke pa so ostali večji ledeniški balvani. Da je iz 
tega dela doline Kokre odstranjenega toliko ledeniškega gradiva, ne preseneča, 
saj je dolina v apnencih in je zato ozka in globoka, medtem ko je dolina pri 
Rekarju in Povšnar ju zaradi neprepustnih porfiritov in sotočja Kokre z Vobenco 
širša in m a n j s t rma; zato se je v n j e j lažje ohranilo več grobo klastičnega 
gradiva. 
Glavni dotok gradiva izpod Jezerske Kočne proti Kokri je bil po globoki 
zajedi Belega potoka, ki seže tudi najgloblje v bok gore. Vanjo se je spuščal 
ledenik, obtežen z obilnim apneniškim drobirjem, ki ga je zaradi velike strmine 
zlahka prinesel vse do Kokre. Z n j im je do vrha zapolnil globoko zajedeno 
dolino Belega potoka nad sotočjem s Kokro, iz n je pa se je spuščal tudi na 
jugovzhod proti Rekar ju in Povšnarju, k je r se je združeval z gradivom, ki je 
prišlo do Kokre po malo razčlenjenem širokem pobočju čez Staro Povšno, ve-
čidel s soliflukcijo Na znatno debelino karbonatnega drobir ja v dolini Kokre 
pri Povšnarju kaže že omenjeni njegov ostanek na pobočju jugovzhodno od 
kmetije, okrog 40—60 m nad reko. 
V zahodnem apneniškem ostenju Jezerske Kočne je bila tvorba ledu zaradi 
višine sicer mogoča, a je bilo njegovo zadrževanje v strmi steni nedvomno močno 
omejeno. Razgaljena stena je morala biti v hladnih oddelkih pleistocena idealna 
za tvorbo klastičnega karbonatnega gradiva, še posebej, ker je videti, da je 
tektonsko natrta. Na neprepustnih werfenskih, porfiri tnih in paleozojskih tleh 
strmega pobočja, niže od apneniške stene, so morali biti zelo dobri pogoji za 
soliflukcijo. Apneniški drobir vseh velikosti, vključujoč velike skale, se je, 
premešan s snegom in ledom, nabiral na werfenskem pobočju pod steno, od 
tam pa se je s soliflukcijo in deloma s pomočjo snega in ledu pomikal v velikih 
količinah navzdol po strmem pobočju, dokler ni prišel v doseg potokov, ki so se 
stekali h Kokri. Potoki so, skupaj z nivalnoglacialnim in soliflukcijskim delo-
vanjem, hitreje prestavljali gradivo navzdol po pobočjih ali celo do same doline 
Kokre. — Z opisanimi procesi tolmačim izvor klastičnega apneniškega gradiva 
v dolini Kokre med Trnovčevim grabnom in Povšnarjem. 
P o R . L u c e r n i (1906, 23) je prodrl majhen, a strm ledenik izpod Jezerske 
Kočne do doline Kokre po Belem potoku,11 po vzporedni brazdi na jugu pa do 
Rekarja (dolino Kokre pri Rekar ju imenuje L u c e r n a »Dovgi most«, kot je 
na avstrijski karti). Tu na j bi v »malem visokem gričku«, ki ga je prerezala 
cesta, našel celo slabotne oražence. Ko govori o malem visokem gričku, misli 
ver je tno na severni del terase pri Rekarju, v katerega je cesta zarezana s plitvim 
vsekom. Danes to gradivo ni n ikjer v večji meri razkrito. Ostanka morene v 
Spodnjih Fužinah pa R. L u c e r n a ne omenja. 
Na severozahod od Kočne se vleče strm apneniški greben proti 1696 m 
visokemu Velikemu vrhu. Tudi ta je bil poledenel. V višini okrog 1400 m preide 
strmo apneniško pobočje v neprepustne werfenske in paleozojske plasti, v ka-
terih se strmina pobočja ublaži; na n jem je opuščena planina Ovča koča. Pregib 
med strmim apneniškim in položnejšim neprepustnim pobočjem zapolnjuje mo-
rena, pomešana s pobočnim grobo klastičnim gradivom. Prevladujejo veliki 
skalni bloki, pravi ledeniški balvani. V južnem delu so dobro zaznavni t r i je 
morenski nasipi. Morena je segala, prvotno sklenjeno, po pobočju in globlji 
zajedi hudourniškega Ledenega jarka do Kokre v Zgornjih Fužinah, kasneje pa 
je bila v srednjem delu pobočja odstranjena. Najlepše je ohranjena nad krčevino 
nekdanje samotne kmeti je Zavratnik, južno od Ledenega jarka, k je r je sestav-
ljena v večjem delu iz zaobljenega karbonatnega drobirja. Naložena je preko 
10 m na debelo in razrezana z danes opuščenimi vzporednimi dolinicami; sle-
mena med nj imi daje jo videz morenskih nasipov. Morenskemu drobir ju je slediti 
tudi na krčevini pr i Zavratniku, južno od n j e pa ga je razkrila nova gozdna 
cesta, ki pelje k Zavratniku. 
Sledi podstoržiškega ledenika 
V porečju Kokre je bil večji dolinski ledenik tudi na severovzhodni strani 
Storžiča, v Podstoržiču, to je v zgornjem razširjenem delu doline Reke; imeno-
vali ga bomo podstoržiški ledenik. Njegove sledi je odkril A. M e 1 i k (1932, 97), 
ki se pa v podrobnejši obseg in stratigrafijo morenskega gradiva ni spuščal. 
A. M e 1 i k omenja »-morene na planini pod Storžičem v višini med 900 in 
1000 m, dasi le v neznatni meri ; lepa zelena planinska trata je na njih«. Pravi 
tudi, »da nižje dol ob potoku ni n ikjer videti morenskega gradiva«. 
Moreno na desnem pobočju Reke, nasproti planine, je razkrila nova gozdna 
cesta, ki pelje od Kanonir ja v Podstoržič. V n je j so oraženci, med nj imi so neka-
teri zelo izraziti. V moreni ni večjih balvanov. Prevladujejo srednje debeli in 
drobni delci z obilico morenske kaše (si. 17). Sestavljena je skoraj v celoti iz 
11 R. L u c e r n a navaja zanj napačno ime Struchgraben. Verjetno je povzel 
ime po avstrijski topografski karti 1 : 75 000, na kateri je za Beli potok ime Struh 
potok. 
SI. 17. Wurmska morena pod-
storžiškega ledenika 
karbonatnega drobirja s prevlado dolomitov, apneniški delci pa so raznih barv. 
V moreni so tudi kosi kremenovega porfirita, ki ga kaže T e l l e r j e v a geo-
loška kar ta na več kraj ih. Oražencev je največ v temnih apnencih (si. 18), ali v 
kompaktnih svetlo sivih apnencih, ki močno spominjajo na dachsteinski apnenec, 
kakršnega pa po T e 11 e r j e v i geološki kart i na območju Storžiškega pogorja 
ni, ga pa izkazujejo na terenski rokopisni kart i novejša geološka proučevanja. 
Kl jub temu, da ledenik ni prišel daleč iz Storžiškega pogorja, je morenski drobir 
dokaj dobro zaobljen, zlasti v moreni, odloženi v nasipu nasproti koče na planini; 
zaobljenost govori v prid talne in čelne morene. 
Tudi na območju podstoržiškega ledenika so ohranjeni erozijski ostanki 
starejše, že močno sprijete morene, ki je je v obliki večjih in manjših skal veliko 
tudi v sveži, nesprijeti moreni. Da gre nedvomno za moreno, so pokazali v n je j 
najdeni oraženci. Sprijeta morena leži povsod, k je r je razkrita, na živi skali, 
na n je j pa je v Podstoržiču sveža, nesprijeta morena. Nesprijeto moreno je mo-
goče sklenjeno zasledovati do izrazite debri Reke v spodnjem delu Podstoržiča, 
k jer je obvisela okrog 10 m nad Reko na strmem pobočju. 
Dno doline v Podstoržiču, to je od debri navzgor, je na debelo zapolnjeno 
z ledeniškim drobirjem. V zgornjem in srednjem delu Podstoržiča ga do danes 
Reka še ni prerezala, v spodnjem delu pa se je skozenj že zajedla v živoskalno 
neprepustno osnovo, saj je morena v skrajnem spodnjem delu doline že okrog 
10 m nad Reko. 
Sledi ledenika segajo po dolini Reke še severneje od Podstoržiča. Najlepše 
so ohranjene na strmem desnem pobočju doline, na severozahodni strani Kozjega 
vrha, več deset metrov nad dolino. V hudourniškem grabnu so razgaljene večje 
množine zlepljene morene, ki jo prekriva mlajša, nesprijeta morena. Velike 
skale zlepljene morene so prišle po strmem hudourniškem grabnu do Reke, ki 
teče tu v višini okrog 820 m, medtem ko je morena v višini okrog 900 m; dostop 
do n je je težak zaradi hude strmine grabna in labilnih skal v njem. Zaradi 
visoko na pobočju ohranjene morene smemo kl jub morebitni intenzivni postgla-
cialni eroziji Reke v neprepustnih kamninah, v katere je zarezana, računati z 
znatno debelino morenskega zasipa v starejši in mlajši poledenitveni fazi in 
zato tudi z večjim obsegom ledenika. Na jman j do tu je po dolini Reke ledenik 
še segal. Večje karbonatne skale v strugi Reke še napre j proti severu pa kažejo, 
SI. 18. Oraženec v moreni podstoržiškega ledenika 
SI. 19. Morena (domnevno buhlska) podstoržiškega ledenika v povirju Reke, v Jekarici 
da je bil ledenik še obsežnejši; slediti jim je skoraj do Dola, točneje do sotočja 
potoka, ki se z leve strani, izpod Malega Javornika, steka v Reko. 
S svežo moreno je na debelo zapolnjen tudi ves skrajni zgornji del doline 
v Podstoržiču, k jer je povirje Reke (si. 19). Ta del doline, imenovan Jekarica, 
ima obliko velike ledeniške krnice. Morena sega navzgor do višine okrog 1400 m; 
na n je j je lovska koča pod Storžičem. Reka se retrogradno zajeda vanjo, in, ker 
je morena sipka, je razrezana z globokimi hudourniškimi grapami, iz katerih 
odnaša visoka voda v korito Reke velike količine ledeniškega drobirja. V mo-
reni daleč prevladujejo drobni delci, predvsem morenska kaša. Večjih balvanov 
v n je j ni. S t ruktura morene je razumljiva, če poznamo petrografski sestav viso-
kogorskega skalnega zaledja ledeniške krnice na severovzhodni strani Storžiča, 
ki je v velikem delu sestavljena iz dolomita, le na zahodu, na območju Storžiča, 
je iz apnenca. Dolomit je podvržen močnemu krušenju in drobljenju, zato ne pre-
seneča, da je velik del drobirja v moreni iz dolomita; le grobo gradivo, predvsem 
večje skale v zahodnem delu morene, je iz apnenca. Zaobljenost drobirja je 
skromna, kar je, glede na kratek transport drobirja v ledeniku, razumljivo. 
Domnevam, da je morena v povir ju Reke, v Jekarici, iz buhlskega stadija. 
Iz iste dobe na j bi bil tudi morenski nasip v Podstoržiču, nasproti planine (danes 
planina ni več aktivna; na n je j je gozdarska koča). Glavni del sipke morene v 
Podstoržiču in pod njim, visoko v pobočju, je iz wurma; v n j e j so v mnogih 
golicah številni oraženci. Zlepljena morena pa je ekvivalentna podobni moreni 
drugih večjih ledenikov v porečju Kokre. 
Ledeniške sledi v povirju Koritarice 
Z manjšim ledenikom smemo računati tudi v povir ju Koritarice,12 v Koritu, 
na kar opozarja že A. M e l i k (1932, 97—98). Visoko apneniško zaledje Sred-
njega in Kozjega vrha ter vmesni, okrog 200—300 m nižji greben Licijanovce, 
sestavljen iz man j odpornih werfenskih plasti, so bili gotovo dobra osnova za 
zadrževanje t ra jn ih snežišč in verjetno tudi manjših ledenikov. Na enega kaže 
izrazitejša krnica v povirju Koritarice, v višini med 1400 in 1500 m. Zaradi 
velike strmine Korita v pobočjih ni pričakovati večjih množin pobočnega grušča 
in morebitnega morenskega drobirja. Nekaj več ga je le v spodnjem delu po-
bočja Srednjega vrha in v dnu doline povirnega dela Koritarice. V pretežni 
meri je sestavljen iz karbonatnega drobirja, med katerim je več debelejšega 
gradiva, so pa v n jem tudi večje skale, podobne morenskim balvanom; koliko 
je gradiva ledeniškega izvora, je težko ugotoviti, še posebej, ker man jka jo v 
n jem golice, ker je že v dosegu potoka in, ker je gradivo v večjem delu zaraščeno 
z gozdom. Pripomniti pa je, da so v povirju Korita tudi ugodni pogoji za soli-
flukcijo, saj je karbonatni drobir po neprepustni werfenski podlagi zlahka polzel 
v dolino Koritarice. Ce so v Koritu bili ledeniki, večjega obsega niso mogli imeti, 
zato znatnejših množin morenskega drobirja tudi ne moremo pričakovati; ko-
likor pa ga je, je pomešan s pobočnim in soliflukcijskim gradivom. 
Ledeniške sledi v dolini Vobence 
Podobne razmere so morale biti v pleistocenu v sosednji dolini Vobence, 
potoka, ki se steka v Kokro pri Povšnarju. Povirje ima v strmem apneniško-
dolomitnem vzhodnem pobočju preko 1850 m visokega Srednjega vrha in Zaplate, 
1820 m, v severnem delu pa se dviga 1423 m visoki apneniški Starec. V spodnjih 
delih pobočij so razkriti neprepustni werfenski skladi in še niže kremenovi 
porfiriti, po katerih teče skoraj v celem toku tudi potok Vobenca; okrog 1,5 km 
nad izlivom v Kokro pada Vobenca z okrog 10 m visokim slapom, ki onemogoča 
izgradnjo gozdne ceste še naprej po dnu sicer strme, globoke in tesne doline v 
povirni del. 
Na zaledenelost vzhodnega pobočja Zaplate kaže lepo izdelana krnica, malo 
pod vrhom gore, v višini med 1600 in 1800 m. Zaradi izredno ugodnih soli-
flukcijskih možnosti je vse pobočno in ledeniško gradivo dospelo v dolinsko 
dno, k je r je na debelo naloženo. Na južni strani Starca se grušč tvori še danes, 
saj je v pobočju živo melišče karbonatnega grušča. 
Sledi ledenikov na karavanškem območju porečja Kokre 
Na kokrski strani Karavank vzbuja na jp re j pozornost grobo klastično gra-
divo na sotočju Zabukovškega potoka z Reko v Dolu. Zabukovški potok odmaka 
1691 m visoki Stegovnik13 v Karavankah, z levim povirnim krakom pa sega v 
12 Tako imenujejo potok domačini, nedvomno po Koritu, ki je sicer ime strmega 
povirnega dela potoka, izhaja pa zelo verjetno iz »koritaste« oblike doline potoka v 
zgornjem delu, kjer teče tudi po apnencih. Na jugoslovanskih topografskih kartah je 
ime potoka Kožna, na avstrijskih pa Kočna; tako ga je imenoval tudi M e l i k 
(1932, 98). 
13 Domačini iz Loma pod Storžičem ga imenujejo Štibovnik. 
južno pobočje 1605 m visoke Fevče. Obe ti dve gori sta iz paleozojskega koralno-
grebenskega apnenca, pobočje pod Stegovnikom in Fevčo pa sestavljajo permske 
neprepustne kamnine in porozni dolomit, blizu sotočja pa tudi werfenske plasti. 
Trdni koralni apnenci izrazito izstopajo sredi mehkejših in drobljivejših kamnin; 
posebej velja to za Stegovnik, ki se v ozkem in dolgem grebenu strmo dviga 
iznad vzhodnega predgorja. 
Grobo klastično gradivo na debelo prekriva spodnji del vzhodnega pobočja 
Stegovnika nad sotočjem obeh povirnih krakov Zabukovškega potoka; na n jem 
je bila planina Zabukovec. Sestavljeno je v veliki večini iz koralno-grebenskega 
apnenca, le ob levem pritoku je tudi nekaj drobirja iz neprepustnih silikatnih 
kamnin. Zapolnjuje tudi dno globoke doline Zabukovškega potoka pod sotočjem 
obeh povirnih krakov, najbol j na debelo pa je odloženo v spodnjem razširjenem 
delu doline, na sotočju z Reko, v Dolu. 
Odloženo gradivo na sotočju Zabukovškega potoka daje videz obsežnega 
vršaja, ki sega ob potoku navzgor do krmišča jelenjadi. Vršaj se pahljačasto 
širi proti Reki, ki ga je na vzhodu en del odnesla in izdelala v n jem strmo 
ježo. Sestavljajo ga v večini debele skale koralno-grebenskega apnenca, pravi 
balvani, ki na mnogih mestih molijo na površje vršaja. Gradivo vršaja leži na 
tu j i podlagi, saj je dolina Zabukovškega potoka na sotočju z Reko, k je r je 
odložen vršaj, izdelana v neprepustnih werfenskih plasteh. Velike apneniške 
skale so razkrite tudi v dolini, ki jo je Zabukovški potok vrezal v vršaj, in v 
sami strugi potoka. Malo vzhodno od sedanje struge, v spodnjem delu vršaja, je 
sled starejše, opuščene doline potoka. Zabukovški potok je zarezal v vršaj 
2—3 m visoko teraso; od nje do površja vršaja pa je še okrog 5 m; nasutine na 
sotočju je torej n a j m a n j 8 m, sa j niti Zabukovški potok niti Reka v območju 
vršaja nista zarezana do živoskalne osnove. Gradivo v vršaju je že deloma 
preperelo, nesortirano, a razmeroma dobro zaobljeno, kar velja predvsem za 
drobnejše delce, medtem ko so večje skale obrušene le na robovih. Vršaj je 
potisnil Reko na desno stran doline, k j e r se je v loku zajedla v živoskalno po-
bočje. Večjim skalam iz koralno-grebenskega apnenca je slediti v koritu Reke 
še okrog 200 m, v smeri Podloga. 
Ni dvoma, da je gradivo v Dolu večidel ledeniškega izvora, izhajajoče iz 
območja Stegovnika, deloma pa tudi Fevče. Nanosa tako velikih skal koralno-
grebenskega apnenca okrog 2,5 km daleč, skozi tesno in globoko dolino Zabu-
kovškega potoka, si ne moremo razlagati drugače, kot da je skale prinesel 
ledenik in jih odložil na tuj i podlagi na ust ju potoka v Reko. Po umiku ledenika 
je Zabukovški potok na jpre j prekril moreno s hudourniškim prodom v obliki 
vršaja, a ne v celoti, saj gledajo iz njega na površje posamezne skale; kasneje 
pa je v vršaj, vzporedno s poglabljanem Reke oziroma Kokre, zarezal Zabu-
kovški potok dolino s teraso. 
Na ledeniški izvor gradiva v Dolu kaže tudi v golici, na jugovzhodnem 
robu vršaja najdeni oraženec iz pisanega apnenca, s plitvimi, a dobro vidnimi 
razami. V gradivu vršaja pa več oražencev ne moremo pričakovati. 
Po analogiji z ledenikom Stegovnika lahko računamo, da je vsaj del grobo 
klastičnega gradiva, ki prekriva vzhodna in južna pobočja Velikega14 in Malega 
14 Po pripovedovanju pastirja na planini Javornik, domačina iz Loma pod Stor-
žičem, je ime vrha jugovzhodno od planine — Zeniklovec, in ne Veliki Javornik, kot je 
označeno na jugoslovanski specialki 1 :100 000. 
Javornika na zahodni strani Podstoržiča, tudi ledeniškega porekla. Za to govori 
predvsem višina obeh, saj dosega Veliki Javornik 1715 m, Mali Javornik pa le 
nekaj manj od Stegovnika, 1685 m. Ločevanje med glacialnim in pobočnim gra-
divom pa je onemogočeno zaradi petrografske sestave obeh Javornikov, ki sta, 
skupaj z vzhodnim predgorjem, iz werfenskih neprepustnih skladov. Nekaj gra-
diva je nedvomno ledeniškega izvora; na priloženi karti je med prevladujočim 
pobočnim gradivom vrisana tudi morena, ki pa jo je šteti za domnevno. 
Podobno je tudi s pobočnim gradivom v povirju Kokre na jugovzhodnem 
pobočju Velikega vrha in na zahodni ter južni strani Virnikovega Grintovca. 
Oba segata v znatne višine: prvi 1637 in drugi 1654 m. Veliki vrh je iz mehkejših 
paleozojskih kamnin, Virnikov Grintovec pa, kot Stegovnik, iz koralno-gre-
benskega apnenca. Pobočnega klastičnega gradiva je veliko in sega izpod Veli-
kega vrha globoko navzdol do planine Komatevre, izpod Virnikovega Grintovca 
pa do kmetije Spodnji Virnik. Domnevno je tudi del omenjenega gradiva gla-
cialnega izvora; gradivo je pomešano med pobočni material, za tvorbo katerega 
so bile v hladnih pleistocenskih obdobjih ugodne možnosti. Pod Velikim vrhom 
in v Komatevri prevladuje drobnejše gradivo, močno pomešano s peščeno ilovico 
in glino, v koralno-grebenskih apnencih Virnikovega Grintovca pa je pobočno 
gradivo debelejše; vmes so tudi debele skale, ki spominjajo na ledeniške bal-
vane. Na geomorfološki karti sem med gruščem označil tudi moreno, ki pa jo 
je, kot na pobočju obeh Javornikov, imeti za domnevno. 
PERIGLACIALNE SLEDI 
V porečju Kokre se periglacial najbolj tipično javlja v pobočnih sedimentih. 
Ti so večidel soliflukcijskega izvora, nekaj pa je tudi fluvioperiglacialnega gra-
diva, odloženega v obliki vršajev, iz katerih je ponekod mlajša erozija močnejših 
voda izdelala vršajske terase. Vršaji so na sotočjih hudourniških potokov z 
glavno reko. Potoki, ki so še danes aktivni, so vršaje običajno razrezali v po-
dolžni smeri, nekaj, v večini manjših vršajev, pa je takih, ki so jih izdelali 
potoki, aktivni le v času nastajanja vršajev v glacialnih obdobjih; kasneje so ti 
potoki presahnili. Veliki vršaji v glacialnih alpskih dolinah in sploh na območjih, 
ki so bila zaledenela, so postglacialne tvorbe; večina med njimi je holocenske, 
celo recentne starosti, saj nastajajo pred našimi očmi. 
Nekateri pobočni periglacialni sedimenti so nastajali ob ledenikih in se z 
njimi mešali; o njih smo že govorili. Intenzivno so nastajali tudi na pobočjih 
nad dolinskimi ledeniki, saj je hlad ledenikov nad njimi na golih brezgozdnih 
tleh nedvomno pospeševal razpadanje živoskalnega pobočja; del klastičnega 
gradiva s takih pobočij je gotovo prišel tudi v doseg ledenikov. Pobočnega peri-
glacialnega gradiva, ki je nastajalo nad ledenikom, se je veliko ohranilo v 
vrhnjem delu zahodnega pobočja Makekove Kočne med Malim in Velikim 
vrhom, kjer ga je lepo razkrila nova gozdna cesta v višini okrog 1200 m. Zara-
ščeno je z gozdom (si. 20). Večidel leži na neprepustni podlagi, zato so bile osnove 
za soliflukcijo ugodnejše in zato tudi dotok gradiva na ledenik verjetnejši. 
Gradivo na pobočju Velikega vrha, ki ga je več deset metrov na debelo, je iz 
karbonatov in značilne rjavo rdeče barve, deloma plastovito, s plastmi v smeri 
pobočja. Klastično gradivo na slemenu med Velikim in Malim vrhom, na katerem 
SI. 20. Karbonatni pobožni periglacialni grušč na severni strani Velikega vrha, v 
Makekovi Kočni 
je Murijeva planina, pa je peščeno-ilovnate strukture, nastalo iz neprepustnih 
permskih kamnin. Tudi to je skoraj v celoti v gozdu. 
