194 5
V
GORIŠKI UST
LETO Bs. - SflsV. '3t
GORICA 6. J A MIA lij A 1945.
CE1\A 1 LIRA.
Goriški lisi" izide vsako sredo in sobota zjutraj. - Ih rtiva in uredništvo v Spedizione in ebbonameruo poslale 2° gruppo Celoletna naročnina : 104.— lire, polletna 54. lir. Plačali v naprej Ceno Gorici, Corso Verdi 47. tel. štev. 292 - Ofllnsi se zaračunavajo po ceniku	Poštnina	plačami	v	gotovini	izvodu	v	l	jubljeni:	1.50 lire. Račun pri Cassa di Risparmio Gorica
-V'
Lani smo na uvodnem mestu že v eni naših prvih številk opozorili cki skrajno škodljivo vlogo, ki jo imajo na deželi takozvar.i terene.i, to sc pravi krajevni zaupniki komunističnih tolp, po domače povedano ovaduhi jii denun-cijanti, taki, ki naše poštene podeželske ljudi ovajajo komunistom v go/d, da jih ii prihajajo po noči morit in odvajal v gozd ali pa vsaj ropat. Povedali smo tudi iz kakšnih vrst so ti terenci rekrutirajo, namreč iz onih, ki so biti vedno na strani sovražnikov slovenskega naroda in slovenskega ljudstva, kadar je šlo za prave narodne koristi. Pod savojsko dinastijo so ti ljudje ovajati Slovence italijanskim savojskim oblastem, v Jugoslaviji pa velesrbskiui centralističnim nasilnikom, obojni bratci, vredni drug drugega, so sedaj v komunističnem taboru ali so vsaj na strani teh s svojimi simpatijami :n 3 svojim podtalnim, zahrbtnim delovanjem.
Po večini so to vaški magnatie, vsaka vas ima vsaj enega takega, vedlrio osovraženi od l,ud-slva in sami njegovi sovražniki ali pa so kaki mešetarji in podobne eksistence, ki upajo, da si bodo po komunistični zmagi delih zemljo v.n blago in hiše v Gorici, v Ljubljani, v Trstu. Osebno so bojazljivi in vajeni udobja; zn-to jih seveda nič kaj nc mika iti v gozd' med svoje prijatelje komunistične tolovaje; najraje še igrajo cfvojrto vlogo. Kadar pridejo v vas Nemci ati domobranci, narede nedolžen obraz, potem pa skrbno pazijo, kdo je s terni vojaki količkaj prijazen, da ga drugi dan naznanijo komunistom Seveda s ' tudi osebno maščevalni in kdor je prej, v mirnem času takega sedanjega terenca le grdo pogledal, sc sedaj nad njim krvavo maščujejo, le misli in resnice smo 3 cer že lani v enem rasih uvodnikov navedli, nič ne de, ako jili sedaj še enkrat. Enega takega tercnca smo opisali v naši predzadnji številki: mož je dal komunistom vse, pridno jih je tudi obveščal, toda komunistom sec?aj manjka vojakov, to se pravi banditov in so hoteli mobilizirati, še njega, toda mož se je uprl, če5; da sc ne umakne s svojega ugodja. To priznavajo komunisti sami v svojih glasilih .n so najbiže tega moža že likvidirali.
Ta mož je živel sicer na Dolenjskem, toda nešteto takih tere.n-cev živi tudi na Goriškem in vse čaka ali pa jih že dosega enaka usoda. Kazen, ki smo jo ];inf napovedovali za tercnce, je prišla, toda najprej z one strani, od kod1«'!' nismo niti sami pričakovali, namreč od komunističnih band samih.
Terenci, ki so na Kranjskem dobre tri leta, na Goriškem pa več kot leto dni strahovali in po-■ mogali preganjati nedolžno, toda narodno zavedno ljudstvo, so sedaj v smrtnem strahu. Komunisti so izropali že vse nasprotno jim ljudstvo, kolikor ga niso pomorili, le terence so dosedaj pustiti na miru, pustili so jim živino in vse pridelke, vse blago. 1 oda komunisti so se menda naveličali jesti samo neslan in nezabeljeni krompir ker skrivaj po gozdovih in ker pri nasprotnikih, pri gladujočem ljudstvu nimajo kaj vzeti, ker nič nimajo, ropajo
AMERIŠKA PROTIOFENZIVA
V BELGIJI
Srditi linji v vsej Beltpji - Zavrnjeni napadi Am|loamorikancev - Nemški napadi v Posaarju in v Vnijezih - Stali uspeli angleške olenzive pri Ravenni -Unjeenje iulp v Slavoniji - Neuspehi boliševikuv pri Budimpešti in na Slovaškem
Iz nemških vojnih poročil po- i snemamo:
Pričakovana sovražnikova pro- j ti ofenzivo na severu se razivija • v polnem teku med Siaveiloiom in Marscho, samo da bi razbremeni- \ la čete, ki so pod močnim nemškim pritiskom okrog Bastognea. j Bilka pri Bastognu traja nepre- j staino dalje med stalnim va.toVa- ! njem borb. Amerikahci so po- j skušali nemško fronto stisniti za- j hodno od Bastogna in sicer kar ! s štirimi oklepniškimi in štirimi ! pehotnimi divizijami. Pridobili so ! le malo ozemlja, pri tem pa so j izgubiti okoli stoštirideset oklep- j nikov. V tej zimski bitki na za- ! hodu so Angiloamerikanci izgubili nad štiristo topov, lisočdvesto-trideset oklepnikov, Nemci so zajeli okoli štiriindvajset tisoč vojakov, skupne izgube nemških nasprotnikov pa znašajo okoli petdeset tisoč mož. Tudi v Pos-sarju, kakor v Vogezih se boji u-godno razvijajo za Nemce, ki statrio napadajo.
Mesti Liitiich in Antvrapen sta stalno pod nemškim daljnomet-nim ognjem, s katerim hočejo Nemci zavirali nadaljnji dotok angloameriških čet na bojišče.
V srednji Italiji je 8. angleška armada poskušala na več krajih z napadi, pri Ravenni pa je pričele z ofenzivo. Na nekaterih mestih, kjer se je Angležem posrečilo udreti v prednje nemške črte, še vedno trajajo hude borbe.
V Slavoniji so blizu Virovitice vrgli združeni Hrvatje in Kozaki komunistične tolpe iz njihovih postojank, jim prizadejale visoke izgube in jim zaplenile mnogo o-rožja.
Na Madžarskem boljševiki noč in dan napadajo Budimpešto z vzhoda in sedaj tudi s severa. Na ozemlju okrog Budimpešte so
posegle v boj močite jate vojnih letal. Nemški letalci so z bombami in z zračnim obstreljevanjem onemogočili za borbo 34 oklepnikov ter uničili nad [ Isto sovražnih letal.
Na južnem Slovaškem so boij-ševiki večkrat tod« popolnoma brezuspešno skušali prodreti nemško bojno črto. Na vzhodnem Slovaškem in v Latviji pa je nastal začasen bojni premor.
Severno-ameriški m angleški teroristični letalci so bombardirati te dni predvsem stanovanjske predele v vzhodni Nemčiji, dailje Niirnberg, kjer je bilo posebno mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Nešteti kulturni spomeniki so prav tako postali žrtve nesmiselnega uničevanega
srda. Dalje so Angleži z velikimi letali napadli mesta v južnoza-hodni Nemčiji, lahka bojna letala pa so napadla nemško prestolnico. Dalje so angileameriški teroristični letalci napadli ozemlje ob Rerii in Mami ter mesto Pni da, kjer je ponovno nastala velika škoda.
Povračilni ogenj nad ozemlje velikega Londona se neprestano nadaljuje. Meseca decembra so Anglo-Amerikanci izgubili na zahodni fronti in v Nemčiji skupno 1379 letal, med temi 410 štinrno-tornih bombnikov. Nemška mornarica pa je v mesecu decembru potopila za 163 tisoč brutto-re-gistrskih ton sovražnega ladjevja, poleg tega pa 16 rušilcev in spremnih bojnih ladij.
Nadškof dr. Josip Ujčič umorjen
Po še ne potrjenih vesteh iz Bečkereka so boljševiki u-hili v Belgradu tamkajšnjega katoliškega nadškofa msgr. dr. Josipa Ujčiča.
Ako je ta vest resnična, j moramo obžalovati vsi smrt i velikega našega moža in uče- : njaka ter človeka svetniškega življenja. Dr. Josip Ujčič je bil po rodu Istran, ter je že v zgodnji mladosti kazal veliko nadarjenost zlasti za jezike. Še mlad je govoril gladko poleg svojega rodnega hrvatske-ga jezika tudi slovenski, ita~ lijanski, nemški in celo čičarski jezik, torej vse jezike, ki so bili v običaju v Istri. 2e v gimnaziji se je naučil gladko latinskega in grškega jezika, pri poznejšem študiju pa he-
sedaj tam, kjer je še vsega dosti, to je pri svojih terencih. Pa še več: tudi pobijajo jih in razglašajo za »kulake«, to je veleposestnike (ruski boljševiški izraz) da-si so po večini le boljši kmetje, gostilničarji in podobni. Komunisti se jih hočejo sedaj znebiti. Nekatere mlajše tercnce pa komunisti zaradi pomanjkanja svo-ih ljudi sedaj mobilizirajo - do-s :doj j.h namreč niso, ker so jih potrebovali kot vaške ovaduhe in opazovalce.
terenci dobro vedo, kaj po-menja to: komunistična rnobiliza-c'iaj st*l so spravili v slično nesrečo že mnogo prisilnih mobilizirancev, ki morajo proti svoji volji služiti v komunističnih tolpah. lo pomen j a gladovanje, p.re-zebovanje, za vsako najmanjšo neposlušnost smrtna obsodba in povrh tega pa še prav gotova nemška ali dbmobranska krog-lja, ki jih čaka, ako tudi uidejo komunistični smrtni obsodbi.
Zato terenci sedaj beže na vse
kraje, toda kam, kakor Kajnu, tako tudi zanje ni nikjer prostora, povsod jih ljudje poznajo, povsod jih čaka najmanj splošen prezir, če ne kaj hujše.ga. Nekaj najbolj predrznih terencev se je zateklo celo v Gorico in tu se naši ljudje začudeno sprašujejo: »Mi, ki smo zaradi teti ljudi toliko pretrpeli, ki smo bežali pred njirtii s svojih domov, moramo mirno gledati te prodane duše, ki se tu postavljajo po navadi z rejenimi listnicami, si morejo vsega privoščiti ter se po izdatnem kosilu lepo sprehajati po goriških ulicah in se celo izdajati za begunce pred komunisti!«
Pravična kazen tem terencem ne uide, toda „najstrašnejša pa bo prišla tedaj, ko pride do izraza in do moči resnična ljudska volja in ta kazen bo neizprosna, bo strašna. Poiskali borno komunistične terence povsod, pa naj se skrivajo kjerkoli ali v Gorici ali v zadnji vasi!
-l.r.-
brejskega in aramejskega jezika. Že kot mlad duhovnik je bil poklican za tajnika k nekaterim istrskim škofom, bil tudi profesor v Gorici, bil je dvorni kaplan na Dunaju, docent moralke na tamkajšnji teološki fakulteti. Med tem časom se je naučil vseh glavnih evropskih jezikov ter ie bil tako nekakšen poliglot, poznavalec vseh jezikov. Moža tako velike izobrazbe je po svoji ustanovitvi leta 1919. poklicala na stolico moralke in cerkvene zgodovine teološka fakulteta ljubljanske u-niverze, kjer je predaval dolgo vrsto let. Ko je bila izpraznjena nadškofijska stolica v Belgradu je prevzel to težko in odgovorno nalogo. V vsej bivši Jugoslaviji in tudi na Primorskem je dr. Ujčič užival velik ugled in priljubljenost.
Umorjen je bil z motivacijo, da je bil kot »član katoliške 5. kolone nasprotnik osvoboditve jugoslovanskega proletariata.«
Vesli iz vsega sveta
ODMEV FUEHRERJE-VEGA GOVORA
Fiihrerjev novoletni govor je imel velik odmev po vsem svetu. Vodilno zavezniško časopisje objavlja odstavke iz govora s pripombami in razlago. Vse razlage pa izzvene v ugotovitev, da Nemčija še ni na tleh in da bi bilo zlasti zmotno misliti, da bo poraz Nemčije prišel zaradi zloma njene notranje fronte. »Daily Herald« označuje govor kot pretehtan in pameten, ter priporoča Angležem, da ga premišljujejo.
GRŠKA VLADA GENERALA PLAST1RASA
V ponedeljek je dal grški regent nadškof Damaskinos poziv za premirje, katerega u-činek ni bil popoln, ker se je ravno istočasno raznesla novica, da so partizani vzeli talce iz družin, ki so znane po prijateljskem razpoloženju do Anglije. Pogajanja za premirje so se zato ustavila. Damaskinos je dal mandat za se* stavo vlade generalu Plastira-su, ki je v sredo zvečer sestavil nov kabinet. Ministri so zvečine neznane osebnosti. Zunanji ministei Sofianopuiis je baje hud nasprotnik bivšega ministrskega predsednika Papandreua. Med tem se boji nadaljujejo. »Exchange« poroča, da Plastiras ni nič kaj simpatično gledan od vodstva »Hellasa«. Plastiras je izjavil, da .je skupina anarhističnih e-lementov privedla Grčijo na rob prepada.
Britanske čete so očistile južno polovico mesta Atene in 1 prodirajo sedaj proti severu.
I Reuter poroča, da je bil ubit v Grčiji zastopnik »ITnrra« Shephard.
NOVA ŠVICARSKA VLADA
se je sestavila v četrtek. Posebnih sprememb ni. Zunanje zadeve je prevzel poslanec Petitpierre kot naslednik od-stopivšega Pilet-Golaza, ki se je umaknil zaradi sovjetske odklonitve diplomatskih od-nošajev. V vladi sta tudi dva bivša švicarska zvezna predsednika Etter in Celio. Sedanji predsednik Steiger je tudi čian komisije za zunanje zadeve. Za težke čase si je .Švica postavila na čelo vlado, polno močnih osebnosti'-
\i
Lublinska poljska vlada sovjetov je odvzela pravico državljanstva predstavnikom nekomunistične večine Poljakov v Londonu, Sosnkovvskemti, Raczki-ewitzu, Krapinskemu, Arciszev-skemu in Mikolajc?yku.
Moskva tako rekoč ignorira londonsko poljsko vlado. Celo Mikolajczyk, ki so ga na vse načine vabili, naj vstopi v lublinsko vlado, je deležen od Moskve skrajnega nezaupanja. V Londonu in Washingtonu smatrajo, da je položaj skrajno zaostren.
V Londonu nihče ne misli na to, da bi se poljski vladi odvzela
pravica predstavljati poljski narod. Ravno Liko je na tiskovni konferenci v-ponedeljek ameriški zunanji minist r St tinius izjavit, da Združene Drž »ve še na, rej priznavajo poljsko begunsko vlado v Londonu.
Vsekakor je v tem pogledu prišlo do nesoglasja med Ang o-amerikanci in boljševiki, ki utegne imeti najmanj takšne posledice, kakor revolucija v Grčiji. „Washigtou Post“ že dolži nesoglasja zaradi Poljske, češ da so kriva, da zaradi pomanjkanja enotnosti med zavetniki Netnci dvigajo glavo.
lEapLSKL
„Q*serv*st«>re Romano*4 obsoja
nlevičarske kristijane“
Reuter poroča iz Rima, da je vatikansko uradno glasilo „Os-servatore Romano" obsodilo gibanje tako imenovanih »levičarskih kristijanov".
„Osservatore“ pr>vi dobesedno : »Načela in težnje tega gibanja so nezdružljiva z naukom Cerkve". »Levičarski kristijani" so imenovali sami sebe tudi »katoliški komunisti", kar so opustili po nekem opominu, ki jim je bil na diskreten način sporočen.
„Osservatore“ povdarja tudi, j da ima pooblastilo izjaviti, da -voditelji levičarski kristijanov nimajo pravice govorili v imenu katoliške ideje med katoliškim ljudstvom.
Pot Siraz 'ije
Brazilski poslanik v Lizboni je na nekem banketu govoril o smernicah brazilke politike, Izjavil je, da Brazilija ne bo dovolila, da ^ bi jo katera koli druga država prisilila v odvisnost, četudi bi bila ta država zavezniška. Brazilija noče na nobfn način zapustiti svoje poti, ki je v tem, da nadaljuje izročila in ohrani dediščino, ki jo je prijela od svoje matične države Portugalske.