Po starosti ločim dve vrsti pobočnih sedimentov: starejše, zlepljene, in mlajše, 
nesprijete. To ločevanje pa je mogoče le pri karbonatnem pobočnem klastičnem 
gradivu, medtem ko zanesljivih kri teri jev za starostno razlikovanje silikatnega 
pobočnega gradiva ni. V poštev bi prišla le različna stopnja razpadlosti delcev, 
ki je pa ni mogoče ugotoviti, ker je različno staro nekarbonatno pobočno 
klastično gradivo med seboj pomešano. To ne preseneča, če vemo, da so na 
nekarbonatnih pobočjih dobre osnove za soliflukcijo; pri tej se pa različno staro 
pobočno gradivo med seboj meša. To še toliko bolj, če so pobočja bolj strma, 
kot je v večjem delu obravnavane pokrajine. V silikatnih pobočnih sedimentih 
tudi ni n ik jer preperelinske plasti, ki bi bila zanesljiv indikator za starostno 
razlikovanje. Podobni kriterij i vel ja jo tudi za nesprijeto karbonatno pobočno 
klastično gradivo, še posebej zato, ker je v obravnavani pokraj ini skoraj povsod 
ohranjeno na strmih, neprepustnih pobočjih. Večja stopnja razpadlosti breče 
ne dopušča še podrobnejšega starostnega razlikovanja. 
Reliefna energija je v porečju Kokre nad Preddvorom tako intenzivna, da 
večjih količin pobočnih sedimentov niti ne moremo pričakovati. Močna erozijska 
sposobnost voda, predvsem pa velika prevlada neprepustnih kamnin, od Spodnje 
Kokre na zahod pa tudi močno drobljiv dolomit, zelo otežujejo ohranitev poboč-
nega gradiva. Na izpostavljenih neprepustnih pobočjih se lahko ohrani le zlep-
Ijeno gradivo, če je seveda stran od dosega tekočih voda, vendar so za njegovo 
tvorbo pogoji skromni. Največ pobočnega soliflukcijskega materiala se je zato 
obdržalo na zatišnih krajih, zlasti v alpskih dolinah, v povirjih dolin in na 
severnem obrobju Kranjskega polja, kjer so potoki preneznatni, da bi lahko 
odstranili vse pobočno klastično gradivo. 
Največ breče se je ohranilo na spodnjem jugozahodnem pobočju Potoške 
gore med Žagarjem, Potočami in Kokro, to je na desni strani reke pred njenim 
vstopom na Kranjsko polje; na njej so del Potoč in kmetija Mihčevo. Brečo 
sestavlja drobir spodnjetriadnega dolomitiziranega apnenca, kakršen sestavlja 
Potoško goro. Močno je sprijeta z rdeče r javim sigastim in drobnopeščenim 
lepilom. Delci so večidel ostrorobi, le deloma na robeh tudi že obrušeni, kar 
kaže na soliflukcijski izvor. Velikost delcev je različna, med njimi tudi debele 
skale niso redkost. Breča je razkrita na mnogih mestih, najbolj pri mostu čez 
Kokro v Potočah, kjer so jo tudi izkoriščali. Močno je razjedena in preperela, 
kar nedvomno kaže na večjo starost. V pobočje sega še nekaj više od vasi Po-
toče, v spodnjem delu pa do Kokre. V sredi pobočja, pod Potočami, je bila 
kasneje erodirana in so v n je j izdelane tri terase, vse močneje preoblikovane. 
Se najbolje je ohranjena spodnja terasa v višini okrog 15 do 20 m; na zgornji, 
ki je okrog 60—70 m nad Kokro, je glavni del Potoč. Malo zahodno od Mihčevega 
je breča prelomljena v smeri pobočja v dveh dolgih vzporednih nizih, zaradi 
polzenja po pobočju. Tudi na več drugih kraj ih so v strmih pobočjih odlomljene 
velike skale breče. Breča, prekrita z mlajšim gruščem, je tudi na Pristavi, to 
je na položnejši jasi v pobočju nad Potočami, k je r je bila nekdaj planina. Kokra 
je večji del breče iz dna doline odstranila in kasneje dolino zapolnila s prodom-
konglomeratom, ki sega skoraj do police spodnje terase v breči. V večjem delu 
je breča prekrita z mlajšim gruščem. — T e l l e r o opisanem gradivu v tol-
maču h geološki karti Železna Kapla—Kokra ne govori posebej, kaže pa, sodeč 
po geološki karti, da ga uvršča v pliocen kot ekvivalent »starejših fluviatilnih 
odkladnin v področju Savinje«. 
Veliko breče, po domačinih imenovane labora, se je ohranilo tudi na 
pobočju in v dolini pod Staro Povšno, kjer ji je mogoče slediti vse do Stare 
Povšne; v zgornjih legah, ob Stari Povšni, je drobnozrnata in močno sprijeta 
s sigo in drobnim peskom. Prekrita je s svežim gruščem, med katerim so tudi 
večje skale, ki spominjajo na ledeniške balvane. Ker je naložena na neprepustno 
pobočje, se lomi v obliki velikih skal, ki so na pobočju pod Staro Povšno. Nekaj 
več je ohranjene še na severni strani Roblekovega kota, nad Lovrinom, kjer pa 
prehaja navzdol že v zlepljeno moreno, in na levem pobočju Vobence. Povsod 
drugod je je tako malo, da jo je komaj zaslediti. 
Več je ohranjenega pobočnega grušča, nikjer pa toliko, da bi prišel v poštev 
za izrabo. Razprostranjenost tega grušča, kakor tudi breč, najbolje prikazuje 
priložena karta. Gre za fosilni grušč, ki je že deloma preperel in zaraščen z rušo 
ali vegetacijo, in za recentni grušč v obliki svežih melišč. Največja melišča so na 
apneniških pobočjih in v zatrepih obeh Kočen na Jezerskem, dalje na južni 
strani Kočne in Grintovca, redka so pod zahodno steno Grebena in v zatrepu 
Reke na severovzhodni strani Storžiča, manjše melišče pa je na južni strani 
Starca, v dolini Vobence. 
Na debelo je zapolnjen s pobočnim gruščem zgornji del doline Vobence. 
Ta grušč je sestavljen iz silikatnih kamnin (kremenov porfirit, werfenske plasti), 
med katerega pa se izpod Srednjega vrha, Zaplate in Starca meša tudi karbo-
natni grušč. Vobenca je grušč prerezala in se že globoko zajedla v neprepustno 
živoskalno osnovo; v povirju, pri lovski koči na primer, je potok zarezan skozi 
grušč v neprepustno osnovo, v okrog 20 m globokem koritu, ki je brez grušča. 
V mehkih, neprepustnih kamninah Vobenca močno zadenjsko erodira, in je tako 
po odložitvi grušča za več kot 20 m poglobila svojo strugo. 
Na severnem vznožju pobočja doline Kokre v Spodnji Kokri je znatnejši 
ostanek pobočnega karbonatnega grušča, ki se širi med Polajnarjem in Poto-
čami, ter na isti strani doline, na zahod od gostilne Arnež v Spodnji Kokri. 
Grušč, ki izvira z južnega pobočja Potoške gore, ima značilno gruščasto struk-
turo in oblikovitost delcev. Ker je iz dolomitiziranega apnenca, je v njem 
največ drobnih delcev. Na več krajih se ob cesti pod gruščem pokaže konglo-
merat, zahodno od gostilne Arnež pa je naložen na svežo, nesprijeto moreno. 
Posebej na j bo omenjen karbonatni grušč na južnem podnožju Storžiškega 
pogorja, med Bistrico nad Preddvorom in Bašljem. Sestavljen je iz dolomitizi-
ranega apnenca. Je že izven obravnavane pokrajine, a v genetični zvezi z vrša-
jem Bistrice, zato ga tudi omenjam. Na debelo zapolnjuje prehod pobočja v višji 
obrobni del Kranjskega polja, ki ima osnovo v mehkih terciarnih plasteh. Po-
drobneje ga obravnava S i f r e r (1969, 181 ss). Zanimivo je prepletanje tega 
grušča z velikim vršajem Bistrice, ki je globoko zajedena med Potoško goro 
in Zaplato, ter manjšim vršajem, ki ga je nasula Suha, to je potoček, ki priteka 
iz Mač z izvirnim delom med Suhim vrhom, 889 m, in Medvednjakom, 1100 m. 
Jugovzhodno Storžiško pogorje, ki ga odmakata Bistrica in Suha, je do najvišjih 
vrhov iz srednjetriadnega, močno dolomitiziranega apnenca, le majhen del na 
desni strani Suhe, južno od Mač, je iz oligocenskih morskih plasti in zajet še 
v porečje Suhe. Temu ustrezna je tudi sestava v vršajih in v pobočnem gradivu. 
V pobočju je sam dolomitno-apneniški soliflukcijski grušč; tudi v vršajih je kar-
bonatnih prodnikov na jmanj 90®/», medtem ko je ostalo droban prod in pesek 
oligocenskih plasti; karbonatni prodniki komaj opazno reagirajo na HC1, zato 
jih lahko štejemo kar med dolomitne. Sestavo bistriškega vršaja je poleti 1965. 
leta globoko razkril kop temeljev za novo šolo v Preddvoru (si. 21). Razen v 
zgornji plasti, k jer je med karbonatnimi prodniki tudi nekaj silikatnih, je v 
vsem ostalem kopu le karbonatni prod. Ta je droban in srednje debel, z obilico 
drobnih dolomitnih kašnatih delcev. Karbonatni prod je močno preperel, tako, 
da na zraku navadno razpade v dolomitno »moko«. Pokrit je z okrog 1—1,5 m 
debelo plastjo prepereline, z mnogimi organskimi delci, in je, verjetno zaradi 
delovanja zmrzali, na stiku s prodom, vegaste oblike (si. 21); ker ima vršaj 
precej nagnjeno površje, odnaša preperelino denudacija, zato smemo upravičeno 
domnevati, da je je bilo veliko več. V zgornjih štirih do petih metrih prevladuje 
peščenoilovnati prod, že močno preperel, pod njim pa prav tako močno preperel 
prodnopeščeni material sivkasto mlečne barve; mlečna barva je posledica raz-
padanja dolomita v najfinejše delce. 
V vršaj Bistrice se s severozahodne strani vpleta vršaj Suhe. Prepletanje 
obeh pa je prišlo do izraza le ob koncu nastajanja bistriškega vršaja, ko je 
ponehala akumulacijska moč Bistrice ali pa se je njeno nasipanje prestavilo v 
vzhodni del vršaja, t ja, kjer teče Bistrica še danes. Prispevek Suhe k akumulaciji 
bistriškega vršaja je silikatni prod v zgornji plasti vršaja. 
SI. 21. Izkop za novo preddvorsko šolo je globoko razkril gradivo vršaja Bistrice, 
ki se s severozahodne strani prepleta z vršajem Suhe 
SI. 22. Dolomitni prod v vršaju Bistrice v Preddvoru 
(4) G e o g r a f s k i z b o r n i k XIV, 1974 4 9 
Karbonatni prod je razmeroma dobro zaobljen (si. 22). Značilno zanj kot 
tudi za silikatni prod pa je, da je vmes razmeroma precej tudi slabo zaobljenih 
delcev, in prav ti kažejo na vpliv soliflukcije. Preperelost karbonatnega in sili-
katnega proda, kolikor ga je v vršaju, izpričuje znatno starost vršaja. Pri tem 
pa moramo biti previdni, ker vemo, da je močno dolomitiziran apnenec podvržen 
hitremu preperevanju, in zato stopnja preperelosti pri n jem ne more biti za-
nesljiv kri ter i j za starost gradiva. Spodnji del vršaja se staplja s prostrano 
prodno teraso I, ki se širi med Preddvorom in Bregom. 
Po odložitvi obeh vršajev je nastopila dolga doba erozije. Bistrica se je 
premaknila na vzhod, se zarezala v vršaj in ga velik del odnesla. V celoti se 
je ohranil le na zahodu od ceste Preddvor—Nova vas; cesta, ki gre iz Preddvora 
v Mače, je speljana po njem. V vzhodnem delu je vršajski material ohranjen 
le še na levem pobočju Bistrice, k j e r je ves v gozdu in mu je mogoče slediti 
le v strmih žlebovih, po katerih se steka ob večjih deževjih voda v Bistrico. 
Bistrica je vrša j prerezala do dna in se zajedla v živo skalo. Se v vršajskem 
gradivu je izdelala teraso, visoko okrog 3 m, ki je zelo izrazita predvsem na levi 
strani potoka; uvrščena je k terasi 1. Na poti h Kokri je Bistrica ob gradu 
Hrib, k je r je danes moderno ure jeno gostišče, zadela na apneniški prag (na 
T e l l e r j e v i geološki kart i kompleks apnenca ni označen, ima ga pa Lj. 
Z l e b n i k na geološki karti, list Preddvor, pod oznako »apnenci, dolomitizirani 
apnenci, dolomiti«, in ga uvršča na prehod med triado in juro); zajedla se je 
vanj v okrog 10 m globokem kanjonu z velikim strmcem in manjš imi brzicami.15 
Šibkejša Bistrica je v dobi erozije komaj sledila hitro se poglabljajoči Kokri, 
zato je po izdelavi vršaja ubrala na jkra j šo pot do n je ; iz doline, ki jo je izdelala 
v vršaj, je odnesla skoraj ves prod in se skozenj zajedla v živoskalno osnovo. 
Vršaj Bistrice vkl jučuje v svojo študijo tudi M. Š i f r e r (1969, 170), ki 
pa ga podrobno ne opisuje; na osnovi preperelosti vršajskega gradiva uvršča 
vršaj »domnevno k t ret j i poledenitvi (starejši wiirm ah mlajši riss)«. Po naših 
izsledkih lahko rečemo le to, da je glede na razjedenost hudourniškega karbo-
natnega proda in zaradi dejstva, da ta prekriva konglomeratno teraso II, ki je 
dobro ohranjena ob hotelu Bor, mlajši od terase II; ježa konglomeratne terase II 
nad vršajem je dobro vidna. 
Na območju bistriškega vršaja je ohranjena tudi starejša akumulacija v 
obliki močno zlepljenega vršajskega karbonatnega gradiva. Konglomerat je raz-
krit v južnem delu vršaja v strmi ježi nad teraso 1 in na nekaj mestih v jarkih, 
ki razčlenjujejo vršaj v zgornjem delu, prav tako na levi strani Bistrice. Starejši 
vršaj je verjetno ekvivalent terasi II, mlajši, z nesprijetim gradivom, pa terasi I. 
Ze v uvodu je bilo povedano, da so obilne periglacialne in fluvioglacialne 
sledi ohranjene v dolini Kokre med Spodnjo Kokro in Tupaličami, oziroma 
Preddvorom. V vzhodni del te doline je prodrl roblekov ledenik, s t ran od njega 
pa je bilo zelo intenzivno periglacialno delovanje, katerega učinki kažejo na 
15 Ob vstopu Bistrice v kanjon so pred leti zgradili visoko pregrado za umetno 
jezero »Crnava«, ki naj bi služilo turizmu. Zaradi pomanjkljivih sondažnih del, ki so 
premalo upoštevala prepustnost apnenca, je voda uhajala, in se je jezero večkrat 
popolnoma izpraznilo. Z dragimi betonskimi injekcijami so ga obdržali, a je vprašanje, 
če za stalno. Bistrica odlaga ob vstopu v jezero močan vršaj, oziroma delto, ki se 
pomika vedno globlje v jezero, ga manjša in kvari naravno okolje. Vršaj bi morali 
z odvozom vršajskega gradiva sproti odstranjevati (izven turistične sezone). 
SI. 23. Terasni pomol ob Kokri v Spodnji Kokri, med kmetijama Kave in Zapečnik. 
Zadaj Kalški Greben. Spredaj prodna terasa 3, na desni strani Kokre, pod Polajnarjem 
stik z morenami. Od periglacialnih ostankov smo že opisali velika nahajališča 
breče v Potočah in deloma tudi pobočni grušč na desni strani Kokre, o drugih 
bomo pa še govorili. 
Pri Kavču, malo vzhodno od Pola jnar ja v Spodnji Kokri, je sredi kokrske 
doline izrazit terasni pomol (si. 23), ki z zahodne strani vzbuja videz, kot da bi 
pregrajeval spodnji del doline. Veliki del pomola sestavlja konglomerat izrazite 
fluvioglacialne sestave (grob, nesortiran, zaobljen na robeh, vmes tudi večje 
oblice), s prevlado karbonatnih prodnikov, so pa vmes tudi kremenovi porfiriti , 
skrilavci in prodniki zrnatega koralno-grebenskega apnenca. Konglomerat leži 
na živoskalni karbonatni osnovi. Prekriva ga debela plast prepereline z neprepe-
relimi vulkanskimi prodniki. V smeri pobočja je nan j naložen mlajši pobočni 
karbonatni grušč, sestavljen iz dolomitiziranega apnenca, kakršnega izkazujejo 
novi geološki izsledki na obeh straneh Kokre; T e 11 e r j e v a geološka kar ta 
ima na tem kra ju označen samo srednjetriadni dolomit. Karbonatno gradivo v 
obliki velikih skal, izhajajoče verjetno s strmega desnega pobočja doline, se je 
ohranilo tudi v dnu doline Kokre, na vzhodni strani pomola; skale se vpletajo 
v prod mlajše terase na desni strani Kokre okrog 200 m nad Kavčem. Kokra 
se je na severni strani pomola zajedla v tesni dolini skozi konglomerat v živo-
skalno osnovo. V konglomerat med Kavčem in Zapečnikom je Kokra bočno 
udarja la v meandru in tako izdelala terasni pomol, kasneje pa se je v ravni 
črti zarezala v živo skalo in izdelala današnjo dolino. 
Kaže, da je konglomerat v terasnem pomolu v genetični zvezi z zlepljeno 
moreno roblekovega ledenika, kateri smo sledili ob Kokri navzdol do Prešerna, 
to je okrog 250 m vzhodno od pomola. Je v podobni višini in podobne sestave; 
večja primes silikatnih prodnikov v zgornji plasti konglomerata pa je rezultat 
intenzivnejše akumulacije Kokre po umiku ledenika iz doline, ko je Kokra 
prestavljala gradivo, ki se je za ledenikom nabiralo tudi iz zgornjega dela nje-
nega porečja. 
Konglomeratu v terasnem pomolu je ekvivalent erozijski ostanek okrog 
30 m visoke konglomeratne terase pri Koreninšku, na levi strani doline Kokre. 
Konglomerat sega do samega dna doline. Kokra teče čezenj z manjšo brzico. 
Je podobne sestave kot v terasnem pomolu. V spodnjem delu je sestavljen tudi 
iz debelih, zaobljenih apneniških oblic, ki kažejo na bližino morene. V smeri 
proti vrhu terase postajajo konglomeratni delci drobnejši in so že tudi sortirani, 
kar naj bi bil rezultat umikajočega se ledenika. Se pa v tem delu terase vpletajo 
vanj skoraj nezaobljene karbonatne skale pobočnega izvora, ki med drugim 
izpričujejo nastajanje terase v hladnem glacialnem obdobju; tako obdobje je 
v periglacialnem svetu dovoljevalo tvorbo pobočnega gradiva. Konglomerat je 
v glavnem slabo zlepljen, zato se lomi v večjih skalah, le v dosegu vpliva at-
mosferilij je sprijetost s sigo močnejša. Na teraso je s pobočja naložen karbo-
natni grušč; na stiku obeh je rahlo zaznaven pregib v obliki terase. 
V isto vrsto štejem tudi erozijski ostanek konglomeratne terase okrog 800 m 
pod Koreninškom na levi strani Kokre, okrog 35 m nad reko. Sega do Kokre. 
Leži na rdeče rjavih peščenih skrilavcih, ki se pokažejo v vzhodnem delu okrog 
5 m nad strugo reke. Kot konglomerat pri Koreninšku je tudi ta slabo sprijet, 
kar se kaže v svežih odlomih, ki so zelo pogostni; večja sprijetost je le v po-
sameznih plasteh in na površju. Na terasi je okrog 2—4 m debela preperelina. 
Manjši ostanek konglomerata je ohranjen tudi na nasprotni strani doline na 
pobočju, sestavljenem iz že opisane breče. Sega le okrog 10 m nad Kokro; zgor-
n je plasti so bile verjetno erodirane. Odložen je bil v dolino, izdelano v brečo, 
zato je brez dvoma mlajši od nje; vprašanje pa je, če je ekvivalenten zgoraj 
opisanim trem ostankom konglomeratnega zasipa v dolini Kokre, zahodno od 
Kavča. Premalo je ohranjenega, da bi ga glede na strukturo lahko primerjali 
z drugimi ostanki. 
Na levi strani doline Kokre med Koreninškom in Mengarjem so visoko po 
pobočju in v dolinskem dnu debele apneniške skale, na pogled podobne ledeni-
škim balvanom. Domnevam, da so pobočno-soliflukcijskega izvora in da so 
prišle v glavnem s strmega desnega pobočja doline; nekaj med njimi je avtoh-
tonih, saj sega do Kokre izoliran apneniški pomol, ki je močno natrt in raz-
krojen. Za trditev, da izhajajo z desne strani doline, govori dejstvo, da je veliko 
skal podobnega značaja tudi na strmem spodnjem delu desnega pobočja doline, 
tik ob cesti in v strugi Kokre ob njej. Apneniške skale istega izvora so vidne 
tudi v strugi Kokre ob Koreninšku, kjer je dolina precej široka. Verjetno so bile 
iz doline, če so po kasnejši eroziji sploh ostale, večidel odstranjene zaradi kulti-
viranja tal. Obojne močno spominjajo na že omenjene skale, nekoliko vzhodno 
od Kavča. Dolina Kokre je morala biti v času nastajanja tega gradiva — kar 
je bilo nedvomno v enem od hladnih oddelkov pleistocena — v predelu med 
Kavčem in Logarjem oziroma Koreninškom na debelo zapolnjena z grobim po-
bočnim gradivom. 
SI. 24. Razkriti prod v terasi 3, zahodno od Logarja 
V dolini Kokre od terasnega pomola pri Kavču navzdol razkriva reka za-
nimiv prerez svojih odkladnin. Na desnem bregu, nekako do ceste, je obsežnejša 
prodna terasa v višini 7—8 m, sestavljena v večini iz debelih, lepo zaobljenih 
oblic, v premeru tudi meter in več debelih. Prevladujejo karbonatni prodniki, 
med katere se mešajo prav tako debeli porfiritski. Terasa je v nj ivah (si. 23). 
Na n je j je transformator. Vanjo je zarezana okrog 2 m nižja terasa, ki se javlja 
tudi na levi strani Kokre. Najviše, okrog 10 m nad Kokro, pa je na levi strani 
reke ohranjena konglomeratna terasa, ki je tudi v n j ivah; v živoskalnem po-
bočju nad n jo je kmeti ja Zapečnik. Najnižja prodna terasa ob Kokri pa je v 
tem delu v višini okrog 3 m. 
Sistem teras je v smeri ob Kokri navzgor prekinjen ob izlivu Čemšenika 
v Kokro; pojavijo pa se terase spet nekoliko vzhodno od sotočja. 
Konglomeratno teraso z lepo polico v višini okrog 10 m je slediti na desni 
strani doline Kokre nasproti Kavča, tik nad cesto. V celoti j e zaraščena, le v 
ježi so razkrite golice. Sestavljajo jo debeli prodniki, med katerimi dosegajo 
posamezni tudi 1 m debeline. V večini so prodniki karbonatni; od silikatnih 
imajo največjo debelino oblice kremenovega porfirita. Na konglomeratno teraso 
se naslanja 7—8 m visoka prodna terasa, pod njo pa je še ena nižja, visoka 
2—3 m. Iz ježe in police zgornje prodne terase gledajo debele apneniške skale, 
verjetno ekvivalentne pre j opisanim v dolini Kokre, med Koreninškom in 
Mengarjem. 