(Amsterdam, D. N. B.)
Komunisti na Cipru
Londonski dopisnik švicarskega časopisa „Tat" poroča, da se opaža naraščanje komunistične propagande na Cipru. Angleške oblasti se boje, da se nemiri, ki divjajo v Grčiji razširjajo tudi na Ciper, kjer je kominterna že krepko razpredla svoje mreže. 13. decembra so se na vsem Cioru pojavili ietaki proti angleškemu imperializmu, ki si hoče podjarmiti Grčijo. Komunisti propagirajo zedinjenje Cipra z Grčijo
Nova boljsevi ka taktika v Franciji
Voditelj francoski komunistov Thorez in njegov sodelavec Du-clos sta proglasila tako imenovani „nacionalni komunizem", kakor poročajo madridski časopisi. Na te limance nameravata Duclos in Thorez loviti pristaše socialističnih skupin in levičarskih katoličanov. Od socijalistov so že pripravljeni sodelovati Au-riol, Le Trocquer, Laurent. Ta „nac:ijonalnt komunizem* naj bi bil nasprotje „inteinacijonalnemu komunizmu", ki ga predstavljajo Marty, Mercier. S to novo taktiko misli Thorez zmanjšati razočaranje, ki ga je Franciji prineslo divjanje komunističnih partizanov, za kar naj bi bili odgovorni .internacijonalni komunisti*.
Fu Brigata Triestina
»Brigata triestina«, »najodličnejša« in prva italijanska brigada v sestavu NOV je prenehala delovati. Tam ne-j kje na Banjšcah jo je dobila temeljito po glavi. Dva voza zaplenjenega orožja, nad 80 partizanov mrtvih, veliko ujetih, ostali so se razbežali ir* poskrili.
Pri tej priliki je bil ubit zloglasni komunistični obveščevalec iz Brd, Furlan, s partizanskim imenom Dušan.
Vse to je doživela Brigata triestina pod novo zastavo, k\ je bila dar komunistične Zveze slovenske mladine: rdeče — belo — zelena z rdečo zvezdo, »simbolom sprave in miru med narodi.« Nič ni pomagala vsb italijansko-slovenska komunistična povezanost, katero samo »švabobranci« izdajalsko preprečujejo. Val razkroja je šel tudi čez n jo. Zdaj Brigate triestine ni več.
Fu Brigata triestina ...
Kdo odloča pri partizan ih
V brošuri »O organizacijskih in kadrovskih vprašanjih naše Partije«, ki jo je izdal Centralni Komitet komunistične Partije Slovenije šele preteklega oktobra t. j. po sporazumu Tito-Šubašič, ko so komunisti na ves glas oznanjali svetu, da Narodno Osvobodilna Vojska ni zgolj strankarska oborožena formacija, ampak splošna narodna vojska, ki je nastala radi spontane volje ljudskih množic, piše sledeče:
Čiienskl škofje o komunizmu
Španska agencija EFE poroča iz Santiaga, da so čilenski škofje o priliki poživitve stikov republike Čile s Sovjetsko Rusijo izdali pastirsko pismo, v katerem so med drugim zapisali: Noben katoličan ne sme sodelovati s komunizmom na nobenem področju !
Sovjeti zahtevajo povečanje dobav iz Amerike in USA
„ Mor gen Tidningen" poroča iz Londona, da je sovjetska vlada zahtevala povečanje pošiljk orožja, opreme in materjala, ki pri-ha a iz Anglije in USA. V ta namen je angleška vlada stopila že v stike s turško, da se izposluje prost prehod skozi Dardanele. Vprašanje povečanja dobav označujejo londonski krogi kot zelo pereče in neodložljivo.
(
I
»V brigadi odgovarja za delo partijske organizacije pomočnik politkomisarja, kt-ima funkcijo brigadnega sekretarja. V brigadi ni formiran niti partijski biro niti komitet. Pri brigadnem štabu sla formirani dve celici, celica ožjega štaba, ki je sestavlje- j na: iz komandanta, namestni- ; ka komandanta, politkomi- S r.aria, pomočnika politkomisarja, načelnika štaba, šefa obveščevalnega centra, inten danta brigade, referenta sanitete itd., seveda v kolikor so \ čl mi Partije. V drugo celico \ pri štabu brigade spadajo vsi r •••'-' // funkcionarji, razen od- 'l delkov ter vse osobje širšega štaba. Foleg teh dveh celic so še posebne celice v specialnih edinicah, ki so tako v bataljo- ; nu podrejene direktno štabu. Za pravilno delo vseh teh ce- J lic tudi odgovarja brigadni se- ■ kretar Partije.«
»V divizji vodi partijsko organizacijo divizijski partij- ■ ski komitet, ki ga sestavljajo.-vsi brigadni sekretarji in po ! litkomisar divizije. Eden od brigadnih sekretarjev je obenem sekretar Divizijskega komiteta. Divizijski Komitet odgovarja za svoje delo direktno Centralnemu Komite-tu. Pri štabu divizije se nahajajo partijske celice in sicer: celica ožjega štaba, celica širšega štaba. Celica širšega štaba je z ozirom na število odse kov razdeljena na grupe in t-ma celični biro. Poleg tega so neposredno podrejeni Divizij- : skemu partijskemu Komitetu i bataljonski partijski biroji pri specielnih edinicah divizi-I ie.«
Tudi to je oportunizem
V »Partizanskem dnevniku« štev. 316. je bil priobčen sledeči članek:
»Nekoč pa so Nemci vdrli v vas in zagrozili, da jo bodo u-ničili, če jih bodo partizani v njej napadli. Tedaj je nekaterim ljudem izplahnela tista ži-| va in goreča ljubezen do svo-j bode, ki človeka goni, da zanjo I žrtvuje vse. Dvignili so svoj glas: Partizani ne streljajte na Nemce v naši vasi, sicer nam bodo vse požgali. Napadajte jih kje drugje. — ln s to mislijo so zastrupili tudi ostale lju di ter celo najboljše med njimi, da še Narodno Osvobodilni Odbor je nasedel te j misli in se pridružil tistim ljudem, ki bi sicer radi imeli Nemce naj bi partizani napa dli v drugih vaseh in ne tu. Ta-
i
!
I
I ko je postala ta najboljša vas j oportunistična, čeprav je nekoč slovela kot ena najvažnejših in ena na jboljših.«
»Kaj so s tem dosegli? Odpovedali so se začrtani poti in opustili so borbo za svobodo. Pozabili so na vse dajatve, na vse svoje delo, na svo je žrtve, pozabili so na žrtvovano dragoceno kri svojih vaPčanov. Zatajili so vse svoje ideale, a \ predvsem to zavest, da gradijo sebi in svo jim otrokom dnm in srečno življen je v svoji vasi in v svobodni domovini. Opustili so misel v to, da bi njihova občina živela tako, kakor bi f si vaščani sami želeli in hoče jo poslej voditi svojo usodo prav v ono smer, proti kateri so se
Globoko bi spoštoval komunizem, ko bi ta prišel k delavcu in mu odkrito in možato rekel: »Od tebe zahtevam nekaj, toda ničesar ti ne obljubljam; od tebe zahtevam, da tudi pri meni ostaneš stvar, edi-nica, gradivo, kakor si stvar in gradivo v tovarni. Toda nekoč, ko se vse spremeni, boš ostal še zmerom to, kar si zdaj; morda ti bo bolje, mor- S da slabše, tega ti ne morem jamčiti. Svetovni red tebi nc j bo milosten, niti bolj lju- | 1 bežni v, bo pa bolj pravičen.« ; « # *
Krmljenje bednega človeka z obljubami, je ropanje revežev. Morda bo revežu življenje slajše, če mu kdo obljublja edate gore, toda v 1 praksi je še danes kakor pred sto leti boljši vrabec v roki kakor golob na strehi vladne palače. Boljši je tudi ogenj v peči, kakor rdeči petelin na strehah palač, ki pa jih je pri nas dosti manj, kakor pa misli človek, ki mu namesto bistrih oči nudijo — razredno zavest. Agitatorji navadno trdijo, da revež ničesar nima žrtvovati in ničesar izgubiti. Narobe je ] res: kar koli se zgodi, siro- 1 maki zmerom in povsod izgubijo največ, zakaj ako izgubijo samo nekaj, je to več kot potrebni vsakdanji kruh.