Prodna terasa v višini 7—8 m je med Pola jnar jem in Logarjem odstranjena, 
se pa pojavi spet na desni strani doline Kokre pod Logarjem, le da je za nekako 
1 m nižja. V tem delu je bolj ohranjena nižja terasa v višini okrog 4 m. Po 
zgornji pelje cesta. V spodnjo teraso udarja Kokra bočno v meandru in jo lepo 
razkriva (si. 24). Prodniki, tako karbonatni kot tudi silikatni (kremenov porfirit), 
so večinoma debeli, med njimi pa ni malo takih, ki v premeru dosegajo in pre-
segajo 1 m. Prod je dobro zaobljen, a slabo sortiran, kar kaže na fluvioglacialno 
poreklo in bližino ledenika. 
V dolini Kokre v Potočah, malo pred vstopom reke na Kranjsko polje, je 
na levem pobočju ohranjen večji ostanek kokrskega proda, v višini okrog 20 do 
25 m, kar je najviše ležeč nezlepljen prod Kokre, odkrit v njenem porečju. Prod 
ni star, saj prevladujejo v njem karbonatni prodniki, ki pa so na površini le 
malo izluženi. Domnevam, da je iz obdobja najmočnejše prodne pleistocenske 
akumulacije, ki leži na območju kokrskega vršaja na Kranjskem polju v sploš-
nem niže, le na območju Kranja, kjer je Kokra zaradi bližine erozijsko močnejše 
Save globlje zarezana, dosega in nekoliko presega to višino; o tem bomo več 
govorili kasneje. 
V zgornjem delu doline Kokre se je ohranil pleistocenski prod le še pri 
Povšnarju. Razen v že omenjeni prodni ravnici, ki je prekrila moreno med 
Povšnarjem in Rekarjem, je razkrit v bregu tik za Povšnarjevo kmetijo. Se-
stavljen je v večini iz karbonatnih prodnikov, med katerimi je največ srednje 
debelih in debelih prodnikov z oblicami, debelimi tudi več decimetrov (si. 25). 
Prod je nesortiran. Ni dvoma, da je fluvioglacialnega izvora. 
Posebno pozornost vzbujajo erozijski ostanki konglomerata v dolini Kokre 
nad Kavčem, na območju, ki ga je prekril roblekov ledenik. Dva od njih sem 
pri opisovanju morenskih sledi že omenil. Največji se je presenetljivo ohranil 
na zelo strmem levem živoskalnem pobočju Kokre nad kanjonom, malo niže od 
Podlebelce. Kot že omenjeno, moli v obliki pomola iz pobočja do višine okrog 
30 m nad Kokro. Debel je približno 10 m, slediti pa ga je še niže, malo nad 
cesto, nekaj severneje v višini okrog 10 m nad Kokro, k jer je nanj naložena 
sveža morena (si. 14). Konglomerat sestavlja raznovrstni prod Kokre, v katerem 
močno prevladujejo karbonatni prodniki. Prodniki so debeli, neenakomerno 
zaobljeni in nesortirani — tipična fluvioglacialna struktura. Zlepljeni so s sigo 
in peskom. Konglomerat ni najbolje sprijet, zato preseneča, da se je na tako 
strmem pobočju sploh lahko ohranil, kljub dejstvu, da leži na propustni apne-
niški podlagi. Nad njim je pobočje živoskalno, se pa že v višini okrog 50—60 m 
nad Kokro pojavi zlepljena morena, ki je tudi odložena na živo skalo. 
Konglomerat na območju roblekovega ledenika se je ohranil tudi v obliki 
dveh manjših erozijskih ostankov na desni strani Kokre v Spodnji Kokri. Prvi 
je ob cesti nekoliko zahodno od gostilne Arnež, drugi pa pod cesto, v strmem, 
deloma zaraščenem pobočju Kokre, nasproti Lahove počitniške hišice, okrog 
5 m nad reko. Kljub skromnim ostankom je pri obeh lahko ugotoviti, da gre 
za konglomerat in ne za zlepljeno moreno ali brečo. Prvi erozijski ostanek je 
prekrit s pobočnim gruščem, drugi pa se je ohranil osamljeno sredi živoskalnega 
karbonatnega pobočja. O strukturi obeh ostankov konglomerata se zaradi nji-
hovega preskromnega obsega ne da govoriti. Domnevam, da je iz iste dobe kot 
prej opisani konglomerat pod Podlebelco. 
Posebno zanimiv je ostanek konglomerata na desnem bregu Kokre pri 
Celarjevem mostu, približno na pol poti med iztekom Roblekovega kota in 
Suhega dola v dolino Kokre, a že na območju, ki ga je dosegel suhodolski le-
SI. 25. Fluvioglacialni prod Kokre pri Povšnjarju, v Zgornji Kokri 
denik. Konglomerat je precej grob, rahlo sprijet s peskom in v veliki večini 
sestavljen iz karbonatnih prodnikov. Prekri t je s svežo moreno suhodolskega 
ledenika, v kateri je izdelana terasa; na n j e j je lesena bajta. 
KOKRSKI VRŠAJ — KRANJSKO POLJE 
V Tupaličah stopi Kokra na Kranjsko polje, to je v območje Ljubljanske 
kotline. Ob prehodu iz goratega in hribovitega sveta v kotlino je v obdobju 
pleistocenskih akumulacij odlagala gradivo v obliki obsežnega vršaja, ki ga je 
v vmesnih erozijskih fazah razčlenjevala. Na osnovi teras in različno starega 
fluvialnega gradiva sem ločil v območju kokrskega vršaja, deloma pa tudi v 
dolini Kokre nad Tupaličami, več teras in akumulacij . Število teras se ne u jema 
s številom akumulacij, zlasti ne po odložitvi glavne prodne akumulacije, iz 
katere je tudi večji del kokrskega vršaja. Teras je več, kot je bilo akumulaci j ; 
nekatere terase so nastale s tem, da je voda bočno erodirala v starejše ali isto-
dobno akumulacijsko gradivo. 
Terase sem označil z rimskimi in arabskimi številkami. Za osnovo mi je 
služila glavna prodna wurmska akumulacija, ki sem ji dal oznako »terasa I«. 
Terase, starejše od nje, sem zaznamoval z višjimi rimskimi številkami, mlajše 
pa z arabskimi številkami, k jer pomenijo višja števila večjo starost. Omenjeno 
označevanje teras sem odbral zaradi poenostavitve, ki nam je bila v glavnem 
vodilo tudi že pri zaključnem proučevanju kvar tarnih sedimentov v Sloveniji, 
ki ga je opravil Inštitut za geografijo SAZU. Tako poimenovanje teras se raz-
likuje od poimenovanja drugih avtorjev, ki so proučevali geomorfološki izvor 
teras na Kranjskem polju. 
Pri starostnem razlikovanju teras sem se naslonil predvsem na preperelost 
gradiva in z n jo povezano debelino prepereline na terasah, dalje na eventualno 
stopnjo sprijetosti gradiva in tudi na absolutno kakor relativno višino terase. 
Pri razlikovanju starih konglomeratnih teras sem upošteval tudi eventualno 
stopnjo zakraselosti terasne površine. Pri določevanju višine sem se v glavnem 
naslanjal na relativno višino, zlasti pr i mlajših in tistih starejših terasah, ki so 
blizu glavne reke, medtem ko je absolutna višina zanesljivejša predvsem pri 
starejših, že razčlenjenih terasah in pri obsežnejših terasah, tudi če so mlajšega 
izvora. Pri ločevanju starosti na osnovi preperelosti gradiva sem se oprl na 
originalno S i f r e r j e v o metodo ugotavl janja debeline preperelosti iste vrste 
prodnikov v različnih terasah (S i f r e r , 1969, 200 ss; 1972). V porečju Kokre 
je ta metoda najzanesljivejša in najlaže uporabljiva pri prodnikih kremenovega 
porfirita, ki so dobro ohranjeni tudi v starejših terasah, je pa pri nj ih zlasti 
dobro vidna ostra meja med preperelim in nenačetim delom prodnika. 
Najstarejša terasa 
Najstarejša terasa je na kokrskem vrša ju zelo dobro ohranjena na obeh 
straneh manjšega potoka Vršak, to je potoka, ki se v Srednji Beli oddvoji od 
Belice in teče na jug proti Brdu.16 Ugotovil jo je M. Š i f r e r (1969, 107) in jo 
uvrstil k terasi IB , ki je najs tarejša ugotovljena pleistocenska terasa na go-
renjskih Dobravah. Na svojo karto sem vnesel in pregledal le tisti del terase, 
ki se širi vzhodno od Vršaka. Na n jem sta stari in novi vodni zbiralnik za Belo; 
gradnja novega zbiralnika na najviš jem delu terase je razkrila globlji profil 
v nji. Najvišja je v severnem delu, 475—480 m, ali okrog 40 m nad Kokro. V 
južnem delu je močno razrezana z majhnimi dolinicami, ki so le obdobno ak-
tivne. Je živoskalna in le na vrhu prekri ta s tanko plastjo proda iz čistega kre-
mena, kremenovega drobnika in redkih, že močno preperelih prodnikov kre-
menovega porfirita. Terciarna osnova se kaže v severnem delu terase, ki je n a j -
bolj razgaljena ob kanalu, v katerem so cevi iz novega vodnega zbiralnika. Vsa 
je v borovem gozdu. Vrtač v terasi ni zaradi visoke živoskalne osnove. Potok 
Vršak je zarezan vanjo v okrog 20 m globoki dolini s s trmimi pobočji in skromno 
danjo ravnico. Lj. Z l e b n i k (1971) v svoji študiji ni segel tako daleč na desno 
stran Kokre, zato te terase ne omenja. 
Terasa III 
Terasa III je ohranjena na več mestih. Najmarkantnejša je na severo-
vzhodnem robu kokrskega vršaja med Cešnjevkom in Tupaličami, k jer so jo 
potoki z obrobja razrezali na pet delov, in v Predosljah med Suho in Ilovško 
16 Bela teče od Bašlja navzdol po obsežnem lastnem vršaju, ki se širi na jug do 
Srednje Bele (glej: S i f r e r , 1969, 183 in priloženo karto!). V območju vršaja je 
zanimivo »cepljenje« Belice, saj se v Zgornji Beli od nje odcepi proti jugozahodu 
Milka, v Srednji Beli pa proti jugu Vršak, medtem ko teče Belica na vzhod proti 
Bregu, od tam pa na jug skozi Suho in čez Predoslje v Kokro. Cepljenje ima verjetno 
genetično zvezo z intenzivnim nastajanjem vršaja, morda pa je po sredi tudi antro-
pogeni vpliv. 
gmajno; k terasi III pa štejem tudi vzpetino z imenom Hrib, sredi ravnine južno 
od Visokega, ki jo omenja že S. 11 e š i č (1935, 150). 
Dosedanji proučevalci navedene ostanke terase III različno označujejo, pri-
pisujejo jim pa tudi različno starost. I. R a k o v e c (1927, 129—130) uvršča 
terase med Tupaličami in Cešnjevkom v mlajši pliocen, S. 11 e š i č (1935, 149 do 
150) pa jih šteje med »ostanke zgornje konglomeratne etaže«, ki je izrazito 
zastopana med Radovljico in Kranjem, pri čemer tudi on dopušča možnost, da 
je predpleistocenske starosti; S. 11 e š i č domneva, da spada vanjo tudi »osamel 
grič JV od Visokega«, torej Hrib, z izrazito vrtačo, ki izpričuje konglomeratno 
osnovo. P. O b l a k (1952, 133) omenja samo »nivo, na katerem stoji vas Olše-
vek in erozijski fragment pri Velesovem«, ki ju uvršča k najstarejši pleistocenski 
terasi na območju Ljubljanske kotline in jo označuje z I a. Lj. 2 1 e b n i k (1971, 
priložena »Geološka karta«) pripisuje imenovanim terasam pleistocensko starost 
in jih uvršča med »starejši konglomeratni zasip«. M. S i f r e r (1969) na levo 
stran Kokre ni segel, šteje pa teraso na desni strani v Predosljah k terasi I, ki 
naj bi bila iz »druge poledenitve«, terasa med Rupo in Naklim pa iz obdobja 
»prve poledenitve«, torej starejša od predoške. Po Lj. Ž l e b n i k u (1971) je 
Hrib in terasa med Rupo in Naklim iz »srednjega konglomeratnega zasipa«, 
terasa v Predosljah pa celo iz »mlajšega konglomeratnega zasipa«. 
Kaj so mi bili glavni indikatorji za istodobnost pri opisanih erozijskih ostan-
kih terase III? Najvažnejša je debelina prepereline, ki je je povsod na jmanj 
3 m (med Olševkom in Cešnjevkom je debela poprečno 5 m), in intenzivno pre-
pereli trdi silikatni prodniki. Ohranili so se le vseh vrst kremenovi prodniki 
in prodniki vulkanskih kamnin, a tudi ti zadnji so že močno prepereli in na 
zraku razpadajo, z izjemo trdih kremenovih porfiritov. Tudi prodniki iz tufov 
so že skoz in skoz prepereli. Konglomerat je razkrit le na nekaj mestih ob po-
tokih, ki režejo teraso med Tupaličami in Cešnjevkom (ob Ragušnici nad Vele-
sovim in ob Senčurskem potoku nad Olševkom), medtem ko ,se drugje ob plitvej-
ših profilih kaže le peščeno-ilovnata preperelina s silikatnimi prodniki. Poleti 
1972. leta je zgornjo plast prepereline na široko razkril okrog 2 m globok kop 
za novo šolo v Predosljah, v katerem so značilni prodniki kremenovega porfirita 
z okrog 10 mm debelo preperelinsko plastjo. Večji ostanki terase so vegasti in 
močno razčlenjeni z aktivnimi in suhimi dolinami. Severno od Velesovega so 
na terasi, z imenom »Na hrastih«, blizu apneniškega obrobja tri lepo izobliko-
vane vrtače, globoke preko 10 m; domnevam, da so v zvezi z zakraselo apneni-
ško osnovo in, kot take, neke vrste udorne vrtače pokritega krasa, nastale s 
posedanjem fluvialne pleistocenske nasipine v kraško depresijo. Denudacija 
in deloma tudi erozija sta terasnim ostankom močno preoblikovali prvotno ježo, 
še posebej predoški terasi in Hribu. Na stiku terase III in nižjih teras se zato 
razprostira pas peščeno-ilovnate naplavine s terasne prepereline, ki je najobsež-
nejši med Olševkom in Ušico, zato sem ga posebej vnesel na karto. Zemljišče 
na peščeno-ilovnatih sedimentih je vlažnejše, zato so na njem predvsem travniki. 
Teraso III pokriva v večjem delu gozd z redkimi travnatimi jasami, samo 
v Predosljah z okolico in nad Cešnjevkom so na n je j njive. Terasa je iz konglo-
merata z debelo preperelino, pomešano s tršimi silikatnimi prodniki, ki dosegajo 
v premeru tudi do pol metra. Pri Tupaličah je terasa III v osnovi iz žive skale 
in je samo na površini prekrita s preperelino, z debelimi silikatnimi prodniki; 
prod podobne sestave in debeline je tudi v delu olševske terase. 
K terasi III sem uvrstil tudi večji terasni ostanek zahodno od Češnjevka, 
v južnem delu Oble gorice. K temu me je napotilo predvsem dejstvo, da je v 
isti višini kot terasa »Na hribu«, z vasjo Trata, v kateri so kopali vodnjake in 
pod debelo plastjo prepereline s preperelimi silikatnimi prodniki zadeli na »la-
boro«. V spodnjem delu pobočij na zahodu, jugu in vzhodu se razkriva tudi 
v češnjevski terasi silikatni prod. Ta je dobro viden na zahodu terase v globoki 
zajedi (ostanek opuščene dolinice), ki teče vzporedno z danjo ravnico potoka 
Lebrant, in v podobni dolinici na jugu terase v položni ježi, tik za prvo hišo; 
še največ pa so ga razkrili kopi za oporne kole mladih dreves v spodnjem delu 
ježe na jugovzhodnem koncu terase. Prevladuje debel prod, ki je predvsem iz 
kremenovega porfirita. V smeri Oble gorice se višina terasne police naglo dviga 
zaradi pobočne peščene ilovice, ki je napolzela nanjo iz neprepustne Oble gorice. 
Terasa je okrog 20 m višja od širšega kompleksa gline, oziroma ilovice, ki je 
osnova opekarni v Češnjevku. Ker ni znakov, da bi bila ilovica v večji meri 
erodirana, ne moremo računati na eventualno zvezo med njo in pobočno peščeno 
ilovico, južno od Oble gorice. Po Lj. 2 1 e b n i k u (1971) je opisana terasa, sodeč 
po geološki karti, v celoti iz »gline in gline z gruščem«. 
Terasa II 
Velik obseg med konglomeratnimi terasami zavzema terasa II. Razgaljena 
je pri gradu Hrib, južno od vršaja Bistrice, vanjo pa uvrščam tudi zelo pro-
strano teraso na desni strani Kokre med Bregom, Suho, Brdom in potokom 
Vršak. Konglomerat te akumulacije je tudi osnova večjemu delu najmočnejše 
prodne akumulacije, ki predstavlja glavni nivo Kranjskega polja. V zgornjem 
delu vršaja prod ni dosegel višine starejše akumulacije, zato je tam terasa 
izrazitejša, medtem ko je prod ob Kokri navzdol konglomeratno teraso že pre-
kril. Južni rob terase II, med Kokro in Belico, v Dobravici, je izrazitejši na 
vzhodu, kjer ga od nižje terase loči okrog 4 m visoka ježa, ki pa na jugozahodu 
polagoma izgine. Ježa se spet pojavi na zahodu od Belice, v smeri proti Brdu, 
čeprav je močno preoblikovana, a dovolj zaznavna v odnosu do nižje terase I. 
— Kaže, da je prodna akumulacija ob vršaju navzdol pojenjavala, zato je vi-
šinska razlika med terasama II in I v spodnjem delu vršaja manjša kot v 
zgornjem. 
Konglomerat najbolje razkriva Kokra, ki si je izdelala vanj tesno in globoko 
dolino od Visokega navzdol, ponekod v obliki pravega kanjona; vanj je zajedeno 
tudi korito reke. Na desnem bregu se pojavi konglomerat, ki sestavlja teraso II, 
že na Bregu, medtem ko se na levem bregu pokaže prvič v terasnem pomolu na 
Visokem. Tudi pri izdelavi parkirnega prostora za gostinsko-turistični center pri 
gradu Hrib je konglomerat lepo razgaljen (si. 26). 
Belica prereže teraso II med Bregom in Suho na dva dela. Vanjo si je 
zarezala okrog 5 m globoko in nekaj deset metrov široko dolino s ploskim 
dnom. V koritu Belice se na obeh straneh potoka na nekaj mestih pokaže 
konglomerat. Ko pride potok pri Suhi na nižjo teraso I, teče skoraj v nivoju 
polja, ki ga predstavlja terasa I, zato obstaja nevarnost poplav. 
V srednjem delu Dobravice je v teraso II zajedena še ena nižja terasa z 
izrazito 4-metrsko ježo ob Kokri, ki pa se proti jugozahodu kmalu izgubi in se 
SI. 26. Konglomerat terase II v Preddvoru, pri gradu Hrib 
polica terase izravna. Podobno je tudi v severovzhodnem delu Dobravice, na 
jugu od Brega, k je r je v ozkem pasu na robu terase II zarezana nižja terasa. 
Od zgornje jo loči do 7 m visoka ježa. Na tej terasi je veliko debelih prodnikov 
kremenovega porfiri ta in okrog 1 m debela plast prepereline. Ob Kokri, k jer je 
konglomerat obeh delov terase razgaljen, v njegovi s trukturi ni videti nobene 
razlike, pač pa je preperelina nad strmo ježo in pod njo v obeh delih terase 
v Dobravici različno debela. Medtem ko je v zgornji terasi debela tudi do 5 m, 
je v spodnji znatno tanjša, okrog 50 cm; na j tan jša je na robu terase proti Kokri. 
Višina spodnje terase v severovzhodnem delu Dobravice je v nivoju polja pri 
Bregu, ki ga štejem k terasi I, zato je tej ekvivalentna, na jugu Dobravice pa 
ustreza višina terase nižji terasi 4 b, ki se v širšem pasu razprostira ob Kokri 
na jugozahod do Ilovške gmajne; o obeh bomo govorili več kasneje. 
M. S i f r e r (1969, glej karto!) loči v Dobravici dve različno stari terasi. 
Prvo, po moji označitvi teraso II, označuje z I A in ji pripisuje starost »mlajšega 
oddelka prve poledenitve«, drugo, ki je po mojih rezultatih ekvivalent terasi 
4 b, pa označuje z I in jo uvršča v »drugo poledenitev« (to ima podaljšano tudi 
na zahod do Brda in na j bi bila ekvivalent terasi, na kateri so Predoslje, medtem 
ko je po mojem mnen ju tu le ena terasa, in sicer terasa II); s prodom pokrito 
teraso na območju Suhe pa šteje M. S i f r e r k terasi II in jo pripisuje tretj i , 
oziroma četrti poledenitvi (glej: M. S i f r e r , 1969, 130—132!). Tudi Lj. 2 1 e b -
n i k (1971, glej karto!) razlikuje, kolikor je mogoče razbrati iz njegove geološke 
karte, ki sega na desnem bregu Kokre v tem delu v glavnem le do Belice, od 
Dobravice do Suhe tri različno stare nasipe: severno, po mojem teraso II, šteje 
za najstarejšo, uvrščajoč jo v tako imenovani starejši konglomeratni zasip, južni 
del Dobravice šteje k srednjemu konglomeratnemu zasipu, pas jugozahodno od 
Dobravice, ki je nedvomno na površini iz proda, pa uvršča v mlajši konglome-
ratni zasip, kamor šteje tudi del terase s Predosljami in levo stran Kokre ob 
reki med Visokim in Britofom. Po Lj. 2 1 e b n i k u se pojavi na desni strani 
Kokre prod šele nekako južno od črte Britof — Predoslje, k jer se širi do Ru-
povščice in do trikota nad sotočjem Rupovščice s Kokro. 
Konglomerat, ki sestavlja teraso II, je v glavnem drobne j ši od recentnega 
proda in tudi od glavne wurmske akumulacije in kasnejših odkladnin. So pa v 
njem tudi plasti bolj grobe sedimentacije. Sprijet je s sigo in drobnim peskom. 
Jakost sprijetosti je različna; ponekod se posamezni prodniki ob udarcu ne 
odluščijo, ampak odlomijo. V konglomeratu so tudi manj sprijete plasti; v 
takih so v ježi terase ponekod vbokline. Na udarnih mestih, k je r Kokra spodjeda 
konglomerat, ne nastajajo previsi, vsaj večji ne, ampak se konglomerat lomi v 
obliki večjih skal in pada v reko. V veliki večini ga sestavljajo karbonatni prod-
niki. Med silikatnimi prevladujejo prodniki kremenovega porfirita, ti pa so 
večidel debelejši od karbonatnih prodnikov, kar je še posebej opazno ob spod-
njem toku Kokre, k jer je prod v splošnem drobnejši. 
Terasa II v Dobravici in na zahodu od Belice je vsa v gozdu, predvsem 
borovem, z redkimi smrekami in listavci, le južni del terase nad Suho je tudi 
v njivah in travnikih. 
V Dobravici se vzpenja terasa II med 17 in 20 metri nad Kokro, podobno 
tudi na zahod od Belice, medtem ko je absolutna višina terase južno od Brda 
423 m, severno od Suhe 435 m, zahodno od Hotemaž 450 m in pri Bregu okrog 
460 m. V isti dolžini, to je okrog 4 km, se gladina Kokre zniža od 445 m pri 
Bregu do okroglo 400 m pri Orehovljah, to je vzhodno od spodnjega dela terase II 
pod Brdom, kar je za 8 m več, kot je naklon terase. — Današnji strmec Kokre 
je torej znatno večji od naklona konglomeratne terase II, kar potr juje ugotovitev, 
da se relativna višina istodobnih starejših teras ob Kokri navzdol zvišuje 
(spodnja konglomeratna terasa v Kranju, ki jo štejem k terasi I, je že okrog 
30 m nad Kokro, v Tupaličah le okrog 15 m, na Miljah okrog 20 m, v Britofu in 
v Gorenjah pa že okrog 23 m), mlajše pa, kot bomo videli kasneje, ostajajo ob 
celotnem toku približno enako visoko nad reko. 
Terasa I 
Večino kokrskega vršaja sem uvrstil v teraso I. Skoraj v celoti jo na povr-
šini sestavlja prod, ki predstavlja glavno in najobsežnejšo prodno akumulacijo 
v porečju Kokre. Izjema je samo del terase I na območju Kranja, ki je iz 
konglomerata. 
Terasa I je najobsežnejša na vzhod od Kokre, kjer se širi med Kokro, 
Savo, Piano gmajno, Reko in starejšo teraso III, na severovzhodnem obrobju 
Kranjskega polja. Med zahodnim robom Plane gmajne in Savo sem podaljšal 
teraso I na jug do Smlednika, kjer na j bi bila domnevno takrat struga Kokre, 
v vzhodnem delu pa sem vzel terasi za mejo Reko in njen desni pritok Ušico, ki 
tečeta ob zahodnem robu velikega vršaja Reke; vršaj Reke in Piano gmajno je 
podrobno obdelal že M. Š i f r e r (1961) pri obravnavanju pleistocenskega raz-
SI. 27. Rahlo sprijeti konglomerat v terasi I na desni strani Kokre, severno od Brega 
voja Kamniške Bistrice, v svojo najnovejšo študijo pa je zajel Piano gmajno tudi 
Lj. 2 1 e b n i k (1971). 
Na desni strani Kokre je terase I mnogo manj . V zgornjem delu vršaja se 
širi med vršajem Bistrice, Bregom in terciarnim obrobjem na zahodu, v smeri 
navzdol pa se razteza čez Suho proti Brdu in Kokrici vse do Rupovščice. Sega 
tudi na desni breg Rupovščice na jug od Rupe, čez kranjski športni park do 
Kokre. 
Prod terase I, kolikor ga razkrivajo Kokra s pritoki in površinski kopi za 
stanovanjske objekte, prekriva večidel v bolj ah m a n j tanki odeji starejšo 
konglomeratno osnovo, ki pa ni istodobna. V velikem delu je to že opisan 
kompaktni konglomerat, ki sestavlja teraso II; med Bregom in Preddvorom in 
domnevno tudi na nasprotnem levem bregu Kokre v Tupaličah pa je to mlajši, 
rahlo sprijeti konglomerat, različen od prej imenovanega, ne le po stopnji spri-
jetosti, marveč tudi po s t ruktur i in obliki sedimentacije. 
Rahlo sprijeti konglomerat razkriva Kokra na desni s trani od Brega, 
okrog 1 km navzgor ob reki, približno do kote 459 m na jugoslovanski topo-
grafski karti 1 : 25 000, k jer je meja z mlajš im prodom. Skoraj v vsej dolžini 
je razkrit na udarnem mestu reke, k jer zadene Kokra v okrog 13 m visoko 
teraso, ki je v celoti iz konglomerata (si. 27). Velikost in zaobljenost delcev v 
konglomeratu sta podobni recentnemu produ, a različni od starejšega kompakt-
nega konglomerata terase II na jugu, ki je bolj drobnozrnat. Tudi petrografski 
sestav prodnikov rahlo sprijetega konglomerata se razlikuje od recentnega 
proda; konglomerat je v veliki večini iz karbonatnega proda, med silikati pa 
prevladujejo prodniki kremenovega porfirita, v recentnem produ pa je silikat-
nega proda znatno več (glej si. 40!). Vezivo v konglomeratu je največ pesek 
in droban prod, medtem ko je sige malo. Zaradi rahle sprijetosti si Kokra v 
njem na udarnih mestih lažje širi dolino kot v kompaktnem konglomeratu. Tudi 
ne lomi se ta konglomerat v tako velikih skalah kot starejši konglomerat, saj 
je v n jem znaten odstotek sipkih delcev, ki jih reka nosi naprej . 
Zgornja, okrog 3—4 m debela plast konglomerata je najslabše sprijeta. 
Večjo starost od sosednjega proda v terasi I izdajajo že izluženi karbonatni prod-
niki in debelejša preperelinska plast s porfiritnimi prodniki. Na n jem je tudi 
SI. 28. Rahlo sprijeti konglo-
merat v dnu kopa manjše gra-
moznice v Hotemažah; na njem 
je sipek prod terase 2. Med 
prodom in konglomeratom ni 
prepereline 
SI. 29. Rahlo sprijeti konglomerat (desno spodaj), prekrit z mlajšim, nesprijetim pro-
dom v vaški gramoznici v »Zgornjih Cistah«, zahodno od Zgornjega Brnika 
nekoliko debelejša preperelina. Kakovostno razliko med nj im in svežim prodom 
dobro poznajo tudi kmet je na Bregu, ki imajo na obeh obdelovalno zemljo. 
Tako imenovano »Srednje polje«, ki se širi nekako v srednjem delu polja med 
Bregom in Preddvorom, ima mnogo boljšo zemljo od dela polja med nj im in 
Kokro, z imenom »Nad Kokro«, k jer je zemlja plitvejša in bolj peščena. Srednje 
polje je okrog 1 m višje od vzhodnega dela terase I. Kaže, da stopa na Srednjem 
polju rahlo sprijeti konglomerat do površine, medtem ko vzhodni del polja 
»Nad Kokro« sestavlja v severnem delu sam prod, tak, kakršen je razkrit 
na desnem bregu Suhe, na jugu pa prekriva enak prod nekaj metrov na debelo 
rahlo sprijeti konglomerat; prod je razgaljen v golici ob Kokri. Prod, ki v 
celoti sestavlja teraso I, se širi od kote 459 proti severu še čez Suho in Bistrico 
do nekoliko južno od gradu Turn. — Kaže, da je Kokra po odložitvi rahlo 
sprijetega konglomerata v loku do kote 459 m in Srednjega polja konglomerat 
odstranila v celoti, med koto 459 in Bregom pa le deloma; v naslednji akumu-
lacijski fazi pa je to področje zasula do podobne višine s prodom, ki je danes 
popolnoma nesprijet. Žal, stran od Kokre ni golic, ki bi domnevo za tak razvoj 
potrdila. 
Zahodni del polja, severno od Brega, imenovan »Zablata« (»Blata« so še 
zahodneje od njega), je že v dosegu poplav potokov, predvsem Mosteka, ki pri-
tekajo z mehkega oligocenskega obrobja, zato so na n jem predvsem travniki; 
kolikor je bilo njiv, jih v zadnjem času prepuščajo travnikom, njive pa se 
selijo na Srednje polje, ki je zelo intenzivno obdelano. Kokra je v obdobju 
SI. 30. Rahlo sprijeti konglo-
merat v opuščeni gramoznici 
na »Novinah«, zahodno od 
Spodnjega Brnika. Prekrit je 
z mlajšim, nesprijetim, nekoli-
ko drobnejšim prodom 
nas ta janja terase I zajezovala Mostek s pritoki in ga prisilila k odlaganju pe-
ščeno-ilovnatih sedimentov. Majhen strmec Mosteka do bližnjega izliva v Belico, 
na vzhodu pa neka j višja terasa I, so vzrok pogostim poplavam, zaradi katerih 
je svet ob Mosteku in pritokih mokroten (ledinsko ime »Blata«!), gospodarsko 
skoraj neuporaben, visoke vode pa se prelivajo tudi na zahodni del breškega 
polja. Tudi Belico je prod Kokre v kra jšem toku nad sotočjem z Mostekom 
zajezoval in povzročil, da sedanjo ravnico pogosto poplavlja. 
Rahlo sprijeti konglomerat je razgaljen na dveh kra j ih tudi na levi strani 
doline Kokre. V dnu doline se v obliki večje skale kaže tik ob strugi reke, ob 
meandru malo severovzhodno od Brega, razkrit pa je tudi v dnu terase 2 v 
Hotemažah, ki ji tvori osnovo, na katero je naložen prod (si. 28). — Omenjene 
sledi kažejo, da je dno doline Kokre med Tupaličami, Hotemažami in Bregom 
zarezano v rahlo sprijeti konglomerat, ki je bil po sedimentaciji intenzivneje 
razrezan. 
Preperelost silikatnih in razjedenost karbonatnih prodnikov v zgornji plasti 
terase I na Lužah in v Praprotni polici kaže na rahlo sprijeti konglomerat; žal ni 
n ik jer tako globoko razkrita, da bi se konglomerat pokazal. Je pa dobro viden 
v dveh gramoznicah jugovzhodno od Praprotne police: v vaški gramoznici v 
»Zgornjih Cistah-« (si. 29) in v gramoznici na »Novinah«, ob križišču glavne ceste 
z odcepom na Zgornji Brnik, malo zahodno od Spodnjega Brnika (si. 30); obe 
sta opuščeni predvsem zaradi težav, ki jih je delal kopačem konglomerat, ki se 
meša med plasti bolj ali m a n j sipkega proda. — Kaže, da se rahlo zlepljeni 
konglomerat nadal ju je od Brega čez dolino Kokre proti jugovzhodu čez Luže, 
Praprotno polico in naprej proti Brniku. 
Terasa I je v celoti iz proda na desni strani Kokre med Potočami in že 
omenjeno koto 459, malo više od Brega. Ker je prod na začetku vršaja ob 
prestopu reke iz visokega sveta v kotlino, ne preseneča, da je razmeroma debel, 
man j zaobljen kot nižje navzdol po vršaju, in skoraj nesortiran, kar je znak 
fluvioglacialnega izvora. Razkrit je na več kraj ih, najbol j v klancu ob cesti 
v Preddvoru (si. 31) v okrog 15-metrski terasi, ki je danes vsa zazidana z novimi 
stanovanjskimi hišami. 
Iz istodobnega proda je sestavljena tudi 13—15 m visoka terasa na levi 
strani Kokre med Tupaličami in Visokim. Glede na zgoraj omenjeno dopuščam 
možnost, da je del te terase tudi iz rahlo sprijetega konglomerata, česar pa 
zaradi pomanjkanja golic v ježi terase ni mogoče zatrdno ugotoviti. Prod v 
celotni ježi terase je razkrit le na območju Visokega, severno od konglomerat-
Sl. 31. Prod v terasi I v klancu ob cesti v Preddvor 
nega pomola, ob velikem opuščenem mlinu (si. 32); po sedimentaciji in sestavi 
je močno podoben produ v Preddvoru (si. 31), le da je malo drobnejši. 
Na desni strani Kokre se začenja javljat i prod terase I v Suhi in okolici. 
Južni del Dobravice, ki spada k terasi 4, je iz konglomerata, jugozahodno od 
nje, v smeri Suhe, pa se nad nizko ježo v nekaj višji terasi že javlja prod. V 
smeri na jugozahod postaja plast proda debelejša; izkopi za hiše na Suhi so v 
celoti v produ, ki je pa že m a n j grob od preddvorskega. 
Zanimiva sestava terase I se pokaže nad sotočjem Rupovščice in Kokre. 
Terasa v višini okrog 17—20 m je na površini iz proda. Ob Kokri na vzhodu in 
Rupovščici na zahodu sega konglomerat skoraj na površje terase, v vmesnem 
pasu pa je prod odložen na jman j 10 m na debelo. Severno od kmeti je Vočan ga 
izkoriščajo, zato se nam nudi dober vpogled vanj (si. 33). Sedimentacija je v 
njem že dobro zaznavna. V zgornji, okrog 2 m debeli plasti je prod debelejši 
kot v nižjih plasteh. Zgornja plast grobega proda je iz Kokre, droban prod pod 
njo pa izhaja iz Rupovščice, saj je skoraj v celoti sestavljen iz karbonatnih 
SI. 32. Fluvioglacialni prod v 
terasi I v severnem delu Vi-
sokega, nekoliko na sever od 
konglomeratnega pomola 
SI. 33. Prod v terasi I, razkrit 
severno od kmetije Vočan, v 
območju sotočja Kokre in Ru-
povščice 
prodnikov, kar je značilno za prod Rupovščice. — Globoka plast proda, obdana 
s konglomeratom, kaže na staro dolino Rupovščice, ki jo je kasneje zapolnila 
reka z lastnim prodom, preko katerega je bil odložen kokrski prod. Podobne 
so razmere tudi v vzhodnem delu sotočja, pod Gorenjami, o čemer bomo še 
govorili. 
Na desnem bregu Rupovščice in Kokre, ob sotočju obeh, je zadnja sled 
prodne akumulacije, odložena v terasi I, ki se širi med Rupo in kranjskim 
»Športnim parkom«. Terasa je sestavljena iz dveh delov z nekaj metrov visoko 
vmesno, neizrazito ježo; spodnjo teraso uvrščam k terasi 4 c. Polica obeh teras 
je preoblikovana in zato valovita. Osnova spodnji terasi je kompaktni konglo-
merat, ki se na n jenem robu, k je r je neka j hiš, prikaže na površje. Ježa, ki 
deli obe terasi, se proti jugu izgubi; tam postane terasa enotna in lepo izobli-
kovana v višini okrog 21 m nad Kokro; na n j e j so hiše in LIK Kranj . Enotna 
terasa se spušča v strmi konglomeratni stopnji naravnost v Kokro. Starejša 
konglomeratna terasa je od n je okrog 2—4m višja; ločena je od nje z ježo, 
ki je izrazitejša le v severnem delu na območju Rupe. Prod v terasi I, ki ga 
je pred leti razkril manjši kop (si. 34), izhaja v zgornjem delu terase iz Kokre, 
saj je podoben produ v zgornji plasti terase I, severno od Vočana; v spodnjem 
delu pa je prod iz Rupovščice. Po višini konglomeratnega roba v dnu terase 
4 c lahko sklepamo, da je proda n a j m a n j 10 m na debelo. 
Športni park je na meji proda in konglomerata. Stadion in prostor za n j im 
ter kopališče so na konglomeratu, športno igrišče s tekališčem in igrišča za tenis 
pa že na produ. Proda pa je tu že zelo malo. V smeri na jug proti Kokri in na 
zahod v samo mesto Kran j prod kmalu popolnoma izgine, in na površje stopi 
konglomerat s preperelino. 
Na levi strani Kokre je mogoče slediti prod v terasi I na mnogih mestih. 
Razkrivajo ga številni kopi za hiše v vaseh vzdolž jezerske ceste, od Pr im-
skovega navzgor. V Gorenjah je lepo razkrit pod cesto v strmi ježi nad Kokro, 
SI. 34. Prod Kokre v terasi I 
pri kranjskem športnem parku, 
malo na jug od Rupe 
podobno tudi, kot že omenjeno, na dveh krajih v severnem delu Visokega. 
Kako je od tam naprej do konca terase v Tupaličah, pa zaradi pomanjkanja golic 
ne vemo zatrdno; obstaja možnost, da je v tem delu terase tudi rahlo sprijeti 
konglomerat. V strmi ježi terase je sicer mogoče slediti posamezne prodnike, 
enako tudi po njivah na polici terase, a to še ni dokaz, da je terasa iz sipkega 
proda, saj podobne razmere lahko zasledujemo tudi v rahlo zlepljenem konglo-
meratu. Premajhna pa je tudi izbira vulkanskih prodnikov, na katerih bi ugo-
tavljali stopnjo preperelosti. 
Naj bo terasa I severno od Visokega iz sipkega ali le rahlo sprijetega proda, 
nobeden ni mogel Kokri pri š ir jenju doline nuditi večjega odpora. Zato ni slučaj, 
da je dolina Kokre na celotnem vršaju najširša prav severno od Visokega. Za-
nimivo je, da se danes drži Kokra trdnejše desne in ne manj odporne leve strani 
doline, ima pa največjo rušilno moč v rahlo sprijetem konglomeratu nad Bre-
gom, medtem ko je izpodjedanje brega v kompaktnem konglomeratu mnogo 
skromnejše. 
Na Visokem se pojavi kompaktni konglomerat tudi na levem bregu Kokre; 
zato se tu dolina Kokre stisne. Tako je do izliva v Savo v Kranju, s krajšo 
prekinitvijo na sotočju z Rupovščico na Primskovem, kjer je nekaj več proda 
in je zato dolina širša. Razen na območju Kranja nikjer na levem bregu Kokre 
pod Visokim konglomerat ne seže do nivoja polja, se pravi, do police terase I. 
Konglomerat je prekrit z različno debelo odejo svežega proda, ki na površini 
sestavlja teraso I. 
Posebej zanimiva je situacija v Kranju, kjer stopa ob Kokri tudi na levi 
strani na površje kompaktni konglomerat, ki je pa vzhodno od Klanca in Huj 
že prekrit s tanko prodno odejo. Na desni strani Kokre se širi konglomerat dalje 
na severozahod proti Naklemu. Konglomerat, na katerem stoji stari del Kranja, 
pa je okrog 2—3 m nižji od konglomerata v severnem delu mesta; v severo-
zahodnem delu mesta je ta razlika še večja. Meja med obema konglomeratnima 
stopnjama je jasno vidna v severozahodnem delu mesta v obliki prave ježe, 
dalje na vzhod pa je ta težje zaznavna. Koroška cesta se vzpne na višjo teraso 
v smeri bencinske črpalke v manjšem klancu, blažji vzpon pa je čutiti tudi 
na Cesti JLA v smeri križišča s Kidričevo cesto; Kidričeva cesta je na zahodu 
od križišča s Cesto Kokrškega odreda že na zgornji terasi, Cesta Staneta Ža-
garja pa teče vsa po spodnji terasi. Na višjo teraso se vzpne tudi Kidričeva 
cesta, od križišča s Cesto Staneta Žagarja do križišča s cesto Kokrškega odreda. 
Na območju Kranja je torej zahodni del terase I iz konglomerata. Med 
prodom in konglomeratom ni ježe, marveč se prodna polica terase I z vzhodnega 
dela Kranja neopazno nadaljuje na zahod v območje konglomerata. Kaže, da je 
ob pojemajoči akumulacijski sposobnosti imela reka še toliko moči, da se je v 
krajšem odseku z bočno erozijo zajedla v starejšo konglomeratno teraso, ver-
jetno le v njen zgornji, preperelinski del, in izdelala v njej mlajšo teraso I, 
ki je od starejše konglomeratne terase ločena z okrog 2—3 m visoko ježo. 
Podrobnega odnosa med obema stopnjama konglomerata na območju Kra-
nja in okolice nisem raziskoval. Za osnovno razlikovanje so mi služili kopi za 
novogradnje, predvsem pa rezultati sondažnih geoloških vrtanj. Oboje izkazuje 
znatno starost konglomerata, kl jub dejstvu, da razkriti konglomerat v kanjonu 
Kokre v območju Kranja ni najbolje sprijet. Pridružujem se mnenju M. S i -
f r e r j a (1969), ki konglomeratnim terasam severno in severovzhodno od Kra-
nja pripisuje precejšnjo starost. Teraso severozahodno od Kran ja uvršča v mlajši 
oddelek prve poledenitve, terasa med Rupo in Naklim pa na j bi bila še nekaj 
starejša; prvo označuje z I A a, drugo pa z I A (glej njegovo karto!). V na-
sprotju z M. S i f r e r j e m pa je Lj. 2 1 e b n i k (1971, geološka karta) uvrstil 
široki konglomeratni terasni kompleks med Kranjem, Rupo in Polico pri Naklem 
v mlajši konglomeratni zasip. 
Za znatno starost konglomerata v Kran ju in okolici govori predvsem velika 
debelina prepereline na njem. Na zgornji terasi, v severnem delu Kranja , v 
Kebetovi ulici, je kop za hišo razkril takle profil (si. 35). Okrog 2 m debela 
peščeno-ilovnata r javkasto rumena preperelina je pomešana s silikatnimi prod-
niki, ki so v glavnem že močno prepereli; večina na zraku razpade. Na jman j 
so načeti vulkanski kremenovi prodniki, ki so prepereli le na površini, v 
jedru pa so še sveži. Ti so tudi najdebelejši, saj dosežejo tudi več decimetrov. 
V dnu kopa se pokaže močno razjedeno površje konglomerata. 
Ob Valjavčevi cesti v Kranju , ki je tudi na zgornji terasi, so naredili 
16 vrtin (glej: Poročilo o preiskavi tal, 1962). Razkrile so različno debelo prepe-
relino (2,30 do 8,55 m), ki jo sestavlja r java glina, pomešana s prodom in 
peskom. Povprečna debelina prepereline je 5,5 m. Sondažne vrtine na spodnji 
terasi za Galerijo likovnih umetnosti na Pungratu, torej na terasnem konglome-
ratnem pomolu, pa so razkrile okrog 5 m debelo preperelino, »pretežno iz prodno 
peščenih zemljin, z vložki mastne do puste gline in melja« (Geotehnično po-
ročilo, 1965). 
Konglomerata terase v območju Kran ja in Rupe ne povezujem z drugimi 
opisanimi konglomeratnimi terasami v območju kokrskega vršaja. Za to mi 
man jka jo zanesljivi kriteriji. Potreben bi bil zelo podroben študij gradiva, ki 
sestavlja terase, predvsem stopnja preperelosti posameznih vrst prodnikov. 
Obseg teras sem na kart i označil z ježami, k jer so te dobro vidne, drugod pa s 
pretrgano črto.17 
Konglomerat, ki ga razkriva Kokra na območju Kranja , ne kaže na enako-
merno sedimentiranje. V poprečku je resda drobnejši od recentnega proda, 
so pa v n jem tudi plasti zelo izrazite grobe sedimentacije. Ena takih se pokaže 
na južni s trani sotočja Kokre in Rupovščice ob mostu, ki prečka Kokro med 
Primskovim in Rupo; tam sestavljajo konglomerat v večini zelo debeli prodniki, 
tako karbonatni kot silikatni, katerih premer doseže tudi več decimetrov; tak 
konglomerat je slediti tudi v osnovi nekaj nižje terase 2, ki jo na vrhu prekriva 
grob prod. 
Konglomerat, na katerega je bil odložen prod terase I, je bil pred odložit-
vijo proda razčlenjen. To kaže na nekaj mestih različna debelina prodne odeje, 
ki prekriva konglomerat. V celoti je bil odstranjen med Tupaličami in Visokim. 
Na južnem boku meandra v Britofu je slediti prod 4—5 m pod vrhom okrog 
16-metrske terase, ki jo uvrščam k terasi 4 c; je okrog 8 m pod nivojem terase I. 
Najbolj pa je bil razčlenjen konglomerat na območju sotočja Rupovščice in 
Kokre na Primskovem. Omenili smo že, da je severno od kmeti je Vočan 
proda n a j m a n j 10 m na debelo in da je na obeh straneh obdan s konglome-
ratom. Podobno sliko debeline proda dobimo tudi južno od sotočja, k je r so 
17 Pretrgana črta na karti loči v Kranju in južnem delu Dobravice severovzhodno 
od Suhe tudi prodno površino od konglomeratne, v območju istodobnih teras. 
SI. 35. Profil v preperelini 
konglomerata v severnem delu 
Kranja, v Kebetovi ulici 
prod nekaj časa celo izkoriščali. V vzhodnem delu, pod Gorenjami, je lepo 
razgaljena globoka golica (si. 36), v kateri je na dnu razkrit kompakten konglo-
merat Kokre z grobimi delci, kakršen je tudi v dnu terase na južnem delu 
sotočja; na n j em je lepo sortiran droban prod Rupovščice, ki ga izdaja visok 
delež karbonatnih prodnikov in drobnozrnatost. Mnogi prodniki v konglomeratu 
so debelejši od recentnih prodnikov Kokre. Konglomerat je razčlenjen, saj 
mu je slediti le na straneh kopa, medtem ko sega v sredini kopa prod do dna 
golice, to je okrog 10 m pod nivo terase I. 