S skorio kruha bednega človeka nihče ne sme delati eksperimentov! Se nobena revolucija se ni izvedla na hrbtih malega števila ljudi, temveč na hrbtih največjega števila. Naj bo vojna, naj bo valutna naj bi bilo kar koli. zmerom so zlasti prizadet5 siromašni ljudje; meje iz dna
doslej borili. Sedhj so speijait’. svoj korak na tisto pot, po kateri jih je vodil italijanski fašizem in po kateri jih hoče voditi tudi nemški okupator. Prav to so hoteli doseči Nemci, da bi imeli v te j vasi mir-pred partizani, da bi imeli-podporo teh ljudi v vasi, kt Nemce sicer tako sovražijo*.
«ln kam bi to pripeljalo? To je pot oportunizma, ko-modnosti, sredinstva in navadno naposled tudi pot v narodno izdajstvo.»
Slovenski kmet, zapomni si: Če prosiš partizane, naj ne streljajo na Nemce iz tvojih hiš, je to oportunizem, ko-modnost in pot v narodno izdajstvo!
revščine sploh ni. Zmerom so trpele le hiše revežev in ne bogatašev; pretresite svet,
1 pojdite lin poglejte, koga jA zasulo!’
* * *
Prav malo ljudi sem srečal, ki ne bi zaslužili vsaj malo odrešenja in tudi malo takih, katere bi mogel strogi Gospod zasuti z ognjem in žveplom. Na svetil je dosti več omejitve kakor resničnega zla; toda je tudi toliko simpatije in zaupanja, zvestobe in dobre volje, da ni mo-j goče tega človeštva kar tako preprosto obsoditi v pogubo. Ne verujeijv v popolnost niti današnjega niti bodočega človeka. Svet ne bo poslal raj niti z revolucijo, niti ne z uničenjem človeškega rodu. Vendar če bi mogli zbrati vse dobro, kar tiči v nas, grešnih ljudeh, verujem, da bi mogli s tem postaviti mnogo fepši svet, kakršen je sedanji. Rekli boste nemara, da je to sentimentalno človekoljube; kaj hočete, spadamo pač med »idijote«, ker ljubijo človek*, prav zato, ker je človek.
JUGOSLOVANSKI REGENT SKI SVET?
i o nepotrjenih vesteh naj bi kralj ljetcr imenoval regentski. svet iz treh zastopnikov SlO' vencev, Hrvatov in Srbov. Regentski svet naj bi potem dal Titu mandat za sestavo nove vlade.
Reuter naknadno poroča, da je ta n«črt propadel in da je prišel v London minister Kneževič, za-I stopnik Mihajloviča, da se poraz-; govori s kraljem.
svobodo, a kriza.
It. ro^ravi!	Karto	Čftpka
Or. Joža Lovrenčič :
ZGODOVINA SLOVENSKE BESEDE V POSOČJU
Sedem let je steklo bilo, ki Marije tle ni blo, smo žalval in klical milo: Dajte nam spet Troštarco! Rovmarji so gor hodili polni solz v svojih očeh, in Marijo so prosili:
Pridi Mati spet na Breg!
Vslišana je vaša želja,
o	Marianski rovmarji!
Dans je dan našga veselja, dans k Mariji vse kriči:
Oh, ti naša ljuba Mati, bod ti naše upanje!
Tvoji očemo ostati, dokler duh v’ nas še je.
Pros za nas ljuba Devica, p ros za vse dobrotnike! Naj občuti tud Gorica moč, ki v tvoji prošnji je!
Leta 1828 je izdal Stanič drobno knjižico »Cesar ino prelat«, ki je prevod znane Burgerjeve romance »Der Abt von St. Gallen«, in ji dodal še svojo pesem »Rožce na grob Marjane D., ktera je v jeseni 1820 vmerla«. Marjanica Durja-va je bila Staničeva pridna učenka v Ročinju in je umrla v svojem 18. letu. Spomnil se je je v pesmi, kakor prej na Banjšicah »deklice, katera je v šolo hodila«, ali pastirice, ki je bila v Lokav-cu doma...
Poleg nekaterih manjših zbirk pesmi, v katerih je priobčil slovenske in svoje nemške, namenjene študentom, naj omenim tudi njegovo ji rožo »Kratke povesti s podobami, poslovenjene iz nemških bukvic monakovskega društva zoper mučenje živali« itd., obsegajoče 24 strani. Izdala jih je po njem ustanovljena goriška Družba zoper trpinčenje živali leta 1845 in so bile v 1400 izvodih priložene tudi »Novicam«.
Stanič je po tem društvu zoper trpinčenje živali zaslovel tudi v svetu: bil je v zvezi z enakim društvom v Monakovem, odkoder je prišel tudi slikar Gail, da je ustanovitelja goriškega društva portretiral. Njegovo sliko so imeli v podobnem društvu tudi v Parizu.
Se bolj ko živali so se pa smilili Staniču gluhonemi, za katere se je v svojih goriških letih zanimal in jim končno 1843 ustanovil zavod —
gluhonemnico, iz njegovega nemškega spisa »Die Wallfahrt der ’l aubstummen auf den Heiligen Berg bei Goerz« iz 1. 1844 vidimo, kako se je ves posvetil tem revežem in kako je znal z njimi ravnati. O tem njegovem delu v gluhonemnici govori še poročilo: »Gcfiihle cinigcr Taubstum-men vorgetragen bei Gelegenheit der am Sept. 1844... abgehaltenen Priifung der Taubstum-men«.
Nič manjše ljubezni ni izkazoval goriškemu dijaštvu, ki je rado zahajalo k njemu in ga je med letom in o počitnicah celo vozil na razne sprehode in izlete ter ga učil in navduševal za vse dobro in lepo in tudi za slovenski jezik in slovensko knjigo.
S svojimi 12 slovenskimi knjigami in knjižicami je pokazal, da bi rad dvignil izobrazbo svojega naroda. Iz predgovorov in zagovorov njegovih moremo sklepati, da je hotel v Gorici u-stanoviti nekako družbo, ki naj bi redno izdajala potrebne slovenske knjige. O tem se je nemara razgovarjal tudi z Antonom Martinom Slomškom, ko ga ie bil prišel iz Celovca obiskat in sta poromala tudi v Oglej. Ker ni prišlo do take književne družbe, je pa začel sam — s prvo slovensko knjigarno v Gorici, ki jo je imel v svojem stanovanju.
(Dalje.)
VEST! IZ GORICE IN
Tri nicscce smo trepetali za njegovo življenje in upali, da mu bo morda vendarle prizaneseno. Bridko smo se varali: OF ne pozna v svojem besnem sovraštvu do vsega, kar je božje in narodno, nobenega usmiljenja in priza-našamja. OF pozna samo edten cilj: brezbožni in prot nerodni komunizem, in kdor se temu cilju postavi prot . mora pasli, pa na] bo drugače najboljši čloivek in* najboljši Slovenec. Tako je moral pasti tudi č. g. Tone Pisk, župnik v pokoiu. To smo zvedeli iz zanesljivega vira: že pred tremi meseci, kmalu potem ko so ga odpeljali, je bil umori en v Zgornji Tribuši. Njegovi morilci so skušali zločin prikrivati, ker so se bali ljudske jeze in maščevanja. Danes resnice ni mo noče več prikrivati: gospoda Toneta • ni več med nam:! Umorili so ga kot zločinca, razbojnika, narodnega izdajalca, njega, ki je v celem svojem življenju imel eno samo veliko ljubezen - do svojega nesrečnega neroda, njega, ki ni iskal svojih koristi nikdar, temveč je život, trpel, delal in se mučil samo ze svoje ljudstvo. Ta veliki sin slovenskega naroda je postal nenadoma v očeh zločinske OF izvržek našega ljudstva in je kot ta': zaslužil poniževalno in sramotno smrt.