Prod na sotočju Rupovščice in Kokre ne sega do dolinskega dna. To dno 
je zarezano v konglomerat, ki mu je mogoče slediti tako ob Kokri kot ob 
Rupovščici v sami strugi in ob njej , nad in pod sotočjem obeh rek. 
Debelejši plasti proda je slediti še jugovzhodno od Primskovega. Odkrile 
so ga vrtine za traso nove gorenjske ceste Ljubljana—Naklo (Lj. Z l e b n i k , 
1965). Cisti prod, v katerem prevladujejo drobni in srednje drobni prodniki, 
brez glinastih vložkov, sega na jman j do globine 10 m (glej vrtine G 10 — 
SI. 36. Golica v terasi I pod 
Gorenjami na levi strani Ko-
kre, vzhodno od sotočja Ru-
povščice s Kokro. Na desni 
strani slike je razkrit koglo-
merat Kokre, ki ga prekriva 
prod Rupovščice 
G 15!). V smeri proti Vogljam in Voklemu se med prod že vrivajo plasti peščene 
ilovice, ki izvirajo na jver je tne je iz debele prepereline Plane gmajne. Pas večje 
debeline proda se širi tudi v okolici Šenčurja, severno od letališča, in v okolici 
Voklega, na kar kažejo mnoge, danes večidel opuščene prodne jame, ki segajo 
do okrog 5 m pod nivo polja. — Kaže, da se debelina proda veča v smeri na 
vzhod in jug vršaja, več pa ga je tudi v severovzhodnem delu vršaja, v dveh 
pasovih na severozahodu pa doseže tudi Kokro, to je v smeri Primskovega ter 
med Tupaličami in Visokim. Jugovzhodno od Primskovega je s prodom verjetno 
zapolnjena stara dolina Rupovščice, med Tupaličami in Visokim pa je Kokra 
imela izdelano dolino v dobi pred nastankom terase I. Kokra na j bi takrat 
po prestopu na Kranjsko polje tekla naravnost proti jugu približno v smeri 
Srednja vas — Šenčur — Voklo — Smlednik. Na to misel me je poleg že 
zgoraj navedenega navedlo dejstvo, da je na levem bregu Save, pri Smledniku, 
v ježi terase ob mostu čez Savo, v danes opuščeni gramoznici, razkrit prod, ki 
sega do Save. To je edino mesto na strmem levem bregu Save od Kranja 
do Smlednika, ko zadene Sava ob živoskalno hribovito obrobje, k je r se prod 
vriva v kompaktni konglomerat ( M e z e , 1965, 38; isto domnevo je postavil 
kasneje tudi Lj. 2 1 e b n i k , 1971, 31). Prod se po sestavi ne razlikuje od drugega 
kokrskega proda. Teraso I sem zato podaljšal ob Savi do Smlednika. Prod je v 
poprečku srednje debel, so pa v n j em tudi prodniki z debelino do 20 cm. V 
produ so tudi prodniki, obdani s peščenim in sigastim lepilom, ki na j bi izhajali 
iz rahlo sprijetega konglomerata. 
Plast proda vzhodno od Primskovega bi bilo mogoče izkoriščati. Za to 
govori večja debelina prodne plasti, čistost proda, ugodna granulacija in nivo 
talne vode, ki je globoko pod površjem, pa tudi zelo ugodne prometne razmere. 
Potrebne bi bile seveda dodatne, globlje vrtine. Vprašanje pa je, koliko bi bilo 
mogoče uskladiti potrebe gradbene industri je z interesi kmetijcev, saj je zemlja 
na produ dobra in zato intenzivno obdelana. 
Rezultati Lj. 2 1 e b n i k a (1971, 31) se glede stare struge Kokre ne skladajo 
z mojimi. Z l e b n i k je mnenja , da je tekla Kokra pri Primskovem na vzhod 
proti Smledniku, nekako vzporedno z današnjim tokom Save. Možnosti toka 
Kokre od Tupalič na jug ne predvideva, ne razčlenjuje pa podrobneje razmer 
na sotočju Kokre in Rupovščice, ki dajejo osnovo predpostavki, da je bila tam 
stara dolina Rupovščice in da se je po vsej verjetnosti nadaljevala v smer, ki jo 
Lj. 2 l e b n i k pripisuje staremu toku Kokre. 
V bližini terciarnega obrobja Tunjiškega gričevja in starih konglomeratnih 
teras z debelo plastjo prepereline prekriva teraso I različno debela plast f ino 
klastičnih sedimentov (glina, ilovica, peščena glina, peščena ilovica), ponekod 
pomešana s peskom in prodom, na nekaterih kra j ih pa se ti sedimenti vrivajo 
med prod. Tako je na območju letališča in severovzhodno od Plane gmajne, 
v okolici Vogelj in Voklega. Tako stanje nam razkrivajo vrtine (G 16, G 18—22) 
ob trasi nove gorenjske avtoceste in vrtine na letališču.18 Debelina omenjenih 
sedimentov dosega od vrtine G 19, ki je malo severno od Voklega, v smeri 
na jugovzhod proti Plani gmajni, 15 in več metrov (vrtina G 19, globoka 15 m, 
še ni zadela na prodno osnovo, enako ne vrtini G 20 in G 21 pri 12 m ter G 22 
pri 10 m). Severozahodno od Voklega se glinasta plast s preperelimi prodniki in 
peskom v globini med 4,30 in 8,20 m (vrtina G 18) vriva med prod, še bolj proti 
severozahodu (vrtina G 16) pa v globini med 5,80 in 12 m. V smeri proti Pr im-
skovemu do globine 10 m, kamor sežejo vrtine, teh sedimentov ni več zaslediti. 
Na območju letališča je 12—16,6 m debela plast peščene gline in glinastega 
proda, ki vsebuje v severozahodnem delu vložke dokaj čistega peščenega proda. 
Pod to plast jo je precej čist peščeni prod z vložki konglomerata, ponekod tudi 
gline in glinastega proda. Plast proda se od 19 m na severozahodu stanjša na 
9 m na jugovzhodu, še dalje na jugovzhod pa se ver je tno izklini in nadomesti 
z glino. Vrtina 1/48 je bila globoka 77 m in ni dosegla terciarne podlage. Lj. 
Z l e b n i k (1971, 27) ugotavlja, da v osrednjem delu polja pri Šenčurju, Voklem 
in Vogljah skupna debelina pleistocenskih sedimentov skoraj povsod presega 
100 m. Druga propustna plast na območju letališča je debela več kot 35,5 m. 
— Ime »Velika Dobrava«, ki zajema svet na območju letališča s široko okolico, 
ima gotovo genetično zvezo z neprepustno površinsko plastjo. 
18 Glej v seznamu literature navedena elaborata: Gorenjska avtocesta..., in Lj. 
2 1 e b n i k , 1962/1963, Hidrogeološka študija o zmogljivosti ponikovalnih vodnjakov 
na letališču v Brnikih. 
Mnenja sem, da so plasti peščene gline in glinastega proda naplavljene na 
območje letališča s terciarnega obrobja Tunjiškega gričevja, podobne plasti v 
širokem območju Vogelj in Voklega pa izhajajo iz bližnje Plane gmajne z 
debelo preperelino, kamor je prišla po fluvialni in soliflukcijski poti. 
Terase, mlajše od terase I, se držijo Kokre in spodnjega dela doline Rupov-
ščice med Ilovko in sotočjem s Kokro. Razlikujem štiri tovrstne terase in jih 
označujem z arabskimi številkami. 
Terasa 4 
Posebej je zanimiva zgornja terasa, ki nosi oznako terasa 4. Sestavljena je 
iz treh stopenj: zgornja je v višini okrog 14—16 m nad Kokro, srednja med 
10 in 12 m, spodnja pa med 8 in 10 m. Zaradi preglednosti jih bom označeval 
s 4 c, 4 b in 4 a. So erozijskega izvora, nastale z bočnim vrezovanjem v starejše 
terase, tako v teraso I, kakor tudi v starejši konglomeratni terasi II (južni del 
Dobravice) in III (predovško-orehovška terasa). Srednja in predvsem spodnja 
stopnja sta že v celoti zarezani v konglomerat, kjer tvori osnovo terasi I, le 
pri nastajanju prve stopnje je bila bočna erozija prekinjena z globinsko prej, 
preden je reka prodrla do konglomerata. Posamezne stopnje niso povsod ločene 
z ježami, ampak prehajajo ponekod brez izrazitejših prehodov druga v drugo. 
Tako je predvsem na zahodu od Hotemaž in Visokega, deloma pa tudi v Ilovški 
gmajni in na območju Kranja. 
Stopnje 4 a, 4 b in 4 c so samostojne terase. Skupen jim je erozijski izvor, 
zato sem jim dal skupni imenovalec; to sem storil tudi iz praktičnih razlogov, 
da ne bi preveliko število teras na majhnem prostoru preveč obremenjevalo 
karte. Podrobneje jih bom opisal v tekstu, na karti pa jih bom ločil z ježami, 
oziroma s pretrgano črto tam, kjer je prehod iz ene v drugo zabrisan. Zahodno 
od Visokega označuje pretrgana črta v terasi 4 tudi približno mejo med kon-
glomeratom in prodom. 
Terasa 4 c je najobsežnejša. Na desni strani Kokre med teraso II in teraso I 
se širi na jugozahod od Dobravice; južni del Dobravice in zahodno zaledje Vi-
sokega spadata že v teraso 4 b. Med Suho, Orehovi jami in Kokro ima polje na 
terasi 4 c ime »V Dolu«. Od Orehovelj se nadaljuje naprej na jugozahod proti 
Ilovški gmajni, k jer brez vmesne ježe prehaja v nivo polja, ki tvori teraso I. 
V Predosljah in Orehovljah meji na starejšo teraso III, ki ju deli strma in visoka 
ježa. Približno dvometrska stopnja v terasi I v območju Suhe se proti severo-
vzhodu niža in v južnem delu Dobravice izgine. Teraso »V Dolu« prekriva zelo 
tanka plast proda, katere debelina pa se v smeri na jugozahod veča; v Predos-
ljah je proda že okrog 2 m na debelo, kar je najbolje opaziti ob izlivu Belice 
v Kokro. S približevanjem h Kokri je proda povsod manj, ponekod tudi popol-
noma izgine. Med prodom in konglomeratom je preperelinska plast. Razkrivajo 
jo mnogi vseki poljskih poti v ježi terase, ki peljejo h Kokri, še bolj pa kopi za 
hiše v Predosljah in Orehovljah. Z višje konglomeratne terase III, z debelo 
preperelino, je na teraso »V Dolu« napolzela tanjša peščeno-ilovnata plast, zato 
so na n je j predvsem travniki in pašniki z redkimi njivami, v severovzhodnem 
delu terase, ki ni več v dosegu višje terase III, pa so večidel njive. Intenzivno 
pa je obdelana terasa I, od Suhe na zahod in jugozahod proti Brdu in Kokrici. 
SI. 37. Domnevni zasnutek teras 4 a in 4 b severno od Hotemaž, v prodni ježi med 
teraso 2 in teraso I. Tu naj bi se na levi strani Kokre najprej pokazale mlajše terase, 
izdelane v prodni zasip terase I 
Tudi na levi strani Kokre je terasa 4 c lepo razvita. Začenja v Tupaličah 
in se v ozkem pasu širi do Visokega na zahod od ceste. Je v celoti iz proda. 
Pojavi se spet med Visokim in Miljami v zaledju večjega meandra med cesto 
in Kokro. Kot na nasprotni s trani Kokre je tudi tu plast proda na konglomeratni 
osnovi tanka. Podobnega značaja je tudi v Britofu, k j e r prehaja z izrazito ježo 
v višjo teraso I in v nižjo 4 a; neprekinjeno se vleče še napre j na jugozahod 
do Gorenj, k jer jo od višje terase I prav tako loči izrazita ježa. 
Terasa 4 b je m a n j obsežna. Največ je je v južnem delu Dobravice, k je r 
se širi med Belico in Kokro, na jugozahodu pa neopazno prehaja v nekaj višjo 
teraso 4 c. V celoti je iz konglomerata, ki je globoko razkrit v ježi terase na 
desnem bregu Kokre. V smeri na jug proti okljuku Kokre se zniža na 10 m. 
Na levi strani Kokre je zastopana v okrog 12 m visokem konglomeratnem te-
rasnem pomolu na Visokem, k je r je prehod z n je v nekaj metrov višjo prodno 
teraso I izražen v izraziti ježi. Najskromnejši ostanek te terase pa je v okljuku 
med Britofom in Miljami, severno od polja z imenom »Voge«, k jer se spušča 
s terase I v okrog 7 m visoki in strmi ježi, enako tudi proti nižji terasi 2 v okrog 
5-metrski ježi. — Manjšo starost terase, čeprav je izdelana v konglomeratu, 
izdaja plitva preperelina, debela okrog 50 cm, v nasprot ju s teraso II v severnem 
delu Dobravice, ki ima enako staro konglomeratno osnovo, a preperelino, ki je 
debela do 5 m. 
Terasa 4 a je ohranjena na dveh kraj ih: na levi strani Kokre v Britofu, na 
desni pa vzhodno od Orehovelj. V Britofu, kjer je v višini med 8 in 10 m, je 
jasno ločena od višje terase 4 c in nižje terase 1. Na nje j je ves spodnji del 
Britofa nad »Oljarico« (tovarna olja). V celoti je iz konglomerata. Vzhodno od 
Orehovelj je pod strmo ježo terase 4 c ohranjen manjši erozijski ostanek terase 
4 a v višini okrog 10 m, ki je tudi iz konglomerata in ves v gozdu. K terasi 4 a 
štejem tudi dobro ohranjeno konglomeratno teraso na levi strani Kokre, v Spod-
nji Kokri, zahodno od Kavča, v višini okrog 10 m. 
Severno od Hotemaž je na levi strani Kokre zanimiv prehod iz nižje prodne 
terase 2 v višjo prodno teraso I. V prodni ježi je prehod izoblikovan z dvema 
rahlima pregiboma v spodnjem položnejšem delu ježe (si. 37), ki domnevno 
predstavlja zasnutek teras 4 a in 4 b. Kokra je z bočno erozijo v sipki prod 
terase I izdelala komaj zaznavni mlajši terasi, ki sta se kljub neznatnosti ohranili 
do danes. 
Terasa 3 
Terasa 3 je ohranjena v severnem delu sotočja Kokre in Rupovščice v višini 
10—12 m; na n je j je kmetija Vočan s pripadajočim obdelovalnim zemljiščem. 
Je akumulacijska in v celoti sestavljena iz proda. Samostojno akumulacijo izdaja 
značilna sestava proda, ki se loči od prevladujočega proda v bližini, saj je v 
primerjavi z nj im mnogo debelejši; posamezni, večidel silikatni prodniki do-, 
sežejo debelino več decimetrov. Daleč prevladuje karbonatni prod. Karbonatni 
prodniki so izluženi. Med prodniki so tudi zaobljeni prodniki kompaktnega 
konglomerata. — Relativna debelina prodnikov v odnosu do drugega proda v 
bližini spominja na prod v terasi pod Kavčem in Logarjem na desni strani Kokre 
v Spodnji Kokri. Tudi tamkajšnji prod je izrazito debel, izhajal pa je domnevno 
neposredno izpod ledenika. Zaradi podobnosti omenjenih treh terasnih ostankov 
pripisujem vsem enako starost, kl jub nekoliko različni višini, ki pa jo je mogoče 
tolmačiti z veliko medsebojno razdaljo. 
Terasa 2 
Tudi terasa 2 je na sotočju Kokre in Rupovščice dobro razvita in ohranjena. 
Mnenja sem, da je erozijskega nastanka. Na to kaže predvsem terasa na južni 
strani sotočja, v višini 5—6 m, ki je v osnovi iz konglomerata, prekrita pa je 
z okrog 2 m debelo plastjo proda podobne sestave, kot je terasa 3 pri Vočanu. 
Izdelana je bila z bočno erozijo v prod, ki sestavlja teraso 3. Zelo grob prod 
sestavlja tudi teraso 2 na desnem bregu Kokre v meandru nasproti Milj; terasa 
je visoka okrog 5 m in je večidel v travnikih. V podobni višini je terasa 2 tudi 
na desni strani Rupovščice nad sotočjem, le da je tam v celoti iz konglomerata. 
Vleče se od sotočja do Ilovke. Pri sotočju so na n je j hiše, sicer pa je v gozdu, 
travnikih in v redkih njivah blizu hiš. 
Nad sotočjem se ob Kokri pojavi terasa 2 na obeh straneh reke, v dveh 
okljukih med Miljami in Orehovljami. Terasa, v višini 5—7 m je iz debelega 
proda, ki je naložen na konglomerat. Ostanka terase 2 podobne sestave in višine 
sta tudi severno od Milj, obakraj ostrega okljuka; na levem bregu se imenuje 
svet v okljuku »Nad Voko«. 
Dobro je ohranjena terasa 2 v Tupaličah ter med Tupaličami in Hotema-
žami. Je v višini med 7 in 8 m. V manjši gramoznici v severnem delu Hotemaž 
je v n j e j dobro razkrita golica (si. 28). V spodnjem delu kopa je razgaljen rahlo 
sprijet konglomerat, na n jem pa je sipek prod s prevlado srednje debelih in 
debelih prodnikov. Med zlepljenim in svežim prodom ni prepereline. Polica 
terase je iz 50—75 cm debele plasti prepereline, kar glede na starost terase 
preseneča. 
Izven kokrskega vršaja uvrščam k terasi 2 tudi že omenjeno teraso, na ka-
teri stoji kmetija Rekar, blizu Povšnarja, v Zgornji Kokri. 
Terasa 1 
Teraso 1, v višini med 3 in 5 m, je slediti na več kra j ih ob Kokri, vzdolž 
vsega toka, ob Rupovščici pa v obsegu proučevanega dela do Ilovke. Ob Kokri 
je najbol je ohranjena na sotočju z Rupovščico, na obeh straneh meandra v Bri-
tofu in v severnem delu kokrskega vršaja nad Hotemažami. Najdemo jo tudi 
v dnu debri Kokre nad Tupaličami, najbol j razširjena pa je na desni strani 
Kokre, vzhodno od Logarja, in pri Povšnarju. Povsod je iz proda, samo na 
sotočju Rupovščice in Kokre se vpleta vanjo peščena ilovica. V večini je ločena 
od danje ravnice z ježo, le na široki ravnini med Tupaličami in Hotemažami 
SI. 38. Ilovica med prodom terase 1 ob Rupovščici, malo nad sotočjem s Kokro, na 
levi strani reke. Prod na desni strani slike je že rahlo sprijet; kljub mlademu prod-
nemu nanosu je lepljenje skoraj izključno karbonatnega proda pospešila večja vlaga, 
ki je rezultat vložkov ilovice med prodom. Na vrhu terase je poplavna mivka 
SI. 39. Ilovica v dnu terase 1 na levi strani Kokre, ca. 750 m nad sotočjem z Rupov-
ščico. Na vrhu terase je poplavna mivka 
ter pod Preddvorom se obe stapljata brez izrazite vmesne ježe. — Prod v terasi 
1 je v območju sotočja Kokre in Rupovščice drobnejši od proda v terasah 2 in 
3, ki sta produkt samostojne akumulacije, zato imamo tudi teraso 1 upravičeno 
lahko za rezultat samostojne akumulacije. 
Na območju sotočja Kokre in Rupovščice vzbuja pozornost že omenjena 
plast peščene ilovice, ki jo je slediti v dnu doline ob obeh rekah. Na meji s 
prodom terase 1, ki jo prekriva, sili na mnogih mestih na dan voda, kar je po-
sebej opazno stran od Kokre, na jugu sotočja na Primskovem, ki zamočvirja 
teraso 1. Ob Rupovščici jo je slediti v koritu struge in med prodom terase 1 
(si. 38), lepo pa je razkrita tudi na levem bregu Kokre, okrog 750 m nad sotoč-
jem (si. 39), k je r jo tudi prekriva prod terase 1. Pelodna analiza ilovice, žal, ni 
dala rezultatov. A. S e r c e 1 j ugotavlja, da je ilovica peščena in preprežena 
z manganskimi žilicami. Prekinja jo jo tanke plasti drobnega proda in peska in 
ob Rupovščici celo drobnozrnatega konglomerata. Ob Kokri je plast ilovice de-
bela okrog 2 m, a sega še v strugo reke, zato ji točne debeline ne moremo ugo-
toviti. Ne more pa biti bistveno debelejša, saj se v kanjonu Kokre le malo više 
od razkrite ilovice že pokaže v dnu struge konglomerat. Ker je ilovica ob Ru-
povščici vpletena tudi med prod terase 1, ob Kokri, na južni strani sotočja na 
Primskovem, pa seže tudi na površino terase 1, lahko zatrdno rečemo, da se je 
odlagala v času nas ta janja terase 1. — Menim, da je vzrok nastanka ilovice na 
sotočju Kokre in Rupovščice zajezitev v tesnem kanjonu Kokre pod sotočjem, 
zaradi močnejšega vdora konglomerata, ki je občasno zajezoval odtok Kokri 
v času, ko je nastajala terasa 1. Močno lomljenje konglomerata še danes izdaja jo 
debele konglomeratne skale v kanjonu Kokre, od sotočja na Primskovem do 
izliva Kokre v Savo. 
Danja ravnica 
Danja ravnica ob Kokri, ki sega največ 3 m nad srednjo gladino reke, v 
poprečku pa je visoka 2 m, je že v dosegu poprečnih visokih voda in zato v 
območju poplav. Sestavljena je iz proda in poplavne mivke (ta je ponekod tudi 
na terasi 1, kot na primer v območju sotočja Rupovščice in Kokre, kar kažeta 
sliki 38 in 39), v osnovi pa se na mnogih kra j ih v območju kokrskega vršaja 
pokaže v koritu reke konglomerat, ob sotočju na Primskovem pa tudi ilovica. 
Zaradi stalne nevarnosti poplav danja ravnica ni poseljena in tudi nj ive so na 
n j e j zelo redke, in še te na najbol j napetih delih ravnice. Zaradi bližine talne 
vode je danja ravnica večidel mokrotna, zato je v logih (v ledinskih imenih so 
številni »Vogi«, s pridevniki lastnikov), z redkim drevjem, grmičevjem, pred-
vsem z vrbami, ponekod tudi s kislimi travniki. Najobsežnejša je danja ravnica 
na levi strani reke med Tupaličami in Visokim; tu je na robu s teraso 1 speljana 
Mlinščica, ki je naravno ježo preoblikovala, a je danes zaradi opuščenosti žag 
in mlinov v razpadu. 
Sestava recentnega proda Kokre je najbolje vidna v prodiščih v koritu reke. 
V soteski nad Tupaličami, zlasti od Pola jnar ja v Spodnji Kokri navzgor, je 
SI. 40. Reeentni prod Kokre v Spodnji Kokri pri 2agarju. Karbonatnega proda je 
ca. 60 »/o 
prodišč malo, veliko pa jih je na območju kokrskega vršaja v razširjenem delu 
doline Kokre, med Tupaličami in Visokim ter ob sotočju Kokre in Rupovščice. 