Žaluje ves slovenski narod1, ker je spet zgubil enega svojih najboljših duhovnikov! Žaluje zlasti goriška nadškofija, posebno še vsa Kanatska, ki pa je imela dolgo vrsto let v svoji sred! in ga poznala kot dobrega, zavednega slovenskega duhovnika! Bil je pokojni g. Tone med prvimi duhovniki na Goriškem, ki so spoznali strup, ki se sigiva pod lepo in mikavno lupino OF. 'Vedel je dobro, da je OF na svojem dHui komunistična in brezbožna. Vedet je dobro, da je komunizem največje zlo naše dobe, ki so ga obsodili papeži in vsi naši škoije. Vedel je dobro, da katoliški duhovnik ne sme molčati, ko vidi, kako se komunizem širi med vernike pod raznimi pretvezami in oblikami: Katoliški slovenski duhovnik ne sme mirno stati ob stranii in gledati, kako mu satan seje med pšenico ljuljko verske brezbrižnosti, ki se bo prej ali slej raizrastla v sovraštvo do vere; katoliški slovenski duhovnik ne sme biti bojazljivec, ki skuša svoj strah opravičiti z evang.'lijem v roki, češ da bi bilo »proti !'U-bezni db bližnjega«, da bi ne bilo »modro in pametno«, da bi »odbil tega in onega«, ako bi e-nergično nastopil proti zapeljiv-
cem duš in ljudstvo obvaroval pred njimi. Vsega tega se je pokojni g. Tone dbbro zavedal in zato ni hotel biti »mutasti pes«, temveč je ob vsaki priliki svaril in opominjal, prepričeval in odpiral oči. Zato je razumljivo, da je bil napoti marsikomu, da je marsikje naletel na nerazumevanje, celo lam, kjer bi moral najti oporo in pomoč. Tako je padel kot žrtev svojega duhovniškega poklica.
Bog daj, da bi njegova žrtev ne bita zaman! Da bi njegova !ai ne bila zastonj prelita! Bog daj, da bi se ob tem svežem mučeriiš-kem grobu slovenskega duhovnika vendar enkrat otajala mrzla srca, padle luskine z zasleplje-nih oči in ljudstvo - zlasti kanalsko ljudstvo, ki ga je pokojni tako ljubil - vendar enkrat spoznalo, v kakšno pogubo vodi s!o-
I	venski narod zločinska OF. Morilcem pa pokojnega župnika Piska in vsem tistim, ki so na kateri koli način zakriviti njegovo smrt, bodi Bog - milostljiv sodnik.	^
Mož delo in trpljenja
(f Jošku Bratužu v spomin)
loško Bratuž se je rodil I S. januarja 1896. v Gorici Šote ic o-biskoval v Gorici in je 1’	1914.
končal gimnazijo. Po klicu svojega srca je vstopil v bogoslovje. Njegove študije je prekimia vojna, ki je izbruhnila mod Italijo m Avstrijo. Zasedbe Gorice 1. 1916: ga je spravila za kratko d^bo v Videm, kjer je bil prefekt v semenišču. Kobariški poraz i. 1917. je nama h preokrenil njegovi dosedanje življenje. Joško je mo.al s svojimi starši in vso družino v begunstvo v stare italijanske pokrajine. Bival je nekaj časa v Toskani, potem je bil poslan bot j na jug v Abruzze.
Bridka sprememba ga ni potrla. Z vso vnemo je zač 1 skrbeti za begunce. Oblasli so cenile razgibanega in neutrudljivega bogoslovca in so mu nailožile oskr • bo beguncev v njegovem okolišu. Romal je od vasi db vasi, tolažit potrte duše, jim dajal pogum in jim pel, pel, kaikor jim ie znat peč samo on. Zvesto mu je pri tem trudapolnem delu pomagal njegov mlajši brat Lojze, ki se je že izvežbal za čudovitega organista. Prirejata sta slovesne sv. maše in skromne koncerte Tako sta oba brata lajšala begunsko bot svoj h dragih dežela nov, dokler se niso 1. 1919. vsi skupaj vrnili v domače kraje. Kmalu po vrnitvi v sončno Gorico je Joško odšel v Stično na Dolenjskem, kjer je nadaljeval svoje bogoslovne študije. Tik pred posvetitvijo v mašnika je zbolel in se vrnil domov. Ko je ozdi a vil, se |e iz nedoumljivih razlogov odpovedal duhovniškemu poklicu. On, ki je ves gorel za čast božjo, ki je bil po svojem srčnem nagnjenju in vsej svoji načelnosti, po delu in življenju, pravi glasnik Kristusov, se ni čutil vrednega,
da bi stopil pred oltar. Res, skrivnostna so pota, po katerih božja previdnost vodi svoje izvoljence.
Z velikim veseljem pa je spre jel Joško 1. 1922. vodstvo r ovo u-slanovljenega slovenskega Aloj-zijevišča. Zavihal je rokave in s r^TrV junaško požrtvovalnostjo lotil dela v mladem ^avodu. Postal je najodličnejši vzgojitelj slovenske mladine. Bil je mož na svojem mestu. Znal je učiti in vzgajati. Na čudovit način si je znat odpirati srca svojih gojencev, ki so ga ljubili in spoštovali kot svojega očeta. Večkrat smo imeli priliko govoriti z njegovimi učenci. Trda življenjska pot jih je razmetala križem po naši domovini. Nekateri so zašli tudi na zmotna pota. Toda vsak izmed njih je hranil v svojem srcu svež spomin na svojega učitelja, vsak ie govori! o riem 7 ljubečo spoštljivostjo. Praiv slične uspehe kot med ailoizeviščniki je im 1 loško tudi med dijaki Malega semenišča, kjer je okrog 1. 1930. začel poučevati latinščino, grščino in slovenščino. S svo)o pridnostjo in vestnostjo je tudi tu postavil celega moža. Bil je profesor po božji volji. Radi svoje premišljene in modre metode je žel uspehe, ki so mu jih v polni meri priznavali vsi. Prišel je v sloves najboljšega pedagoga in postali močan steber vsega zavoda.
Vsi njegovi napori, vsi njegovi uspehi, vsa njegova plodna prizadevanja ga niso obvarovala pred težkimi, usodnimi udarci. Njemu, ki je v vsej tihoti in zapostavljenosti snoval in ustvarjal po najbolj plemenitih načelih, bodreč vso svojo okolica z besedo in zgledbm k na j višjim ciljem, ni bilo prizanešeno Pretrpeti je morali eno bridkost za drugo. Leta 1921. mu je umrl dra-
gi oče in je skrb za družino pad- ^ la na njegova ramena. Komaj si j je kot ravnatelj Alojzevišča j skromno uredil svoj gospodarski : položaj, je moral 1. 1932. mirno gledati, kako so sovražne sile zatrle cvetoči zavod, ki je bil pravi blagor za slovensko pode- 1 želje. Ohromel in krvavečega srca se je naslonil z vso svojo moško dejavnostjo na Mulo semenišče. Pa tudi tam se je moral po kratkem desetletju blagoslovljenega dčla umakniti L. 1941. je bilo Malo semenišče premeščeno v Videm in Joško je bil na cesti — brez službe, brez zaposlitve, brez dohodkov. Še huje kot ta nezasluženi udarec, sta ga v tem zadnjem obdobju zadeli ; dve drugi tegobi: L. 1932 mu je umrla preljuba mamicai, na kateri je visel z vsem svojim otroš- I ko dobrim srcem, 1. 1937, pa sa mu zločinski ljudje umorili nje- i govega prisrčno ljubljenega brata Lojzeta. Lojzetova smrt in vse , gorje, ki je bilo z njo v zvezi, je bila prehudta za njegovo sicer i jekleno a vendar mehko naravo. Zbolel je resno in bali srno se zanj. Po nekaj mesecih se je pa popravit in se zopet vpregel v vsakdanje delo. Opomogel se je j tako čudovito, da je 1. 1941., ko je bil nenadoma brez službe, po-gumno in korajžno sprejel borbo : za obstanek. Kot priznan učitcij ; in pedagog si je nabral kopico učencev in si z zasebnim poučevanjem raznih jezikov, matematike in petja zaslužil vsakdanji kruh. S trdim kruhom inštruktorja se je zadnja leta preživljal. Kako so pa te preštevilne zaseone ure izčrpavale življenske moči zvestega in vestnega profesorja, si 'lahko mislimo. Bil je trpin, ki svojega trpljenja ni nikomur potožil in ga je smehljaje prenaša).