Razlika med starejšim in recentnim prodom je najbolj vidna v njuni petrografski 
sestavi. Medtem ko v starejšem produ, oziroma konglomeratu, močno prevladuje 
karbonatni prod nad silikatnim (približno razmerje je 4 :1), je v recentnem 
produ le še okrog 60«/» karbonatnega proda (si. 40). Zaobljenost recentnega 
proda se vzdolž Kokre bistveno ne spremeni, so pa razlike v velikosti prodnikov, 
ki so v zgornjem toku v splošnem znatno debelejši kot v srednjem in še posebej 
spodnjem toku. Na velikost prodnikov pa imajo močan vpliv lokalne razmere 
ob reki, ki se odražajo na kratkih razdaljah ob njenem toku. Med temi so na j -
pomembnejši zlasti hudourniški dotoki, po katerih ob izjemno visokih vodah 
pridere do Kokre tudi zelo grob prod z velikimi oblicami (Beli potok, Vobenca, 
Suhadolnikov potok, Neškarjev graben), ali starejše prodne terase z debelim 
prodom (med Polajnarjem in Žagarjem v Spodnji Kokri), ki ga reka spodjeda 
in odnaša. Ker debelega proda Kokra ne more nositi daleč, ga odlaga že kmalu 
od izhodišča; tako se sicer značilna recentna prodna sestava v kratkih odsekih 
vzdolž Kokre spremeni. 
Vršaj »Cerkljanske« Reke 
Ob prestopu s kotlinskega obrobja v ravnino Kranjskega polja je na nje-
nem severovzhodnem obrobju odložila velik vršaj »Cerkljanska« Reka. Vršaj 
se širi od Grada in Dvori j na zahod do Ušice in na vzhod do obrobnega gričevja, 
na jugu pa se polagoma staplja z nivojem Kranjskega polja; nad Zgornjim 
Brnikom se v licu pokrajine že začenja javljati vršaj. Ušica teče od Cešnjevka 
do izliva v Reko vseskozi na meji vršaja in terase I, ki predstavlja nivo Kranj-
skega polja. Vršaj je odrival malo Ušico na rob in ji onemogočal izliv v Reko, 
vse do spodnjega dela vršaja. 
Vršaj Reke markantno izstopa nad nivo Kranjskega polja: Grad je nad 
njim okrog 60 m, Cerklje okrog 40 m. Sestavlja ga sam karbonatni srednje debel 
in droben prod in pesek, so pa vmes tudi plasti in vložki peščene ilovice in 
mivke. Zaobljenost delcev kaže na kratek transport in deloma tudi na hudour-
niški izvor. Sedimentacija je dobro zaznavna. Struktura vršajskega gradiva 
kaže na zelo neenakomerno nastajanje, saj so med seboj močno pomešane plasti 
različno granuliranega gradiva, od srednje debelega proda do peščene ilovice 
in mivke. Večja prodna jama severozahodno od Cerkelj lepo razkriva sestavo 
vršaja (si. 41). V posameznih plasteh ali celo samo v lečah je gradivo tudi rahlo 
sprijeto. Vršaj je zelo podrobno najprej proučil že M. S i f r e r (1961, 144 ss); 
moji izsledki se skladajo z njegovimi, zato jih ne bom posebej navajal. 
Glina v Cešnjevku 
Na severozahodnem robu vršaja Reke in severovzhodnim delom terase I 
je na stiku ravnine in obrobja v Cešnjevku in okolici večje nahajališče gline, 
ki jo izkorišča v mehanizirani opekarni »Kranjska opekarna, obrat Cešnjevek«. 
Ciste gline je malo. V večini se prepletajo plasti gleja s psevdoglejem, pomešane 
s peskom in drobnim prodom z neposrednega obrobja, kar kaže na fluvialno-
močvirni sediment. 
SI. 41. Prerez v vršajskem gra-
divu »Cerkljanske« Reke. Me-
njava različno zrnatih plasti 
kaže na zelo neenakomerno 
nastajanje vršaja. Spodnja 
plast proda na sliki je že de-
loma sprijeta; konglomeratni 
vložki so tudi v višjih plasteh 
vršaja. Sedimentacija je dobro 
vidna 
Naval proda Kokre in vršaja Reke je med stikališčem obeh in neposrednim 
obrobjem, ki ga sestavljajo neprepustni psevdoziljski šenturški glinasti in laporni 
skrilavci in peščenjaki ( P o r o č i l o — A. G r i m š i č a r , 1960), zajezoval 
Ušico s pritokoma Lebrant in Cešnjevico. Na robu prodne ravnine so potoki 
zastajali in odlagali klastično gradivo. Kako globoko sega, ni ugotovljeno. Ob 
starih ročnih kopih pod gradom Strmol je bilo narejenih pet vrtin z globinami 
do 12 m, ki pa so še vse v glini ( P o r o č i l o — A. G r i m š i č a r , 1960). Ker 
odmaka Lebrant nad Velesovim tudi del stare konglomeratne terase III z debelo 
preperelino, nosi s seboj tudi to, in ker je preperelina večidel ilovnata, se je na 
območju Cešnjevka odlagala kot najf inejši klastični sediment. 
Površina gline je le malo dvignjena nad nivo prodnega polja južno od nje, 
se pa v smeri proti obrobju ob potoku in stran od njega dviga. Odložena je bila 
v manjšem vršaju, s t ran od njega pa je pri nastanku sodelovala tudi soliflukcija. 
Predpostavljam, da obstaja starostna zveza med glinastim vršajem in prodno 
teraso I, na katero meji vršaj na jugu. Glino so kasneje v vršaju in na pobočju 
razrezali potoki. 
A. Š e r c e l j 1 9 je pri palinoloških analizah gline našel v petih mikroskop-
skih preparatih 64 pelodnih zrnc Pinusa, ka r je 9 5 % vseh odkritih zrnc, razen 
teh pa še 2 zrni smreke in eno hrasta. To kaže na hladno obdobje. Analiza gline 
iz Češnjevka, ki jo je že prej napravil A. S e r c e l j za Lj. Ž l e b n i k a , pa 
mu je pokazala »izrazito interstadialni sediment iz enega od wurmskih inter-
stadialov. Verje tno je ta nekoliko starejši, začetni del-«. Ker so plasti v glinokopu 
sestavljene tudi iz drobnega proda, čiste gline pa je malo, ampak je večidel 
pomešana s prodom, kaže, da so bila v času odlaganja drobno klastičnih sedi-
mentov tudi v klimi nihanja, ki se odražajo v značaju sedimentacije. 
Na vzhod sega glina do pod gradu Strmol, na jug pa približno do ceste 
Cerklje — Visoko. Površje na n j e j je mokrotno, zato je zaraščeno z drevjem in 
grmičevjem, od kmetijskih kul tur so na n j em le travniki. 
Gričevnato obrobje na sever od gline je na debelo zapolnjeno z drobno 
klastičnimi fluvialnimi in pobočnimi sedimenti, kakršni so razkriti tudi v glino-
kopu. Razrezani so z opuščenimi ali le obdobno aktivnimi dolinicami in jarki. 
V dnu širše doline Cešnjevice nad Cešnjevkom, že na obrobju ravnine, se pokaže 
konglomerat, kakršen ver je tno sestavlja tudi osnovo terasi zahodno od Češ-
njevka, o kateri smo govorili že spredaj . V kopu severno od opekarne ob cesti 
je spodaj živa skala iz drobno plastovitega rdečkastega peščenjaka, na n je j pa 
je več metrov na debelo fluvialno in podobno klastično gradivo. 
Na s t rmem pobočju ob gradu Turn v Potočah je v višini 520—550 m, t j . 
okrog 60—90 m nad dolino Kokre, večje nahajališče sive karbonatne ilovice, ki 
se vleče od gradu na vzhod skoraj do starega kmečkega jedra Potoč, kaže pa se 
tudi nekoliko zahodno od gradu, v podobni višini, zahodno od kamnoloma. Na 
n je j je del ekonomije »Doma onemoglih«, ki je v gradu, vanjo pa je bil pred 
nedavnim narejen izkop za novo hišo, ki je ilovico dobro razkril. Na vzhodnem 
robu jo prereže potoček, ki jo nosi s seboj po globlji dolinici, zarezani v strmo 
karbonatno pobočje. Na pobočju pod ilovico in med vzhodnim delom Potoč 
sta dve živoskalni terasi, prva v višini okrog 25 m, druga, vzhodno od vasi, med 
60 in 70 m. Obe sta razrezani. Na nižji je slediti pobočni karbonatni grušč, ki 
je napolzel z zgornjega dela pobočja. Med ostankom kompaktne breče pod Po-
točami in Hribom je desna stran doline Kokre skoraj brez mlajših klastičnih 
sedimentov, če izvzamemo ilovice ob gradu Turn. 
Izvor ilovice je neznan. Tudi pelodna raziskava A. Š e r c 1 j a ni dala no-
benih rezultatov. Vprašanje geneze ilovice puščam zato odprto. — Na T e l l e r -
j e v i geološki kart i so zarisani na območju Potoč ter med Mihčevim in Hribom 
starejši fluvialni sedimenti, ki jim Teller pripisuje pliocensko starost. Morda 
šteje vanje kompaktno brečo, a če je tako, je zarisana preveč na zahod, k jer je 
pobočje živoskalno. Sploh je T e l l e r j e v a karta v tem delu pomanjklj iva, 
še posebej, kar se tiče kvar tar ja . Tudi R. L u c e r n a (1906) nič ne govori o 
teh sedimentih. 
19 A. Š e r c e l j , Poročilo o pelodnih analizah. Arhiv Inštituta za geografijo 
SAZU. 
Na zaključku opisa kvartarnih sedimentov na j na kratko opišem še ostanek 
fluvialnih sedimentov, ki so sicer nedvomno starejši od pleistocena, a je vseeno 
dobro, da jih tudi na tem mestu omenimo. Gre za kremenov prod nekoliko 
južno od Stefanje gore,20 v višini okrog 720 m. Kraj , k j e r je prod, je na osnovni 
državni kart i 1 : 5000, list Kamnik 13, označen z imenom »Frajka«. Droban in 
srednje debel prod je sestavljen izključno iz dobro zaobljenih kremenovih prod-
nikov, ki pa so tudi že precej prepereli. Razkrit je sredi zakraselega srednje-
triadnega apnenca, kot ga označuje Tellerjeva geološka karta. 
Kremenov prod je na nižjem nivoju južnega pobočja Krvavškega pogorja 
v višini okrog 650 do 700 m. Nivo je obsežen in lepo ohranjen. Vleče se od Sent-
urške gore na vzhodu čez Apno, Ravne (ime!) in Stiško vas do Stefanje gore 
na zahodu. Kl jub močni zakraselosti je značaj nivoja še dobro ohranjen. Na 
zahodu ga prereže Reka v globoki in tesni dolini. V vzhodnem delu med Šent-
urško goro in Stiško vasjo v ožjem pasu sestavljajo nivo neprepustni šenturški 
skrilavci. Nivo je okrog 250—300 m nad Kranjskim poljem in ločen od njega, 
zlasti v osrednjem in zahodnem delu, s s trmim in malo razčlenjenim pobočjem. 
I. R a k o v e c (1934, 12) uvršča nivo k najniž jemu delu pontskega površja 
na južni strani Kamniških ali Savinjskih Alp. Prod, ki je nedvomno sodeloval 
pri izdelavi nivoja, bi bil potemtakem srednjepliocenski, in je zato eden od ne-
posrednih dokazov za fluvialni nastanek opisanega površja. Podobni dokazi za 
fluvialni nastanek starejših uravnav so bili v zadnjem času odkriti na mnogih 
kra j ih širom po Sloveniji, zato opisani kremenov prod na apneniški terasi okrog 
250—300 m nad dnom Ljubl janske kotline ne preseneča. Pred kratkim sem našel 
podoben in celo znatno debelejši silikatni, predvsem kremenov prod na bližnji 
Veliki planini, v višini med 1500 in 1600 metri, v suhi dolini na planini Dol pa 
okrog 1300 m; kremenov prod (Augensteine) v Dolu omenja že A. W i n k l e r 
(1924, 386), ne da bi ga natančneje opisal in lociral. 
GLAVNI REZULTATI IN ZAKLJUČKI 
V porečju Kokre so bile že znane sledi wiirmske poledenitve in postglacial-
nih stadijev. Naša raziskovanja so odkrila obstoj n a j m a n j ene starejše pole-
denitve, ki jo kažejo erozijski ostanki zlepljene morene, utrdila in dopolnila pa 
so tudi starejše rezultate, predvsem o obsegu wurmske poledenitve in strati-
grafi j i glacialnega, fluvioglacialnega in periglacialnega gradiva. 
Doline, v katere je bila odložena starejša morena, so bile že izdelane pri-
bližno do globine, kakršna je danes. Na to kaže zlepljena morena ob Kokri 
v območju roblekovega in jezerskega ledenika (pri jezerskem ledeniku tudi v 
dolinskem dnu na izteku Ravenske Kočne). Tudi močno spri jeta breča med 
Potočami in Žagarjem, ki je starostno ekvivalentna zlepljeni moreni, če ni celo 
starejša od nje, sega skoraj do dna Kokrske doline. Po suhodolskem in pod-
storžiškem ledeniku, ki sta večidel zapolnjevala dolini, izdelani v neprepustne 
20 Točnejša oznaka za hribovsko naselje, v bližini katerega je nahajališče proda, 
je Zgornja Štefanja vas. Uradno naznačeno naselje Stefanja gora je namreč sestav-
ljeno iz Zgornje in Spodnje Stefanje vasi, ki sta blizu skupaj, a za okrog 25 m različno 
visoko. 
kamnine, je bila zlepljena morena z dna dolin verjetno odstranjena; ohranilo 
se je je nekaj le v pobočjih. 
Ledeniki, katerih sled je ohranjena v zlepljeni moreni, so imeli približno 
enak obseg in debelino kot wurmski ledenik. To je dokazano za dolinski roble-
kov ledenik v Spodnji Kokri in pri Pestotniku ter deloma tudi za podstoržiški 
ledenik, k jer sta starejša in wiirmska morena približno v isti višini. 
Kako daleč je segal dolinski ledenik starejše poledenitve, se da najtrdneje 
razbrati pri roblekovem ledeniku, kjer je v pobočju nad Prešernom v Spodnji 
Kokri zadnja sled zlepljene morene; vvurmska morena je še okrog 100 m na 
zahod od zlepljene morene. V terasnem pomolu, malo zahodneje od zlepljene 
morene, je v podobni višini ohranjen konglomerat, ki ga povezujem s starejšo 
poledenitvijo. Ekvivalentni konglomerat je ohranjen še na nekaj krajih doline 
Kokre, zahodno od terasnega pomola. 
Zadnja sled jezerskega dolinskega ledenika starejše poledenitve je ob Kokri 
malo južneje od Kanonirja, v Podlogu, sled suhodolskega ledenika pa blizu 
Leskovca. Podstoržiški ledenik starejše poledenitve je segal okrog 5 km na 
severovzhod po dolini Reke. Pri drugih ledenikih sledi starejše poledenitve nisem 
našel. 
Starejši poledenitvi je sledila močna erozija, ki je odstranila večji del mo-
rene in segla ob Kokri na jmanj do dna doline, v katero je bila odložena 
starejša morena. Wurmska morena je namreč na več krajih v dnu doline ob 
starejši, zlepljeni moreni. Kako globoko je segla erozija v starejšo moreno v dnu 
jezerske kotlinice, ne vemo, ker je starejša morena, ki se je v dnu doline po-
kazala samo na enem mestu, prekrita z mlajšimi kvartarnimi sedimenti. Tudi 
ne vemo, kako na debelo so v jezerski kotlinici naloženi kvartarni sedimenti. 
Po razmeroma širokem ploskem dnu in strmih pobočjih dolin v jezerski kotlinici 
(si. 42) in po globoki dolini Jezernice med Zgornjim in Spodnjim Jezerskim, 
z ohranjeno starejšo moreno v dnu doline v Logu, pa lahko sklepamo, da so 
bile doline v območju jezerske kotlinice pred odložitvijo starejše morene znatno 
globlje, in je zato kvartarna nasipina v njih precej debela. Kaže, da so imele 
doline na Zgornjem Jezerskem pred nastopom starejše poledenitve značaj debri, 
kakršen je še danes marsikje v povirju rek in potokov, ki so bile izven dosega 
glaciacije. Zadenjska erozija po odložitvi wiirmske morene v jezersko kotlinico 
še ni segla. 
Jezerski ledenik je segal v wurmu po dolini Jezernice in Kokre do Zgornjih 
Fužin, torej nekaj dlje, kot je menil R. L u c e r n a ; po dolini Jezernice v 
jezerski kotlinici, čez Gmajno, sta bila združena oba ledenika iz alpskih dolin, 
Ravenske in Makekove Kočne. V Podlogu se je jezerski ledenik razširil malo 
ob Reki navzgor in pustil sledi starejše in wiirmske morene, ki je razkrita v 
peskokopu (si. 2). Tudi podstoržiški ledenik je imel večji obseg, kot je ugotovil 
A. M e 1 i k ; bil je predvsem mnogo obilnejši. Suhodolskemu ledeniku je pri-
pisoval R. L u c e r n a nekaj večji obseg, roblekov pa na j bi bil po njem 
pobočnega tipa, medtem ko so naša proučevanja pokazala, da je bil dolinski 
in zelo obsežen; izvrstni pogoji zanj so bih v visokoalpski kraški planoti Dolgi 
njivi (1800—2150 m), obsegajoči ok. 2,2 km2. 
Z masiva Jezerske Kočne, 2484 m, vključno dolg severozahodni greben do 
Velikega vrha, 1696 m, so se spuščali ledeniki h Kokri po strmih, večidel ne-
SI. 42. Jezerska kotlinica z Jezerskega vrha. Spredaj iztek Ravenske Kočne v Gmajno, 
za njo spodnji del Makekove Kočne. Desno zadaj Storžič, levo od njega Zaplata. Levo 
zadaj Veliki vrh, desno od njega Mali vrh z Murijevo planino. Strma pobočja in 
ploska dolinska dna, zasuta s klastičnim gradivom, nakazujejo znatno globlje doline 
pred odložitvijo klastičnega gradiva 
prepustnih pobočjih in grabnih hudourniških potokov (Ledeni jarek, Trnovčev 
graben, Beli potok, graben izpod Stare Povšne). Skupa j s soliflukcijo in f lu-
vialno-nivalnim sodelovanjem so spravljali z območja Jezerske Kočne do Kokre 
karbonatno klastično gradivo vseh velikosti, vključujoč velike skale. Največ 
tega gradiva se je ohranilo v Spodnjih Fužinah na sotočju Trnovčevega grabna 
s Kokro (si. 15), veliko pa ga je moralo biti tudi med Belim potokom in 
Povšnarjem. 
Ledeniki, ki so se iz Kamniških Alp spuščali v dolino Kokre, se med seboj 
niso združevali. Izjema na j bi bil ledenik, ki je po grabnu Belega potoka dosegel 
Kokro in se spustil po nj i do Povšnarja, k jer na j bi se mu pridružil ledenik, 
ki je izpod Jezerske Kočne segal po hudourniškem grabnu od Stare Povšne 
navzdol. Zelo blizu sta si bila suhodolski in roblekov ledenik, a se nista združila, 
saj v dolini Kokre med Leskoveem in Podlebelco ni sledi ledenika. 
Pri vseh večjih ledenikih v porečju Kokre so bile ugotovljene morene 
buhlskega umikalnega stadija. Izdaja jih sveže, a zelo grobo gradivo, z velikimi 
balvani, z redkimi oraženci in v glavnem s slabo obrušenimi robovi ledeniškega 
drobirja, kar močno spominja na ablacijsko moreno. Najmarkantnejš i so bili 
ledeniki buhlskega stadija v jezerski kotlinici, k je r se ravenski in makekov 
ledenik nista združila, ampak sta prodrla le do konca alpskih dolin, makekov 
ledenik še nekoliko v dolino Jezernice pod Zgornjim Jezerskim. Za buhlsko 
moreno makekovega ledenika se je v dolini Jezernice, v Gmajni, zadrževalo 
jezero, v katerem so se odlagali drobno klastični fluvialno-limnični sedimenti 
(si. 12). Ker zadenjska erozija še ni v celoti prebila ograde morenskega nasipa, 
se je jezero obdobno zadrževalo še v zgodovinski dobi (odtod verjetno ime 
naselja !), v obliki mokrotnega, zamočvirjenega zemljišča pa do nedavna, ko so 
Jezernico v Gmajni regulirali. Biihlska morena ravenskega ledenika je pustila 
na čelu ledenika izrazite sledi več čelnih nasipov (si.: 7, 8, 11) in opuščene 
dolinice, po kateri je tekel eden od potokov ob zahodni strani ledenika. V Suhem 
dolu je čelni del mogočne biihlske morene okrog 500 m vzhodno od doline Kokre, 
njene sledi v obsegu roblekovega ledenika pa so pri Pestotniku in v Grdi dolini, 
vzhodno od njega, ter pod njim v pobočju nad Kokro. V Podstoržiču je do-
mnevno biihlska morena v zatrepu doline v veliki krnici, z imenom Jeka-
rica (si. 19). 
V grobo klastičnem gradivu povirij Vobence in Koritarice je poleg pobočnega 
gotovo nekaj tudi ledeniškega gradiva, ki izhaja iz karbonatnega masiva Za-
plate, 1821 m, in Srednjega vrha, 1852 m. Domnevno je nekaj morenskega dro-
birja tudi v širši zaplati klastičnega gradiva na vzhodnem pobočju 1628 m 
visokega Kozjega vrha. 
Sledi ledenikov so ugotovljene tudi v Karavankah, ki jih zajema porečje 
Kokre. Večidel silikatna sestava klastičnega gradiva otežkoča razlikovanje med 
pobočnim in glacialnim drobirjem, še posebej zato, ker so v njem oraženci 
neizraziti in zelo redki; enega samega sem našel v klastičnem gradivu iz 
koralno-grebenskih apnencev. Nedvomno je ledeniškega izvora gradivo na so-
točju Zabukovškega potoka z Reko v Dolu, prekrito z mlajšim vršajem. Debelih 
skal koralno-grebenskega apnenca, tipičnih balvanov, na tuji werfenski podlagi, 
ki so iz okrog 2,5 km oddaljenega 1691 m visokega Stegovnika in Fevče (1605 m), 
si ne moremo razlagati drugače, kot da jih je prinesel ledenik po dolini Zabu-
kovškega potoka. Po analogiji z ledenikom Stegovnika upravičeno domnevamo, 
da je v Karavankah tudi znatni del drobirja na vzhodnem pobočju Velikega in 
Malega Javornika (1723 oziroma 1684 m) in v Tržiškem grabnu ledeniškega 
izvora, enako tudi na jugovzhodnem pobočju Velikega vrha, 1637 m, in Virni-
kovega Grintovca, 1654 m. 
Ledenikom v porečju Kokre ne moremo pripisovati večje eksaracije, vsaj 
direktne ne. Posredni učinek eksaracije je še najbolj zaznaven na izteku Ra-
venske Kočne, kjer se je ledenik naslonil na mehkejše, neprepustno paleozojsko 
karavanško pobočje, in s tem posredno širil dolinski iztek v polkrožni obliki; 
v manjši meri je bilo tako tudi na izteku Makekove Kočne, sledi tovrstnega 
delovanja pa so zaznavne tudi na desni strani Kokre, nasproti Suhega dola. 
V posredni zvezi z ledenikom je tudi izrazita »hariševa« terasa na levi strani 
Kokre, v Spodnji Kokri, v višini med 570 in 600 m, ali okrog 55—85 m nad 
Kokro (si. 43). Spodnji del police te terase je v višini, do katere je segal 
roblekov ledenik v času starejše in wiirmske poledenitve. Terasa in pobočje 
nad njo sta iz zelo drobljivega triadnega dolomita, ki je Kokri, tekoči po 
ledeniku, in pritokom, ki so se vanjo iztekali s Krvavškega pogorja, zlahka omo-
gočil širjenje doline in izdelavo večje živoskalne terase, ki se je dokončno 
izoblikovala po globinski eroziji v odloženo moreno. Dvig police hariševe terase 
od roba proti živoskalnemu obrobju je posledica soliflukcije pobočnega grušča 
SI. 43. Hariševa terasa v Spod-
nji Kokri. Znatna širina živo-
skalne terasne police je v ge-
netični zvezi z zadrževanjem 
roblekovega ledenika v tem 
delu doline Kokre. Zadaj Dol-
ga njiva z Gradiščem in juž-
nim delom Kalškega grebena 
na teraso, in vršaja, ki ga je nanjo odložila Hribnica, ki odmaka 1024 m visoko 
Kopo, južno od Hariša. 
Periglacial se v porečju Kokre najbol j tipično javl ja v pobočnih sedimentih, 
ki so v glavnem soliflukcijskega izvora, neka j pa je tudi fluvio-periglacialnega 
gradiva, ki je odloženo v obliki vršajev. Med vršaj i porečja Kokre je poleg 
kokrskega največji in najpomembnejši vršaj Bistrice pri Preddvoru, ki je na-
stajal istočasno s prodno teraso I, s katero se staplja. V vršaju Bistrice je raz-
kri to tudi starejše, zlepljeno vršajsko gradivo, ki na j bi bilo ekvivalentno 
konglomeratni terasi II v območju kokrskega vršaja, ki je razgaljena tudi v 
spodnjem delu bistriškega vršaja, pri gradu Hrib. Pobočnega gradiva je veliko 
v neprepustnih paleozojskih kamninah Karavank; večidel silikatno gradivo 
mu onemogoča zanesljivo starostno opredelitev. To je enostavnejše pri karbo-
natnem drobirju, k j e r sem razlikoval staro, zlepljeno gradivo (breča) od mla j -
šega, nesprijetega gradiva (grušč). S strmih neprepustnih pobočij doline Kokre 
je bil grušč po večini odnesen v reko, ki ga je odnašala naprej , ohranilo se je 
le nekaj breče na zatišnih delih pobočij med grapami potokov in hudournikov 
(Stara Povšna), ali na položnejših, predvsem karbonatnih pobočjih. 
Tvorba pobočnega periglacialnega grušča je morala biti posebej intenzivna 
v dolini Kokre, zahodno od terasnega pomola v Spodnji Kokri, ki je bila v 
neposredni bližini čela roblekovega ledenika. Vzhodni del imenovane doline, 
med Mengarjem in Logarjem, je bil natrpan s karbonatnim gruščem, pome-
šanim z debelimi skalami, ki je prišel v dolino z desne strani izpod Potoške 
gore; nanj kažejo mnoge karbonatne skale na obeh straneh dolinskega dna in 
na pobočjih nad njim. V zahodnem delu doline, na položnejšem spodnjem po-
bočju karbonatne Potoške gore, pa se je v velikih množinah ohranila že imeno-
vana močno zlepljena breča med Potočami in Žagarjem. 
Na izstopu iz gorovja na Kranjsko polje, torej v območje Ljubljanske 
kotline, je odložila Kokra velik vršaj, ki se širi. na jug do Save s Piano gmajno, 
na vzhod do Reke in njenega velikega vršaja, na zahod pa do oligocenskega 
gričevja in še ne ugotovljenega stika z akumulacijo Save. Vršaj je bil predmet 
mnogih proučevanj, najčešče v okviru celotne Ljubljanske kotline; na j citiram 
le novejše študije: I. R a k o v e c , 1927; S. I l e š i č , 1935; P. O b l a k , 1952; 
D. M e z e , 1965; M. S i f r e r , 1969; Lj. Z l e b n i k , 1971. Sestavljajo ga 
erozijski ostanki starejših konglomeratnih teras, ki se dvigajo nad široko prodno 
ravnino Kranjskega polja, uvrščeno k terasi I, kateri pa je tudi v večjem delu 
osnova konglomerat. Prod, ki na vršaju prekriva konglomerat, pojenjuje od 
severa na jug in od vzhoda na zahod. Jedro prodne akumulacije je nekje v pasu 
med Hotemažami, Srednjo vasjo, Šenčurjem in Voklim. Današnja dolina Kokre 
je torej v zahodnem delu vršaja, nastala pa je po izdelavi široke prodne ravnine. 
Predpostavljam, da je bila stara, predwiirmska dolina Kokre v vršaju usmerjena 
po prestopu v Ljubljansko kotlino naravnost na jug, približno v smeri Srednja 
vas — Šenčur — Voklo — Smlednik, stara struga Rupovščice v kokrskem vršaju 
pa čez Primskovo na jugovzhod, nekako vzporedno z današnjim tokom Save. 
Kokrski vršaj sestavljajo trije osnovni tipi fluvialne nasipine: kompaktni 
konglomerat, rahlo sprijeti konglomerat in prod. Kompaktni konglomerat in 
prod se glede starosti še diferencirata, različna starost gradiva pa se odraža 
v različno starih terasah. Število teras se ne ujema s številom akumulacij, zlasti 
ne po odložitvi glavne prodne wurmske akumulacije, saj je teras več, kot je bilo 
akumulacij. Za starostno ločevanje teras so mi služili poleg višine, tako abso-
lutne kot relativne, predvsem: debelina prepereline na terasah, stopnja pre-
perelosti iste vrste trših, predvsem vulkanskih prodnikov, pri čemer sem upo-
rabil originalno S i f r e r j e v o metodo (1969, 1972), stopnja sprijetosti konglo-
merata, eventualna zakraselost in razčlenjenost konglomeratnih teras ter stopnja 
zrnatosti fluvialnega gradiva. 
Starejše konglomeratne terase so močno preperele. Na najstarejši ohranjeni 
pleistocenski terasi konglomerat ni nikjer odkrit, marveč je na živoskalni osnovi 
samo preperelina z nerazpadlimi najtršimi, predvsem kremenovimi prodniki, pač 
pa je konglomerat razgaljen pod preperelino terase II in III. Debelina prepereline 
na primarnih terasah kompaktnega konglomerata je okrog 2 do 5 metrov. 
V območju kokrskega vršaja je 10 pleistocenskih teras. Za osnovo mi je 
služila glavna wiirmska prodna terasa, ki jo označujem z I; terase, starejše od 
nje, nosijo oznake II — »najstarejše«, mlajše pa od 4 c do 1. Najnižja ravnica 
ob reki, imenovana »danja« ravnica, je holocenska, deloma pa je iz holocena 
tudi še terasa 1, saj jo ponekod prekriva poplavna mivka, kakršna je na danji 
ravnici. Terase, od najstarejše do I ter 3 in 1, so produkt samostojne akumulacije, 
terase 4 c, 4 b, 4 a in 2 pa so se izoblikovale z globinsko in bočno erozijo v 
gradiva starejših teras. 
Dolina Kokre je od Visokega navzdol zarezana v kompaktni konglomerat, 
le na sotočju z Rupovščico, na Primskovem, je nekaj več proda, v koritu Kokre 
pa je tudi tam konglomerat. V konglomeratu je dolina ozka, globoka in s strmi-
mi, prepadnimi pobočji, tipični kanjon. Med Visokim in Preddvorom je na levi 
strani doline prod, domnevno tudi rahlo sprijeti konglomerat, na desni pa 
južno od Brega kompaktni konglomerat, severno od njega pa najprej rahlo 
sprijeti konglomerat in nato prod, ki se v ozkem pasu vleče še malo naprej 
od Preddvora. 
Prodna akumulacija proti jugu in jugozahodu kokrskega vršaja pojenjuje. 
Terasa I je tako na območju Kranja že iz konglomerata, ki pa je že v vzhodnem 
delu mesta prekrit s tanko prodno plastjo. 
Prodni terasi I in starejšim, konglomeratnim terasam se relativna višina 
ob reki navzdol veča, mlajše prodne pa so približno enako visoko nad reko, 
vzdolž celega toka Kokre po vršaju in deloma tudi izven njega. Strmec reke 
je bil torej v starejših obdobjih nastajanja vršaja manjši, kot v mlajših, pred-
vsem po nastanku wiirmske prodne terase. 
Erozija je pred nastopom wurmske akumulacije vršaj v kompaktnem in 
rahlo sprijetem konglomeratu močno razrezala. Obilna akumulacija Kokre in 
deloma tudi Rupovščice je v wiirmu napolnila stari dolini v kokrskem vršaju 
in se iz njih na široko razprostrla po vršaju. Wurmu sledeča močna globinska 
erozija je zalotila Kokro v zahodnem delu vršaja. Postwiirmska erozija je segla 
skoraj do današnjega dna doline Kokre, a je bila trikrat prekinjena z bočno 
erozijo, ki je v prod terase I in pod njim, tudi v sam konglomerat, izdelala tri 
terase (4 c, 4 b in 4 a). Ponovna akumulacija, sestavljena iz debelega proda, 
kakršen je v terasi 3, je segla ca. 10 m visoko, kasnejša erozija pa je v njen 
bok izdelala teraso 2. 
Ko je nastajala zadnja samostojna akumulacija, katere rezultat je terasa 1, 
je v konglomeratnem kanjonu Kokre pod Primskovim nastal močan udor kon-
glomerata, ki je zajezil Kokro in povzročil ojezeritev na območju sotočja Kokre 
in Rupovščice. Jezero izdajajo peščeno-ilovnate plasti v terasi 1 ob Kokri 
(si. 39) in Rupovščici (si. 38), na sotočju, in ob Kokri okrog 750 m nad njim. 
V prodno teraso I se z neprepustnega terciarnega obrobja in z debele pre-
pereline starejših konglomeratnih teras vrivajo plasti peščene ilovice. Blizu 
obrobja dosegajo znatno debelino, a se v smeri proti sredini vršaja izklinjajo. 
Ugotovljene so bile s številnimi vrtanji. Peščeno-ilovnatih in drobno prodnatih 
vložkov je v produ največ v južnem in jugovzhodnem delu kokrskega vršaja, ki 
izhajajo iz stare konglomeratne terase v Plani gmajni in iz terciarnega Tunji-
škega gričevja. Na območju letališča so z vrtanji ugotovili dve plasti peščene 
gline in glinastega proda: prva je debela 12—16,6 m, druga pa več kot 35,5 m. 
Peščeno-ilovnata plast pa na več krajih prekriva tudi površino prodne terase I 
(med Cešnjevkom in Olševkom; jugozahodno od Preddvora) in povzroča mo-
krotnost tal, zato so na n je j slabše vrste zemljiških kultur. 
Fluvialni pleistocenski sedimenti na Kranjskem polju so zelo debeli. Kokra 
v vsem toku od Hotemaž do izliva v Savo nikjer ne doseže živoskalne osnove. 
Lj. Ž l e b n i k (1971) ugotavlja na osnovi številnih vrtin, da v osrednjem delu 
polja pri Šenčurju, Voklem in Vogljah skupna debelina pleistocenskih sedi-
mentov skoraj povsod presega 100 m. 
Prodno teraso I povezujem z wurmjsko poledenitvijo. V dolini Kokre nad 
Preddvorom je njena sled ohranjena samo na enem kraju, na levi strani 
nasproti Potoč, drugje pa je bila v ozki dolini s strmimi pobočji z močno vod-
nato Kokro odstranjena. Mlajši akumulaciji, katerih rezultat sta terasi 3 in 1, 
sta verjetno povezani s postglacialnimi umikalnimi stadiji. Kompaktno moreno 
domnevno povezujem z akumulacijo konglomeratne terase II. Starejšima konglo-
meratnima terasama nisem našel ustreznih ostankov stare morene. Pri tem naj 
poudarim, da so sledi stare morene v tesnih dolinah porečja Kokre skromne, 
zato jih je nemogoče podrobneje klasificirati; to je bil razlog, da kompaktno 
moreno označujem za »starejšo moreno«, pri čemer dopuščam možnost, da je na 
različnih kraj ih različno stara. Akumulaciji rahlo sprijetega konglomerata bi 
morda odgovarjala podobno sprijeta morena jezerskega ledenika, razkrita na 
jezerskem klancu in deloma tudi v Podlogu. Tam je poleg sveže in kompaktno 
zlepljene morene tudi morena, ki je slabo sprijeta, nikjer pa ni na n je j prepe-
reline, kakor je tudi ni na stiku kompaktne in sveže morene. Povezovanje med 
rahlo zlepljenim konglomeratom in slabo sprijeto moreno v jezerskem ledeniku 
je zato problematično, pogojeno z mnogimi faktorji, in zato prepuščeno nadalj-
njim raziskavam. 
Erozijske ostanke konglomerata v dolini Kokre, na območju, ki ga je zajela 
starejša poledenitev suhodolskega in roblekovega ledenika, povezujem z začet-
nim delom starejše poledenitve, ko ledenika še nista prišla do Kokre, so pa 
vode izpod njih že nosile velike množine proda in ga odlagale v dolini Kokre. 
Ko je ledenik kasneje prodrl do odloženega proda, ga ni odnesel, ampak je šel 
čezenj, po umiku pa je pustil na njem moreno. Kasnejša erozija se je v obdobju 
med starejšo in wiirmsko poledenitvijo globoko zarezala v konglomerat in zlep-
ljeno moreno, a v celoti ju iz doline Kokre ni odstranila. Nad konglomeratom 
je v pobočju razen zlepljene morene wiirmska morena, ki pa je tudi v dnu 
doline pod erozijskim ostankom konglomerata. 
Na podoben način razlagam tudi ostanek proda na pobočnem pomolu ob 
izteku Suhega dola h Kokri, na katerem so balvani wurmske morene. Prod na j 
bi se odložil za roblekovim ledenikom, ki je prej prodrl do Kokre kot suhodolski 
ledenik, kasneje pa ga je prekrila wiirmska morena suhodolskega ledenika. 
Tudi v porečju Kokre obstajajo nedvoumni dokazi, da je bila prodna 
akumulacija in tvorba pobočnega periglacialnega grušča v hladnih oddelkih 
pleistocena. Koliko je pri tvorbi pleistocenskih akumulacijskih teras na kokr-
skem vršaju sodelovala tektonika, ki ji pripisuje Lj. Ž l e b n i k (1971) zelo 
velik, celo odločujoč pomen, s svojimi geomorfološkimi proučevanji nisem mogel 
ugotoviti. Tektonika je nedvomno imela določeno vlogo, vprašanje je le, če 
tolikšno, kot jo predpostavlja Lj. Ž l e b n i k . Odgovor na to vprašanje bi dalo 
ugotavljanje odnosa med klimatskimi vzroki za nastanek akumulacijskih pleisto-
censkih teras, ki so po mojem mnenju odločujoči, in eventualnim součinkova-
njem tektonike, ki pa na nastanek teras lahko vpliva tudi destruktivno. 
Na severovzhodnem robu kokrskega vršaja, med Češnjevkom in živoskalnim 
obrobjem, je večje nahajališče peščene ilovice in gline, ki jo izkorišča indu-
strijska opekarna. Leži med velikim prodnim vršajem »Cerkljanske« Reke, 
prodno teraso I, s taro konglomeratno teraso III in neprepustnim kotlinskim 
obrobjem, sestavljenim iz psevdoziljskih šenturških glinastih in lapornih skri-
lavcev in peščenjakov. Glina in peščena ilovica nista čisti, ampak sta pomešani z 
drobnim prodom in peskom z obrobja, ki je ponekod odložen v tanjših plasteh. 
Mnenja sem, da je drobno klastično gradivo fluvialno-močvirni sediment, nastal 
zaradi zajezovanja Ušice s pritokoma Lebrant in Cešnjevica, ki ga je povzročil 
naval kokrskega proda v času nas ta janja terase I in močnega nasipanja vršaja 
Reke. 
LITERATURA 
B u s e r , S., 1969. Geološke razmere okolice Jezerskega in ozemlja med Bledom, 
Pokljuko, Jesenicami ter Stolom v Karavankah. Končno poročilo. Elaborat, shranjen 
v arhivu Geološkega zavoda. Str. 65. Ljubljana. 
F a n i n g e r , E., 1962. Albitiziran kremenov porfirit iz kokrskega kamnoloma. 
Geologija 7 (1961). Ljubljana. 
— 1962. Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri Laškem. Geologija 7 
(1961). Ljubljana. 
H e r i t s c h - K ü h n , 1951. Die Südalpen. Geologie von Österreich. Wien. 
I l e š i č , S., 1935. Terase na Gorenjski ravnini. Geografski vestnik 11. Ljubljana. 
L u c e r n a , R., 1906. Gletscherspuren in den Steiner Alpen. Geographischer 
Jahresbericht aus Österreich 4. Wien. 
Me l i k , A., 1932. O diluvialni poledenitvi v Karavankah. Geografski vestnik 8. 
Ljubljana. 
M e z e , D., 1965. Kvartarni sedimenti ob Kokri. Elaborat za SBK. Arhiv Inštituta 
za geografijo SAZU. Ljubljana. 
— 1966. Gornja Savinjska dolina. Nova dognanja o geomorfološkem razvoju po-
krajine. Dela 4. raz. SAZU 20. Ljubljana. 
O b 1 a k , P., 1952. Morfogeneza dna Ljubljanske kotline. Geografski zbornik 1. 
Ljubljana. 
R a k o v e c , I., 1927. Doneski h geomorfologiji Ljubljanske kotline. Odlomki iz 
inavguralne disertacije. Ljubljana. 
— 1934. Prispevek k tektoniki in morfogenezi Savinjskih Alp. Geografski vest-
nik 10. Ljubljana. 
R a m o v š , A., 1956. Razvoj paleozoika na Slovenskem. Prvi jugoslovanski geo-
loški kongres. Ljubljana. 
R a m o v š , A., R. S c h u l z e , 1967. Ein Beitrag zur Devon-Stratigraphie von 
Jezersko. Bulletin scientifique. Sect. A. Zagreb. 
S e i d 1, F., 1908. Kamniške ali Savinjske Alpe. Drugi zvezek. Ljubljana. 
S c h u l z e , R., 1968. Die Conodonten aus dem Paläozoikum der mittleren Kara-
wanken (Seegebiet). N. Jb. Geol. Paläont. Abh. 130. Stuttgart. 
Š i f r e r , M., 1961. Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 4. raz. SAZU 
12. Ljubljana. 
— 1969. Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik 11. 
Ljubljana. 
— 1972. Methoden und Ergebnisse der Untersuchung fluvialer Terrassen in Slo-
wenien (NW Jugoslawien). Acta Geographica Debrecina. Tomus 10. Conferentiae regio-
nalis europaeae. Debrecen. 
T e l l e r , F., 1886. Die silurischen Ablagerungen der Ostkarawanken. Verh. 
d. d. k. k. geol. R. A. Wien. 
— 1886. Zur Entwicklungsgeschichte des Talbeckens von Oberseeland in südlichen 
Kärnten. Verh. d. geol. R. A. Wien. 
— 1898. Erläuterungen zur Geologischen Karte Eisenkappel und Kanker. Wien. 
W i n k 1 e r , A., 1924. Über die Beziehungen zwischen Sedimentation, Tektonik 
und Morphologie in der jungtertiären Entwicklungsgeschichte der Ostalpen. Sitzber. 
Akad. Wiss. Math.-nat. Kl. I. Wien. 
Z l e b n i k , Lj., 1962/1963, Hidrogeološka študija o zmogljivosti ponikovalnih 
vodnjakov na letališču v Brnikih. Elaborat, shranjen v Geološkem zavodu. Ljubljana. 
— 1965. Geološko poročilo — k elaboratu »Gorenjska avtocesta, odsek Ljubljana— 
Naklo« (prilogi: »Geološka karta ozemlja vzdolž trase gorenjske ceste« in »Geološki 
presek vzdolž gorenjske avtoceste«. Elaborat, shranjen v Geološkem zavodu. Ljubljana. 
— 1971. Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Geologija 14. 
Ljubljana. 
POROČILA 
P o r o č i l o o informativnem sondiranju v obratih Kranjskih opekarn: obrat 
Cešnjevek — novo glinišče in Obla gorica, 1960. Shranjeno v Zavodu za raziskavo 
materiala in konstrukcij. Ljubljana. Geološke raziskave je napravil Anton G r i m -
š i č a r. 
P o r o č i l o o preiskavi terena za dozidavo k obstoječi restavraciji gostinskega 
podjetja »Dom na Jezerskem«, 1961. Shranjeno v Zavodu za raziskavo materiala in 
konstrukcij. Ljubljana. 
P o r o č i l o o preiskavi tal za gradnjo stanovanjskih blokov ob Valjavčevi cesti 
v Kranju, 1962. Shranjeno v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljubljana. 
G e o t e h n i č n o p o r o č i l o o pogojih temeljenja Galerije likovnih umetnosti 
v Kranju, 1956. Shranjeno v Geološkem zavodu. Ljubljana. Avtorja poročila: ing. Ma-
rija Marin in ing. Karel Vavpetič. 
G o r e n j s k a a v t o c e s t a , odsek Ljubljana—Naklo. Geotehnično poročilo, 
1965. Shranjeno v Geološkem zavodu. Ljubljana. 
THE RIVER BASIN OF KOKRA DURING THE PLEISTOCENE PERIOD 
S u m m a r y 
In the river basin of Kokra (Slovenia, Yugoslavia, the Kamnik Alps) traces of 
the wiirm glaciation and of the post-glacial stages of the retreat of the glaciers had 
already been known. The author has discovered traces of at least one another older 
glaciation, which has been proved by the erosion remnants of the cemented moraine. 
He has also confirmed and completed the results of the preceding studies, in particular 
of those concerning the extension of the wiirm glaciation and the stratigraphical 
sequence of the glacial, fluvioglacial and periglacial deposition. 
The valleys, in which the older moraine has been deposited, have already been 
cut out approximately to the existing level. This is indicated by the moraine along 
the Kokra river on the site of the Roblek and Jezersko glaciers. In the case of the 
latter site the moraine has also been discovered on the bottom near the end of the 
Ravenska Kocna valley. Also the firmly cemented breccia, between Potoce and the 
Zagar farm, which dates from the same period, if it is not even older, nearly reaches 
the bottom of the Kokra valley. The cemented moraines of the Suhi dol and Pod-
storzic glaciers, that have nearly entirely filled both the valleys, have probably been 
removed because only a few remnants still remain on the slopes. 
The glaciers, which have left traces in the cemented moraine have been nearly 
of the same size and thickness as the wiirm glacier. This has been proved for the 
Roblek glacier at Spodnja Kokra and at the Pestotnik farm and, partially, also for 
the Podstorzic glacier, where the older moraine and the wiirm moraine are appro-
ximately on the same level. 
The extent of the valley glacier of the older glaciation can be most firmly ascer-
tained for the Roblek glacier, where the last traces of the cemented moraine have been 
found above the Preseren farm at Spodnja Kokra; the wiirm moraine extends some 
100 metres to the west of the cemented moraine. In a terrace promotory, a little more 
to the west of the cemented moraine, conglomerate is preserved at the same elevation 
which the author considers to be related to the older glaciation. An equivalent layer 
of conglomerate is also preserved at some more spots in the Kokra valley to the 
west of this promotory. 
The last traces of the Jezersko valley glacier from the older glaciation are found 
along the Kokra a little more to the south of Podlog, whereas those of the Suhi dol 
glacier are found near the Leskovec farm. The Podstorzic glacier of the older gla-
ciation extended some five kilometres to the northeast in the direction of the Reka 
valley. No traces of an older glaciation have been discovered, however, on the sites 
of other wiirm glaciers. 
The older glaciation has been followed by intense erosion which has removed 
most of the moraine and has, along the Kokra river, at least reached the bottom of 
the valley into which the older moraine has been deposited. The wiirm moraine is 
namely in many places located on the valley bottom close to the older cemented 
moraine. 
It is not known to what depth the erosion has cut into the older moraine on the 
bottom of the small Jezersko basin; it has been discovered in the ground only at one 
spot which has been overlaid with younger quarternary sediments. It is neither 
known to what depth the quarternary sediments of the basin have been deposited. 
The conclusion can be made, however, that the valleys had been much deeper before 
the present basin was filled with the thick quarternary sediments. Several facts seem 
to point at such conclusion: the bottom of the basin is comparatively wide and flat, 
whereas the surrounding slopes are steep and the valley of Jezernica (fig. 42) between 
Zgornje and Spodnje Jezersko is deep and contains a well preserved older moraine 
on its bottom at Log. It appears that the valleys in the basin area of Zgornje Jezersko 
have been V-shaped in the period prior to the older glaciation, such as they still are 
in the upper parts of the small brooks which have not been affected by the glaciers. 