Joško Bratuž
kot glasbenik
Nismo strokovnjaki in ni nam dano, da bi Joškota primerno o-cemli kot glasbenika in pevca. Naj samo povemo: sloves, ki ga je skromni Joško užival med nami, ki je njegovo ime raznesel po vsej domovini, ki mu zagotavlja v našem narodu neminljiv spomin, temelji v njegovem nebeškem glasu. Bil je naš slavček. Vsi, tisoči in stotisoči, ki ste ga slišali, ga ne boste nikoli pozabili. Pel je z vsem srcem, čisto in ubrano. S svojim peljem je blažil srca, vzbujal njih trepet in jih dvigal v nedogled. Bil je pevec - umet- 1 nik - čarovnik. Vso svojo veliko dušo je polagat v petje in z
njim mehčal zakrknjena srce. In kako je bil s svojim dragocenim glasom radodaren? Prepeval je pri slovesnih mašah, pri koncertih, pri prosvetnih prireditvah, pri novih mašah in povsod, kjer so dobri prijatelji želeli. Bil je neugnan. Trudil se je do izčrpnosti. Kako se je pri svojih pevskih nastop h potil in izmučil do svojih zadnjih vlokenc, vedo vsi oni nešteti, ki so imeli priliko slediti njegovim pevskim pohodom.
Bil pa ni samo nedosegljiv, od Boga obdarjen pevec, umetnik, ampak tudi izvrsten pevovodja in glasbenik- kateremu se move-mo zahvaliti za številna odlična dela, pri katerih je s svojo veliko glasbeno usposobljenostjo sodeloval. Naj omenim samo velike zbirke, ki jih je pod uredništvom g. Vinka VodJopivca izdata go-riška Mohorjeva družba:	»Božji
spevi«, »Gospodov dan«, »Zdrava Marija«, »Svete pesmice«. Pri vseh teh zbirkah je Joško s svojim neprecenljivim znanjem in
Zaradi izrednih okoliščin, ki so nastale pri uporabljanju vode v fio-rici. je občinstvo naprošeno, da čini bolj varčuje z vodo. Izogne naj se vsakršni nepotrebni potrati.
Priporoča se tudi. da se voda pred uporabe zavre.
marljivostjo pomagal in je njihov izredni uspeh v veliki meri njegova zasluga.
Tam pred dvajsetimi leti sta blesteli na našem goriškem glasbenem in prosvetnem nebu dve zvezdi: Bila sta Dioskura, brata Joško in Lojze, po domače Pepi in 2iži. Zasvetili sta se tako žarko v temino takratnih dni, da smo vsi obstali in se razveselili. In obe zvezdi: temperamentni, samonikli Lojze in modri, vzgojni Joško sta nam bili zvezdi - vodnici. Slovenska pesem je donela po vsej deželi od Triglava do A-drije_ in razganjata mraka ve. Kljub bridkim težavam smo v tistih dneh še krepko živeli in se udejstvovali. Priihrule pa so vihre in naim zatemnile nebo Ubogi Lojze je nasilno ugasnil že Dreti' dobrimi sedmimi leti, sedaj mu je sledil njegov zvesti mentor, njegov skrbni učitelj Joško.
Vendar ne obupujmo' Zasejani sta blagoslovljeno seme, ki bo gotovo obrodilo. Pavrhu nam bosta izprosita še božjega blagoslova, katerega Vsemogočni nc bo mogel odreči zlasti preljubemu Joškotu, ki je sveto živet in sveto umrl.	P	K.
BOGOMILA
Petnajstim v spomin
Sedaj je njena 'hiša prazna, izumrla, samo dVe srci bijeta še v nji, trepetata eno za drugo.
Kaj vse je pretrpela gospa !u- ’ lija že takrat ob Vseh svetih, ko so ji njeno edinko odpeljali, da cel leden ni vedela zanjo. Kol blazna je tavata iz sobe v sobo pa spet na komando, kjer ji je , na vsa njena roteča vprašanja j odgovarjal le brezbrižen molk, pa zopet v cerkev, da se je lahko izjokala pred Njim, ki jo je še j najbolj razumel.
—	Kaj bom sama brez nje — j c j ječalo takrat njeno srce — Mara | mi je vse na svetu, še v zibki je bila, ko so ji očeta umorili Borila sem se sama skozi življenj?, kdo je bilo, neusmiljeno, a zma-
gala sem in Mari zreskrbcia ! kruh. Prišel je tedaj Ivo, dober in plemenit, in vzljubil to mojo malo ; Maro, ki je ni videl že toliko let. ' 7-e sta govorita o poroki, dela- j la načrte za bodočnost, ki jima ■ je sijala naproti vsa dehteča 11 cvetoča.
O	Bog ne daj, da bi biio sedaj vsega konec, usmili se njene mladosti, usmili se mojega ubogega srca. —
Mara se je takrat vrnila, a ra bita več vesela in razposajena Mara, marveč vsa tiha in žalostna.
Gospa Julija si je na skrivaj o-brisala solzo, nato pogledala na uro.
Mara pozno je že, ali ne Dl j šle raje počivat? Jutri te čaka j spet tako dolga pot do šole Trudno je vzdihnila Mara, o Tožila čopič, in še enkrat pogledale svoje delo. Zadovoljna je bila ž njim, saj je vso svojo dušo zlila vanj, tukaj edino je Lila še prosta.
Iz prvega nadstropja se je zaslišala moška hoja, ustavila se hip na hodniku, nato se rsda.je-vata po stopnicah, ki so vodila do njihovega stanovanja.
Mara jc smrtno bleda strmela v svojo mamo, ki je uidi vsa trepetala.
Z vso močjo je potrkalo na vrata, da je Mara od strahu pred strašnimi slutnjami zakričala, in se tesno oklenila mame Tako objete ena drugi v oporo, sta odšle k vratom.
Na njihovo trepetajoče vprašanje jim je osorno odgovorilo:
— Partizani smo. —
Vedele so dovolj. S težavo so odprle, svetloba iz kuhinje je osvetlila, dva odurna moška o-braza.
— Tovarišica Mara, od višje komande imamo ukaz, da te tja odpeljemo. —
Dva krika sta sledila temu pozivu, še zveri bi mogoče ganila.
— Vsaj do jutra počakajte — je prosila gospa Julija.
— Ni mogoče, ukaz moia biti še to noč izvršen. —
Dobro so vedele, ri^a bi bila vsaka beseda zaman
Skupaj sta odšle v sobo, in tam je gospa Julija loplo oblekla svojo Maro, kot bi bilo desetletno dekletce, ki ga pošilja v šolo.
Z. vso nežnostjo jo je še enkrat objela in poljubila in jo s tresočo roko prekrižala na čelo.
— Mama še Ivota pozdraviš če se več ne vrnem — je skozi solze zajecljala Mara.
Toda j pa kakor, da bi ji to ljubljeno ime, dalo moči, je z odločno roko zbrisala solze iz oči in tudi mamo zaprosila:
— Ne jokaj mamica, da se ne bodo oni zunaj še na naših solzah naslajali. Pogum, mamica, mogoče, da se le še vrnem. —
— Mara, otrok moj, ne pustim te same, s teboj pojdem — jo je tudi mama nežno tolažila.
V	hitrici se je napravita, in vrnile sta se v vežo.
— Pojdimo sedaj — jima je
Mara ostro ukazala, samo, da bi skrila pred njima' vihar, ki je sedaj že drugič prihrumet nad meno pomlad in neusmiljeno moril še zadnje cvetke.
Partizana sta jo jezno pogledala, kot bi hotela reči: kdo si upa nam ukazovati? —
Zapazita sta, da misli gospa Ja lija s hčerko.
— Tovarišica Mara, tvoja mama ne sme z nami, zanjo nismo dobiti nobenega povelja. —
— Moj otrok je in ne vaš, 111 če
I	treba pojdem z njo tudi v *mrl,
same je ne pustim. —
Partizana sta nejevoljno zamahnila z roko.
Gospa Julija se je še tesneje oklenila svoje Mare in skupaj sta odšle po stopnicah v viharno noč.
Hodile sta roko v roki, ustnice trdo stisnjene, da bi jima ne ušel iz srca krik bolesti m neizmerne groze. Po licih so jima vrele solze, veter jih je sproti sušil, kakor bi se bal, da bi bili ti
Novi znaki za zračni alarm
Od 6. januarja 1945. bodo veljali za vse pokrajine v področju »Jadranskega Primorja« sledeči znaki za zračni alarm:
1) Dfll/NA NEVARNOST:	5
znakov s sireno, ki bodo trajali po 5 sekund vsak s presledkom 5 sekund;
2) ZRAČNI ALARM. 4 znaki s
sireno, ki bodo irajali po 15 sekund vsak s presledkom 5 sekund;
3) ZMANJŠANA NEVARNOST:
5 znakov s sireno po 5 sekund, vsak s presledkom 5 sekund;
4) KONČANA NEVARNOST: 1 znak s sireno, trajajoč 30 sekund.
OBNAŠANJI-: LJUDSTVA.
a)	Delna nevarnost:	Vse
trgovsko življenje m ves promet se vrši nemoteno dalje. Prav tako se nadaljuje delo po pisarnah in po javnih prevoznih sredstvih. Potniki lahko nadaljujejo svojo pot na lastno odgovornost.
Ob času zatemni Ive se morajo pogasili vse luč', /lasti na vozilih na električni pogon. V šolah morajo prekiniti pouk in učenci, ki stanujejo blizu, lahko zapustijo šolo, ostali pa morajo iti v zaklonišče, ki je določeno zanje Med javnimi predstavami kakor
so kinematografi, gledališča itd. se mora občinstvo takoj obvestiti o nevarnosti, nakar se lahko vsak poda v zaklonišče. Za osta-
lo	občinstvo se predstave lahko nadaljujejo. V ostalem pa se mora dali takoj ljudem na razpolago, da gredo neovirano v zaklonišče. Če pride med delno nevarnostjo« zračna napad, se je treba ravnati po pravilih, ki veljajo za pravi alarm, dokler ni dan znak za »končani alarm.« Nadaljna navodila se bodo dajala sproti.
b) Zračni alarm: Vse trgovsko življenje im ves promet se takoj prekine. Ljudslvo mora: izprazniti stanovanja in ceste in si morajo poiskati varnega zavetja v zakloniščih.
c) Zmanjšana nevarnost: Po
tem znaku veljajo isla praivila, kakor pri znaku za »delno nevarnost«. Navadno življenje se l^hko takoj prične. Šole in druge vzgojne ustanove pa lahko nadaljujejo svoje delo šele po znaku za »končano nevarnost«.
Če je dan znak za »zmanjšano nevarnost« v času zatemnitve, se ne sme uporabljati vozil na električni pogon, da se ne bi kršili predpisi o zatemnitvi.
d) Končana nevarnost: Javno življenje se nemoteno vrši in ljudstvo lahko zapusti zaklonišča.
ali bi ne prišle lahko bombe na-
mesio letakov?«
Na lo dvomljivo zagotavljanj jim mi odgovorimo kot antikomunist;, da se poslužujemo prvič opominov, nato pa šibe.
Šempas
Človeka kar boli gilava ko v:di, kaj se vs; pri nas dogaja. Treznemu človeku ni več tu obstati. Prisiljen si je nadeti nahrbtnik in oditi v mesto. Tu terorizirajo ban-
diti VDV
za Vipavsko. Svoje
DOPISI
Ko!
Kdo je prisilil številne naše terence, da so že pred, posebno pa po mobilizacij klonili pred našo odtočno vztrajnostjo? Roka pravice ne, ker ob prilik; raznih čistk jim je bila vedno vrnjena prostost. Le zgrozili so se pred Božjo in narodno obsodbo, ker so spoznati, d'a le on bo zmagal in da le ta je najpravičnejša in najtežja obsodba, katero so tudi oni v brezboštvu zlorabljali za kazenske ukrepe nad ncjdolžnimi žrtvami. Da nas luč življenja z dneva v dan bolj obseva, moramo v prvi vrsti, mi in spreobrnjeni izreči našo hvaležnost tebi »Gor. list«, ker si bil zvesti tolmač naših težav in želja. Ti si pomagal j terenskim zlobam našega naroda do prave poti ter do spoznanja, da mi, narod, jim bomo plačevali po zaslugah, ki smo jih od njih prejemali. So spoznati, da kloniti pravičnosti je bolje prej kakor slej, ker pot krivice nima izhoda. Vse tislc ki pa še drvijo po od OF osnovani poti opozarjamo na stari porek, o Ribenča-novi skledi, ki pravi: »Dalje jo neseš, dražja je«.
Banjšicg
Priporočljivo bi bito za vse liste ki upajo, posebno pa za tiste ki so gotovi tolovajske zmage, da bi si vsaj površno o-gledaili našo planoto, največjo ru-dečo republiko na Primorskem. Prepričali bi se, četudi z bolestnim srcem, kako vihar pravice \ trga in podi na vse strani rdeče oblake, kateri so nam že,več ko j lelo dni jemati luč življenja. Pri- i znali bi, da nepopravljivega raz- \ kroja, v katerega se pogreza OF ni povzročila premoč njenega so-vražnika ampak le naravna moč pravice, ker tukaj je skozi vse leto nemoteno gospodarila in na- ' predovala.
Danes se morajo veljaki pazili že pred osebnimi stražami. O lem nam potrdi komunistična slavnost ki se je vršila 10-12-44 v sredini le republike, na Truš-njem. Čutili so se varne, misleč da je tu od sovražnika nekontroliran položaj, kar bi sleherni , tudi potrdil, med tem ko je dejstvo pa lo, da jih je obvladal strah in groza ko so opazili po dvorani, po stenah, od zunaj po tleh in celo na avtomobilu IX. korpusa antikomunistične letake ter razno čtivo. Veljaki so bili prisiljeni v javnosti priznati njih položaj takšen kakršen je z besedami: »Nikjer nismo več varni,
gnezdo imajo tam pod Vitovljami. Pri nas čakajo ob cesti le posamezni. Pri tem delu pomagajo zelo vneto domačinke tovarišice (njih imeno zaenkrat še prizanesem) katere bi rade zamenjale krila za hlače, - štedilnik za puško. To so ljudje /možni vseh dejanj. Na Sv. Štefana je šel v Ajdovščino avto zelenega kuža po neko smrtno nevarno bolnico iz Gonce. Ko se je vračal ob pol treh popoldhe ga ustavi par banditov (v ozadju so prileteli tr.di domačini) ustavili avlo in ga potem odpeljali neznano kam, 'Polano ženo položili ob cestni jarek in spremljevalkam zabičali, da morajo nazaj z njo. Dobile so voz z gnojnično košaro in drugi ave vse izmučene z ubogo ženo trpinko šle nazaj v Ajdovščino. Kdor ima še količkaj sočutja se mora zgrozili ob lakih dejanjih. Niti bolnim ne prizanesejo. Teko daleč nas je pripeljala OF s svojo svobodo. So lo ljudje, ki čakajo ob cesti cele dblge ure kdaj pride kaka popotnica z moto jajc ali z maslom, namenjena proti Gorici, da bi zamenjala za druge potrebne stvari; slopi pa pred njo hudič v krilu in jo' kar ria mestu oropa? To so javne tatice, katere se pojavljajo pri belem dnevu pri nas ob javni cesti!
Ajdovščina
Domobranci so nam priredili za Silvestrov večer lepo uspelo akademijo. Brati nova dVorana je bila do zadnjega kotička nabilo polna. Udeležencem je prireditev zelo ugajala in vsi so se razšli radostnih obrazov.
V	naši fari smo imeli preteklo leto le 9 rojstev med! lenti le pet domačih. Umrlo jih je 29 oseb med temi 13 naigllo in neprevide-no. Poroke smo imeli le tri.. Sv. obhajil se je razdelilo 60.039. Naša fara ni še nobeno leto do lani dosegla tako visoke številke. Bog daj da bi nam vsem korisrilo in se vsi duhovno prerodili.
Planina pri Vipavi
Za božične praznike so nas poselili prvič domobranci. Malo začudeno smo jih pogledali, ko smo toliko slabega slišati o njih. Nekateri so se jih kar zbali. Seveda le tisti ki nimajo mirne vesti. Marsikaj so nam povedali. Na
prosto nam je dano, da se la.iko oprimemo rešilne bilke, katera se nam ponuja, ali pa gremo tja, odkoder ni vrnitve. Sedaj so sko-ro vsak dan pri nas. Nas'ed/pji dan so že ujeli dva tolovaja. Skrila sla se v hiši Ivanke Sče-liove. Stražarsko oko jih je lakoj izsledilo. Eden je bil politkomisar Bazoviške brigade driigi pa Italijan. Ljudje strmijo nad spretnostjo Stražarjev, ko patruliraj-j po vaseh in se tako korajžno in disciplinirano obnašajo.
Teroristični nspad na So'kan in rNtlico K^nsia
Gorica 4 Januarja.
V	sredo 3. t. m. so angloame riška teroristična letala napadla mirno naselje Solkan pri Gorici. Poškodovanih je bil ) pri tein napadu nekaj hiš, človeške žrtve pa so bile majhne. Letala so napadla tudi okolico K ■ riala, kjer je nastala škoda na stanovanjskih poslopjih.