The headward erosion in the post-wiirm period has not yet reached the Jezersko 
basin. 
The Jezersko glacier extended, in the wiirm period, downstream as far as Zgornje 
Fužine, which was somewhat further than it had been assumed by Lucerna. In the 
Jezersko basin along the present course of the Jezernica river at Gmajna, the glaciers 
from both the alpine valleys of Ravenska Kočna and Makekova Kočna have been 
joined together. At Podlog the Jezersko glacier has spread a little upward along the 
Reka brook and has left traces of both the older and the wiirm moraine, which is 
exposed in a gravel pit (fig. 2). For the Podstoržič glacier is also proved to have 
been larger than it was established by M e 1 i k and, above all, much thicker. L u -
c e r n a considered that the Suhi dol glacier had been slightly larger and that the 
Roblek glacier had been of the slope-glacier type. The author's findings, however, 
indicate that the Roblek glacier has been in fact a valley glacier and much more 
extensive. There have been very good conditions for its existence in the high 
alpine karst plateau, called Dolga njiva, of some 2.2 square kilometres in size at an 
elevation of 1800 to 2150 metres. 
During the pleistocene period several glaciers have descended from the Kočna 
mountain (altitude 2484 m) and even from its lower northwestern ridge of Veliki vrh 
(altitude 1696 m), down along the steep and mostly impervious slopes and ravines 
(Ledeni jarek, Trnovčev graben, Beli potok, the ravine under Stara Povšna). By the 
help of the solifluction and fluvio-nival action the glaciers have carried down large 
quantities of the carbonate clastic material of all sizes, including large boulders, all 
the way down to the Kokra river. Most of this material is preserved at Spodnje 
Fužine, at the confluence of the Trnovčev graben brook and the Kokra river (fig. 15), 
but large quantities are supposed to have also been deposited between the Beli potok 
ravine and the Povšnar farm. 
The glaciers descending down from the Kamnik Alps to the Kokra valley have 
been disconnected. An exception has been the glacier in the Beli potok ravine which 
has extended along the Kokra river as far as the Povšnar farm, where it has been 
presumably joined by another glacier descending from Jezerska Kočna along the 
ravine under the Stara Povšna farm. The Suhi dol and the Roblek glaciers have been 
close but have never been joined, since no traces of the glacial action have been 
found in the Kokra valley between the Leskovec farm and Podlebelca. 
Moraines of the buhl stage of the retreat of the glaciers have been found on 
the sites of all former glaciers. They are characterized by the fresh and not very 
coarse material which includes boulders, a few straited rocks but mainly rocks with 
only slightly rounded edges, that area reminiscents of an ablation moraine. Larger gla-
ciers of the buhl stage have converged in the Jezersko basin where the Ravno and 
the Makek glaciers remained separate and have reached only its rim. The Makek 
glacier has even spread into the Jezernica valley below Zgornje Jezersko. A lake has 
come into existence behind the frontal moraine of that glacier at Gmajna, where smaller 
fluvial-limnic particles had ben deposited (fig. 12). Because the headward erosion 
has not yet entirely cut through the moraine a lake has been existing periodically 
at that locality still in the historical time (which may explain the name of the 
place). The terrain there had still been a marshy one until quite recently when the 
drainage of the Gmajna area has been carried out. The buhl moraine of the Ravno 
glacier has left at the front of that glacier marked traces of more frontal ridges 
(fig. 7, 8, 11) and of the small dry valley, where one of the brooks had been flowing 
along the western side of that glacier. In the Suhi dol valley a marked frontal moraine 
from the biihl period has been deposited only some 500 metres away from the Kokra 
valley. Traces of the biihl moraine of the Roblek glacier have been found near the 
Pestotnik farm and in Grda dolina (the Grda valley) to the east as well as further 
below on the slopes above the Kokra river. At Podstoržič the moraine of the sup-
posedly buhl stage is found at the end of the ravine in a great cirque called Jekarica 
(fig. 19). 
Some of the glacial material, derived from the carbonate rocks of Zaplata (1821 m) 
and Srednji vrh (1852 m), is considered to have also been included into the rough 
clastic material from the upper reaches of the Vobenca and Koritarica ravines, which, 
however, consists mainly of the scree from the slopes. Some of the moraine material 
is also assumed to have been present in the wide patch of the clastic material on the 
eastern slopes of Kozji vrh (1628 m). 
Traces of the former glaciers in the upper part of the Kokra valley have also 
been found in the Karavanke mountains. The predominant silicious clastic material 
of the rocks, however, makes it difficult to distinguish the slope scree from the glacial 
material, in particular, because the striated rocks in it are not characteristic and very 
scarce; one single piece has been, in fact, found in the clastic material consisting of 
the coral-reef limestone. The deposits at the confluence of Zabukovški potok and Reka 
at Dol are, however, undoubtedly of glacial origin, although they are covered with 
a younger alluvial fan. The only possible explanation for the large lump of the 
coral reef limestone, typical of the glacial boulders, on the werfen ground, which are 
derived from Stegovnik (1691 m) and Fevča (1605 m) about two and a half kilometres 
away, is that, that they have been brought by a glacier descending down along the 
Zabukovški potok. The author concludes, by the analogy with the Stegovnik glacier, 
that a large part of the material on the eastern slopes of Veliki Javornik and Mali 
Javornik (1723 viz. 1684 m) and in the Tržič ravine is also of a glacial origin, just as 
that material found on the southeastern slopes of Veliki vrh (1637 m) and of Virnikov 
Grintovec (1654 m). 
The author considers that the exarative action of the glaciers in the upper part 
of the Kokra valley has not been significant, at least not directly. The indirect 
influence of the exaration is best recognized at the end of the Ravenska Kočna valley, 
where the glacier has hit softer impermeable rocks on the slopes of the Karavanke 
mountains and has indirectly widened the side-valleys in a semi-circular from. The 
same situation is observed also at the end of the Makekova Kočna valley and traces 
of such an action can be observed also on the right side of the Kokra valley opposite 
to Suhi dol. 
The marked Hariš terrace on the left side of the Kokra river at Spodnja Kokra, 
at an elevation of 570 to 600 metres or some 55 to 85 metres above the river (fig. 43), 
is indirectly related to the glacier. The lower part of the terrace lies at an altitude 
that has been reached by the Roblek glacier in the periods of both the older and the 
wiirm glaciation. The terrace and the slopes above it consist of a very brittle triassic 
dolomite that has enabled the Kokra river and its tributaries from the Krvavec 
mountain, when flowing on the glacier, to widen with ease the valley and to cut a 
broader terrace into the solid rock; its final shape has been formed, however, only 
after the linear erosion has dissected the deposited ground moraine. The inclination 
of the Haris terrace, from the solid rock slopes to its edge, is a result of the solifluction 
of the slope scree on the terrace and of the alluvial fan, which has been spread over 
it by the Hribnica brook that drains the Kopa mountain (1024 m), to the south of the 
Haris farm. 
The periglacial material in the Kokra valley is most typical of the slopes sedi-
ments which are mostly of the solifluction origin, but there is also to be found the 
fluvio-glacial material deposited in the form of the alluvial fans. The largest and 
most significant alluvial fan in the Kokra valley — beside that of the Kokra — 
is that of the Bistrica brook at Preddvor that has been formed simultaneously with 
the gravel terrace I into which it merges. In the Bistrica fan the older cemented 
fan material is also exposed at some places and is apparently equivalent to the 
conglomerate terrace II of the Kokra alluvial fan. The same terrace is exposed also 
in the lower part of the Bistrica alluvial fan near the Hrib castle. Large amounts 
of the slope material are found on the impermeable paleozoic rocks in the Karavanke 
mountains. It is impossible to date its origin precisely because of the predominant 
silicious composition. It is simpler to date the carbonate material where the author 
discerns the old, cemented material (breccia) from the younger one that is not cemen-
ted (scree). The scree from the steep impermeable slopes above the Kokra has chiefly 
been carried down to the river and transported away, so only some breccia has been 
left on unexposed sites among the ravines of brooks and torrents (Stara Povsna) or 
on less inclined carbonate slopes. 
The periglacial material on the slopes has been generated with particular intensity 
in the Kokra valley itself, to the west of the terrace promotory at Spodnja Kokra, 
that has been in close vicinity to the front of the Roblek glacier. The eastern part 
of that valley, between the Mengar and Logar farms, has been filled with the 
carbonate scree, mixed with large rocks, that had been brought down to the valley 
from the right side, i. e. from under the Potoska gora; at this point numerous car-
bonate rocks left on both sides of the valley bottom and on the slopes above it. In 
the western part of the valley on more gentle slopes of Potoska gora large amounts 
of the firmly cemented breccia are preserved between Potoce and the Zagar farm. 
The river Kokra has deposited a wide alluvial fan, when it left the mountains 
and entered the lowland of the Ljubljana basin, in the area to the north of Kranj. 
The fan extends in the south as far as the Sava river and to the Plana gmajna, to 
the river Reka and its large alluvial fan in the east, and to the oligocene hills in 
the west, where the contact with the deposits of the Sava river have not been clearly 
examined yet. The alluvial fan of Kokra has already been studied by several authors, 
most often in connection with the whole Ljubljana basin; only the more recent studies 
may be referred to: R a k o v e c , 1927; I l e s i c , 1935; O b l a k , 1952; M e z e , 
1965; S i f r e r , 1969; Z l e b n i k , 1971. The alluvial fan consists of the partly eroded 
older conglomerate terraces, which stick out of the wide gravel plain of Kranjsko 
polje, that is classified as the terrace I, the lower layer of which consists of conglo-
merate. The layer of the gravel is increasingly thinner toward the south and west. 
The core of the gravel deposition lies somewhere in the belt extending between Ho-
temaze, Srednja vas, Sencur and Voklo. The present valley of Kokra is therefore 
located in the western part of the alluvial fan and has been formed only after the 
wide gravel plain had been cut into the fan. In the author's opinion the old, pre-wtirm 
valley of Kokra followed a line directly to the south, approximately in the direction 
Srednja vas — Sencur — Voklo — Smlednik. The old river bed of Rupovscica has 
been paralel to the existing course of the Sava river from Primskovo to the southeast. 
The alluvial fan of Kokra consists of three basic types of fluvial deposits: the 
compact conglomerate, the loosely cemented conglomerate and the gravel. The com-
pact conglomerate and the gravel can be further differentiated with regard to the 
age, the different age of the material, however, is reflected in the terraces of different 
age. The number of the terraces does not correspond with the accumulations, espe-
cially not after the deposition of the main wiirm gravel accumulation; there are more 
terraces than there have been stages of deposition. The author has identified the age 
of individual terraces on the basis of their absolute and relative height but has also 
considered: the thickness of the layer of the weathered material on the surface of 
the terraces; the degree to which the harder pebbles of primarily volcanic origin are 
weathered, using an original method developed by S i f r e r (1969, 1972); the degree 
to which the conglomerate is cemented; the eventual karstification and the dissection 
of the conglomerate terraces; the grades in the size of the fluvial gravel. 
The older conglomerate terraces are intensely weathered. Conglomerate was 
nowhere found to be exposed in the oldest terrace. There only the weathered material 
including some intact pebbles, mostly flints, lies directly on the solid rock. The con-
glomerate, however, has been found exposed under the cover of the weathered ma-
terial in the terraces II and III. This material is 2 to 5 metres thick on the original 
conglomerate terrace. 
There are ten pleistocene terraces cut into the Kokra alluvial fan. The main 
wiirm terrace was numbered as the terrace I, whereas the older terraces were num-
bered from II to »the oldest« and the younger terraces from 4 c to 1. The lowest 
lying flat land along the river is of holocene age, to the holocene also partly belongs 
terrace (1) since it is in some places covered with the same flood deposits of fine 
sand as the lowest one. The older terraces (the oldest to I) and the terraces 3 and 
1 are the result of independent depositions, whereas the terraces 4 c, 4 b, 4 a and 
2 have been cut by the linear and lateral erosion into the material of the older 
terraces. 
The valley of Kokra is below Visoko cut into the compact conglomerate and only 
at the confluence with the RupovScica brook at Primskovo some more gravel is to 
be found, but not in the river bed of Kokra, which is cut entirely into the conglo-
merate. In the conglomerate the valley is narrow, deep and marked by steep and 
even precipitous slopes, typical of a canyon. The left side of the valley between 
Visoko and Preddvor consists of the gravel and probably of the slightly cemented 
conglomerate. On the right side to the south of Breg the compact conglomerate is 
found. To the north of it first the slightly cemented conglomerate occurs and then the 
gravel which extends in a narrow belt all the way to Preddvor and even beyond 
that locality. 
The gravel deposits decrease in thickness toward the south and east of the allu-
vial fan of Kokra. At Kranj, the terrace I already consists of the conglomerate which 
is, however, covered by a thin layer of the gravel to the east of the town. 
The relative heights of the gravel terrace I and of the older conglomerate terraces 
increase further down the valley, vhereas the younger terraces are all about on the 
same level above the river in its entire course along the alluvial fan and even 
away from the Kokra. The inclination of the river bed has been during the older 
stages of the formation of the alluvial fan therefore smaller than in the younger 
stages, in particular, since the main wiirm terrace came into existence. 
The alluvial fan has been intensely dissected by the erosion in the compact 
as well as into the less cemented conglomerate before the wiirm accumulation. The 
abundant deposition of the Kokra and partly also of the Rupovscica has filled, during 
the wiirm period, both the old valleys and also wide stretches of the alluvial fan. 
The subsequent intense linear erosion has started when the Kokra has been flowing 
along the western part of the alluvial fan. The post-wurm erosion has nearly reached 
the present bottom of the Kokra valley, but it has been three time interrupted by the 
lateral erosion, which has cut under the terrace I three successive terraces (4 c, 4 b and 
4 a) in the gravel and even into the underlying conglomerate. The repeated deposition 
consisting of the coarse gravel, which is found in the terrace 3, has been some 10 
metres thick and a later erosion has cut into its side the terrace 2. 
In the period when the last independent stage of the deposition, which has resul-
ted in the formation of the terrace 1, has been taking place, a mighty collapse of the 
conglomerate slopes in the Kokra canyon below Primskovo has occurred and dammed 
the river Kokra and has thus caused the formation of a lake in the area of the con-
fluence of Kokra and Rupovscica. This is proved by the sandy loam layers in the 
terrace 1 along the Kokra (fig. 39) and the Rupovscica (fig. 38) at the confluence. 
The leyers of sandy loam descend into the terrace I from the impermeable ter-
tiary rim and from the thick, weathered material of the older conglomerate terraces. 
Close to the rim these layers are rather deep and incline toward the middle of the 
alluvial fan. Such sandy loam and finer inserted gravel layers are mostly found in 
the southern and southeastern part of the Kokra alluvial fan, which consists of the 
material derived from the old conglomerate terrace of Plana gmajna and from the 
tertiary Tunjice hills in the north. On the site of the Ljubljana airport two layers 
of sandy loam and clayish gravel have been discovered by the borings. The first is 
12 to 16,6 metres thick and the second more than 35,5 metres. The layer of sandy loam 
is also found at several places on the surface of the gravel terrace I (between Cesnje-
vek and Olsevek; to the southeast of Preddvor) and it is responsible for the wet 
ground and consequently for the less valuable land and crops that are cultivated 
there. 
In Kranjsko polje (the Kranj field) the pleistocene fluvial sediments are very 
thick. The Kokra river along its whole course from Hotemaze to the confluence with 
the Sava river nowhere reaches the underlying solid rock. 2 1 e b n i k (1971) establi-
shed, on the basis of numerous borings, that the total thickness of the pleistocene sedi-
ments is almost everywhere in the middle of Kranjsko polje at Sencur, Voklo and 
Voglje over 100 metres. 
The gravel terrace I is related, according to the author, to the wiirm glaciation. 
Traces of this terrace are preserved in the valley of the Kokra river above Preddvor 
only at one spot, on the left side opposite to Potoce. In other places in the narrow 
valley with steep slopes all the traces of this terrace have been removed by abundant 
waters of the Kokra river. Two more recent depositions, their result are the terraces 
3 and 1, are most probably related to the post-glacial stages of the retreat. The com-
pact moraine is considered to have been related to the deposition of the conglomerate 
terrace II. However, no moraines that might be related to two older conglomerate 
terraces have been found. The author emphasizes the fact that traces of the old 
moraine in the narrow valleys of the Kokra basin are scarce, therefore it is impossible 
to classify them exactly. For that reason the compact moraine has been described 
as the »older moraine«, but the author permits a possibility, that it might be of 
different age on different places. The slightly cemented moraine of the Jezersko 
glacier (which is exposed along the steep road between Spodnje and Zgornje Jezersko 
and, partly, at Podlog) might be related to the deposition of the slightly cemented 
conglomerate. At Podlog is beside the recent uncemented moraine also the older 
cemented moraine that is only slightly cemented and without any weathered material 
in the soil. Such weathered material has neither been found in the contact of the 
compact and the recent moraine. Any relation between the slightly cemented moraine 
of the Jezersko glacier and the slightly cemented conglomerate is therefore proble-
matic and subject to many conditions to be examined in further researches. 
In the author's opinion the remnants of the eroded conglomerate in that part 
of the valley of Kokra, which has been affected by the older glaciation of the Suhi 
dol and the Roblek glaciers, must be in connection with the initial stage of the older 
glaciation, when the glaciers have not reached the Kokra yet, but the abundant 
waters derived from below them have already carried away large amounts of the 
gravel and have deposited it down in the valley. When the glacier has later reached 
the deposited gravel has not carried it away but has gone over and has left on it 
the moraine when again retreated. The subsequent erosion in the period between the 
older and the wurm glaciations has cut deep into the moraine and into the conglo-
merate but has not completely removed them either. Both the cemented and the wurm 
moraines are found on the slopes above the Kokra, but the latter is also found on 
the bottom of the valley under the remnants of the eroded conglomerate. 
The author gives a similar explanation for the remnant of the gravel on the 
promotory, where the Suhi dol and the Kokra converge and where the boulders of 
the wiirm moraine have been found on the top of the gravel. The gravel has been 
presumably deposited behind the Roblek glacier, which has reached the Kokra earlier 
than the Suhi dol glacier, and has been later covered by the wiirm moraine of the 
Suhi dol glacier. 
There are proofs beyond doubt that the gravel deposition and the formation 
of the periglacial scree material on the slopes occurred during the cold sections of 
the pleistocene period. The géomorphologie investigations made by the author could 
not establish to what an extent tectonic movements were involved in the formation 
of the pleistocene deposition terraces of the alluvial fan of the Kokra river; 2 l e b -
n i k a geologist (1971) considered them to be of great, indeed of decisive importance. 
The author considers that these movements have undoubtedly played a certain role, 
although not necessarily so important as assumed by 2 1 e b n i k. The problem could 
be solved by further research cosidering the relation between the climatic conditions 
in the genesis of the pleistocene deposition terraces, which — in the author's opinion 
— have been of primary importance, and the eventual and partial influence of the 
tectonic movements, which might have been, however, also destructive. 
On the northeastern edge of the alluvial fan of Kokra, between Cesnjevek and 
the rim of solid rocks at the foot of the mountains, are large deposits of the sandy 
loams and of the clay, used in an industrial brick-works. These deposits are located 
among the large alluvial fan of the Reka brook, the gravel terrace I, the old conglome-
rate terrace III and the impervious rocks of the mountains consisting mainly of 
clayish and marly shales and of sandstones. The clay and the sandy loam are not 
homogenous but mixed with thin layers of the fine gravel and of sand from the rim. 
In the author's opinion the fine clastic material is a fluvial marshy sediment, which 
has been deposited because the Usica brook and its two tributaries, the Lebrant and 
the Cesnjevica, have been dammed by the accumulation of the Kokra gravel during 
the formation of the terrace I and by the deposition of the alluvial fan of the Reka 
brook. 
K A Z A L O 
UVOD 7 (3) 
GEOLOŠKO-PETROGRAFSKI PREGLED 8 (4) 
GLACIALNE SLEDI 11 (7) 
Sledi jezerskega ledenika 12 (8) 
Sledi suhodolskega ledenika 26 (22) 
Sledi roblekovega ledenika 30 (26) 
Ledeniške sledi na zahodnem pobočju Jezerske Kočne 36 (32) 
Sledi podstoržiškega ledenika 39 (35) 
Ledeniške sledi v povirju Koritarice 43 (39) 
Ledeniške sledi v dolini Vobence 43 (39) 
Sledi ledenikov na karavanškem območju porečja Kokre 43 (39) 
PERIGLACIALNE SLEDI 45 (41) 
KOKRSKI VRŠAJ — KRANJSKO POLJE 55 (51) 
Najstarejša terasa 56 (52) 
Terasa III 56 (52) 
Terasa II 58 (54) 
Terasa I 60 (56) 
Terasa 4 74 (70) 
Terasa 3 76 (72) 
Terasa 2 76 (72) 
Terasa 1 77 (73) 
Danja ravnica 79 (75) 
Vršaj »Cerkljanske« Reke 80 (76) 
Glina v Cešnjevku 80 (76) 
GLAVNI REZULTATI IN ZAKLJUČKI 83 (79) 
LITERATURA 91 (87) 
THE RIVER BASIN OF KOKRA DURING THE PLEISTOCENE PERIOD 
(Summary) 93 (89) 
LEGENDA LEGEND 
KVARTARNE TERASE: QUARTERNARY TERRACES: 
^Ankova pl. 
JezCrski vrh 
<1220)-
(NAJSTAREJŠA TERASA OLDEST TERRACE 
PO glFRERJU TERASA IB) (TERRACE IB ACCORDING TO ŠIFRER) 
4 
3 
2 
1 
DANJA RAVNICA HOLOCENE PLAIN 
OOOOOOOC ooooooo o oooooooc oooooooo o o o o o o o < 
• • • • < I • • 
PROD-KARBONATNI 
PROD-SILIKATNI 
GRAVEL-CARBONATE 
GRAVEL-SILICEOUS 
KONGLOMERAT CONGLOMERATE 
W i 
GRUSC - KARBONATNI SREE - CARBONATE 
L • " 
GRUŠČ - SILIKATNI SCREE - SILICEOUS 
BREČA 
X x x ^ 
( ^ x x ) ^ x-- y x 
BRECCIA 
MORENA - NESPRIJETA 
MORENA -SPRIJETA 
ILOVICA - PESCENA 
MORAINE - LOOSE 
MORAINE-CEMENTED 
LOAM - SANDY 
ILOVICA. GLINA LOAM. CLAY 
• • • • • 
• • • • • PROD - KREMENOV (PLIOCEN) GRAVEL-FLINT (PLIOCENE) 
^pSSÍíSSiS 
PROOISCA GRAVEL AREAS 
JEŽA TERASE SCARB TERRACE 
VRSAJ ALLUVIAL FAN 
KRNICA - LEDENISKA 
NASIP-MORENSKI 
JEZERO-UMETNO 
ZIVA SKALA 
SAMOTNA KMETIJA 
ISOLATED FARM 
SAMOTNA KMETUA - OPUŠČENA 
ISOLATED FARM (ABANOONED) 
Zerjavka 
POREČJE KOKRE 
Kvartarna geomorfološka karta 
THE RIVER BASIN OF KOKRA 
Map of the Quarternary Geomorphology 
m M 
Torovo 
MERILO: 
SCALE: 
Moše 
1 : 3 5 . 0 0 0 
4 Km 
EKVIDISTANCA IZOHIPS NA 50m \\ Dragočajna (344) Bukovica 
Hraše 
Repnje 
Izdelano v Kartografskem zavodu SAZU v Ljubljani, 1973 
Avtor Drago Meze, priredil Marko Zerovnik, risala Milena Hribar 
Valburga 
/ 
Smlednik