Zatemnitev
1.1. - n. i. ii M m; n
h. i. ■ s. i. „ i«i .
!i! ■ 11. „ IMSMS „
sms 1 |o iii!ca ISraiuža
nam je pokazan toliko ljubezni, spoštovanja, prijateljske naklonjenosti, da sc ne maremo posamezno za h vat j c vat i.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zastopniku nadškofa Margotlija, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti; vsem, ki ste mu poklonili obilo lepega cvetja, ki ste darovali v dobre namene, pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke ter prijatelju za poslovilne besede.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 8. t. m. ob 7,30 v cerkvi sv. Ignacija.
Žalujoči Bratužev?.
ILIA??!
Togliatti je bil pred 8. septembrom zelo nepoznana o-sebnost. Brž po 8. septembru pa je prispel na ukaz Moskve v zasedeno Italijo in prevzel vodstvo italijanske komunistične stranke ter vlogo politika, ki naj zastopa koristi in poglede Moskve v lej tako važni sredozemski državi. Hitro je prodrl v vodstvo javnega življenja, postal s svojo brezobzirnostjo na mah ena nujbolj odločilnih osebnosti. Trenotno je minister brez listnice in podpredsednik vlade: opravilo, ki mu dopušča veliko časa za ostale posle in ki mu vseeno daje velik vpogled v tok političnih dogodkov.
Togliatti je po poklicu profesor. Pra vijo, da je še vedno tipično profesorski lik, pedanten, tih, skoz in skoz reproduktivna narava, ki zveslo izvaja vsa moskovska navodila. Niti ni zagrizen, kaj šele globok ali duhovit. V Moskvi je ravno zaradi tega zelo priljubljen. Tudi nima velikega organizatoričnega daru. Splošno stavko, ki je izbruhnila Jani 1. marca, je organiziral Togliatti. Po brezuspešnih poizkusih je končno klavrno propadla.
Brez stranke, ki mu jo vodijo propandisti, šolani v Moskvi, bi Togliatti težko kaj
pomenil. Togliatti Palmiro ali z drugim imenom Kreole Er-coli je star znanec podtalnih organizacj. Izšel je iz zlo-g'asne komu ustične skupine v Turinu, ki se j« zbirala okrng list’ „Ordine nuovo“ pod vodstvom Antonia Gram-sciju in Umb rta Terracinija, katerih pa Togliatti ni nikdar dosegel Grarnsci je bil mističen revolucionar, komunizmu ie skušal dati neko sentimentalno v zionarsko primes. kakor jo je hotel v Rusiji Lun čarski, pa mu je Lenin to preprečil.
Pač pa ima Togliatti svoj koncept za izgradnjo italijanskega komunizma. V Franciji je Togliatti izdaj ni časopis „Lo SUto oper i i “, v kateri je zahteval, daje treba za uspeh komunistične revolucije v Italiji, najprej združiti delar-| ske množice severne Italije z kmetskimi množicami z iuga. V južni Italiji ni komunizem, kol je znano, nikdar imel zasidrane svoje organizacije. Zato se Togliatti z vsemi močmi trudi sprolet. rizirati južno Italijo. Sploh italijanski komunisti posvečajo veliko pažnjo poljedelskemu vprašanju in imajo tudi v sedanji vladi poljedelsko ministrstvo.
Odgovorni urednik . Ur. Milan Komar - Simiče
biseri trpljenja, v prah poteptani.
Za vasjo sta se partizana us'a-vila. Temna poslopja kasarn so kot zlovešče ujede strahotno režale v temno noč.
— Tovarišica, nazaj moraš, mi te nikakor ne smemo vzeti s seboj — so se obrnili do gospe Julije.
— Nikogar na svetu nimam la-zen Mare, pustite mi, da giem z njo — jih je qospa Julija s poslednjimi močmi rotita.
— Kaj nam mar, ludi mi n mamo več nikogar' Tovarišica Mara naprejl — so se sedaj maščevali za njen ostri nastop doma.
Mari je bilo, da bi zblaznela od bolečin, obsula je mamin obraz s poljubi najgorkejše ljubez.d, nato se ji iztrgala iz objema, in o>'dšla naprej po cesti, vsa stila in uničena, svoji temni usoui naproti.
Slišala je še, kako je v boli neizmerne ljubezni, skozi v:hnr zaklicalo na njeno srce:
—	Mara moja edina, vrni se
vrni se. —
Vi.
Hiša trgovca Bolčiča je stala tik ob vodi. V prijetnih večerih je bila njena pesem, kol uspavanka.
Otroci so jo zavzeti posiučeli pravila jim je tako čudovite bajke, polne lepote, v katere veruje samo še otroško srce, da so kmalu vsi srečni pospali.
Ta večer pa, se jim ni mudilo spat. Pesem vode je že davno zamrla j>od ledeno odejo. Kol zaklela kraljičina se jim je zdela sedaj, ki s hrepenenjem pričakuje rešitelja iz svojega mrzlega objema.
Ta večer so njihova srčeca sanjala resnične pravljice
Vsak pastirček, vsaka ovčka sta jim pravila svojo, angeijčki ob jaslicah so jih tiho šepetali, da bi Jezuščka ne zbudili, k; je sladko sjaaval v jaslicah. S e ti Jožef in Marija, sta jim praviki o
dolgi poti iz Nazareta v B"i;e-hem, o srcih kot kamen Irdth, ki jih niso hoteli sprejeli, o hlevčku kjer se je opolnoči rodi! Jczušč'k, o milem petju angelcev, o vdani ljubezni preprostih past rčkov
Zavzeli so poslušali otroci, te čudovite reči, že večer za večerom, nobene jaslice bi jim ne znale tako govoriti, kot. njihove, ki so bile letos tako lepe kot še nikoli.
— Mama — se je iz sanj zV.dil najmlajši Jožek — ali bosta ti.di drugo leto prišla k nam gosooJa kaplana postavljat jaslice? —
— Če boste pridni, gotovo. ; 'n če bosta še lukaj — je žalosMo I pridala, a tako tiho, da jo otrobi niso slišali.
Posebno kaplan' Simon je rad zahajal k njim. Otroci so ga ime-
li	radi, kot očeta in prijat sija; nobene skrivnosti ni bilo med njimi, prav vse so mu zaupal'. V prijetnih sončni|i dneh, jih je jemat s seboj na' bližnje grič’ in travnike, z njimi se igral in trgal
cvetke, z njimi prepeval, d* je odmevalo v dolino,* in so Hodje začudeni poslušali.
V dnevih pred1 Božičem je b’l skoro vsak večer, s kaplanom Jožetom pri njih. Pomagala sla ,im poslavljali jaslice, vsako željo sta jim že iz oči brala, da so Lile letos res takšne kakor s , si vedno želeli.
— Pa drugo leto nam bo gospod kaplan naredil, dia Vodo angeijčki hodili okoli hlevčka, kakor sem videla pri Tomink^vih
—	je že napredovala s svojo domišljijo mala Pezika.
— Pa tud^ peli bodo, o kako bo lepo — se je že naprej veselila najstarejša Danica.
Mama jih je komaj pomirila, loliko želj so imeli na mah vsi. Se oče, ki je pri mizi računal iz debele trgovske knjige, jih >e skoro nevdljno pogledal izpod čela.
V štirih mesecih se' je Stefan zelo izpremenil.
Kakor zveri so prežalo v njem
temne slutnje, vznemirjale ga podnevi in ponoči, da ni imel miru nikjer. Sam ni vedel zakaj ves ta nemir, vsa ta težka mora, ki ga je vedno huje tlačila.
Njegova dobra žena je trpela / njim, skušala ga razvedriti in potolažiti, a ni se ji vedno posrečilo.
še otroci so slutili, da njihov atek ni več tak, kakor je vedno bil, še takrat, kadar jih je pobožal ali poljubil, so čutili, da je daleč od njih.
Kako radi bi ga videli veselega, kot poprej ko se je 1 njimi pogovarjal, jih učil, in jim znal vedno toliko lepega povedati.
Vsak v svojem srcu so molili k malemu Detetu, d!a bi njihov atek ne bil več tako žalosten.
—	Otroci še večerno molitev bomo /molili, potem pa spat, pozno je že — je ukazala mamo.
Tiho, dasi neradi, so ubogali, pokleknili na klop pri jaslicah, in iskreno zaprosili:
(Dtlj*)