SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odpjitelje in šolske prijatelje.
lahuja 1., K), in 20. vsakega meseca in velja :> ghl. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daja za 2 gl(l.„ na leto. Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Lapnjne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči nuj se blagovolijo pošiljati »Narodni tiskarnicl" v Mariboru v koroški ulici liiš. štev. 220.
Štev. 21). V Mariboru 20. novembra 1873.	1.	letnik.
Slovenska učila na razstavi.
Knjiga: „Bericlit iiber das osterreichische Unterrichtswesen“, iz ktere smo tudi o slovenskem šolstvu poglavitno za narodne šole povzeli, našteva veliko slovenskih učnih knjig in sredstev, dasiravno je še več izpuščenih. Izmed naštetih je bilo primerno le malo razstavljenih. Največ je izpostavilo „Slovensko učiteljsko društvo11 v Ljubljani, pa tudi nekteri poedini pisatelji. Čuli pa smo od nekterih slovenskih učiteljev, ki so bili na razstavi, in ob enem sami tudi razstavljavci, da so videli le malo svojega blaga, poslanega v razstavo. Kakor beremo v omenjeni knjigi, bilo je razstavljenih 29 različnih slovenskih šolskih knjig (brez knjig iz c. kr. založbe). Med temi so 4 šolski časniki: „Slovenski Učitelj11,,,Učiteljski tovariš11, „Vrtec“ in „Šolski prijatelj “(od 1.1854). Različnih inuzikalij je bilo šestero razstavljenih, a ^Slovenska glasbena matica“ je razpostavila celo zbirko kompozicij od najboljših slovenskih skladateljev.
Dva slovenska učitelja sta se skazala s tem, da sta po lastnem razumu sestavljena učila v razstavo poslala: Ta dva učitelja sta: Peter Čebin iz Kranja in Jože Levični k iz Železnikov. Prvi je sestavil računski stroj in stroj za glaskov a n j e.
Računski stroj je po koncu stoječa deska z luknjami, ki je nastavljena na omarici (ladici), v kteri se hrani 100 kroglic. Te kroglice se vtikujejo v onih 100 lukenj, in sicer poljubno, kakoršno poočitovanje se ravno napraviti hoče. V enakem smislu je poočitovanje v računieah dr. Fr. Močnika. Ta stroj velja C gld., pa se ž njim pri prvem poduku toliko koristi, kakor z ruskim računskim strojem.
Stroj za glas kovanje ima bele črke na črnih tablicah iz trdnega papirja. Teh tablic je po pet v različnih pre-
29
dalih po abecednem redu postavljenih. Nad temi predali je deska, kamor otrok postavlja te tablice, s kterimi sestavlja sloge, besede in kratke stavke, da jih potem zopet razdeva in se tako uči glaskovati in pravpisja. Ta stroj velja tudi 6 gld.
G. Levičnik je razpostavil stroj (omara) za številkanje (razumevanje števil in številk). Ta omara ima dva predala. Zgornji predal je razdeljen v 12 manjših prostorov, ki so z navpik stoječimi palčicami med seboj ločeni.
V teh prostorih so številke: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0 (bele na črnem trduem papirju).
Na desni strani je pika (-) za znamnovanje števila „tisoč“ in na levi pa vejica (,) za zmnmi-vanju „miljona“. Vse številke s piko in vejico so p<> št V -p- dnji predal se shranjujejo tiste tablice, kterih se ue rabi.
Kakor sestavitelj tega učila v svojem uavodu pravi, naj učitelj najprvo številke 1 — 9 učencem pokaže, jih imeuuje, pove njih vrednost, in potem na znani način vrednost števil po mestih številk s temi tablicami razlaga.
Načela in nauki slavnih pedagogov.
Po Ludwig-ovih spisih.
(Dalje.)
Rousseau
je bil rojen leta 1712 v Genfu od protestantevskih staršev. Njegovo rojstvo je doneslo materi njegovi smrt; zavoljo tega je on svoje rojstvo prvo svojo nesrečo imenoval. V 8. letu dali so ga nekemu župniku na kmete v izrejo; s 14. letom bil je že v nauku pri nekem graveurju, pri kterem pa ni dolgo ostal. Šel je potem v Savoje in tu je postal katoličan. Po mnogem potovanji došel je naposled v Pariz, kjer se je s prepisovanjem not (sekiric) živil. Leta 1750. rešil je najbolje neko akademično vprašanje s tem, da je dokazal, (la so bile znanosti in umetnosti škodljive. Še veče ime sije bil pridobil z delom: „0 neenakostih med ljudmi11. V tem spisu je skušal dokazati, da prava človeška sreča je v naturnem (naravnem) življenji. Lastnina in pogodbe so ljudi v nesrečo pahnile, poljedostvo in obrtuija je prinesla trud in skrb. Leta 1762. dal je na svitlo svoje najimenitnejše delo pod nadslovom: „Emil ali o izreji'1.
To knjigo je ukazal parlament v Parizu 11. jan. 1762. raztrgati in sežgati, pisatelja pa je obsodil v ječo. To bi se bilo imelo zgoditi zavoljo njegovih mislih o veri, ktere je priobčil v dodatku omenjene knjige. V mestu Motiers našel je vendar pribeževališče, dasiravno so ga tudi tukaj preganjali kljubu
tema, da je deželni gospod, Eriderik II. v Prusiji, duhovnikom mirovati veleval. Preživel je potem 2 meseca na Petrovem otoku v Hitlerjevem jezeru. Tu se je pečal z botaniko, o kterej je pozneje tudi pisal.	Nekaj časa se je bavil tudi pri slavnem
Hume na Angleškem.	Leta 1767. vrnil se je v Pariz, kjer se
je zopet s prepisovanjem not živil. Zadnje dni svojega življenja bival je na deželnem posestvu nekega plemenitaša. Umrl je leta 1778. v 66. letu svoje starosti. (Nekteri mislijo, da se je bil zastrupil, kar pa imenuje Diestervveg pripovedko, izmešljeno od njegovih (Rousseau-ovih) neprijateljev. Toliko iz životopisa tega moža.
Rousseau je s svojimi spisi mnogo pripomogel, da so se na političnem polji vsled njih razglašenja mnoge premembe vršile. 8 svojim spisom o izreji je pa tudi na pedagogičnem polji dosti začudjenja obudil. V njegovem delu je mnogo enostranskih, prenapetih in škodljivih misli, pa tudi toliko pametnih zdravih in koristnih naukov. Le škoda, da so vse med seboj pomešane, in da se teško loči dobro zrno od slabega. Rousseau razdeluje vse odgojevanje v 3 dobe. Prvo dobo računi do takrat, ko se otrok uči govoriti. Zavoljo tega piše v svoji 1. knjigi o zdravji telesa in duše otroške, o povijanji in dojitvi otroka, o zanemarjenji otrok po neskrbnih materah, o preveliki in prenapeti skrbi mater, o lastnosti domačega učitelja i. t. d. Potem govori še posebej o telesni izreji v 1. dobi, in sicer o zraku, o umivanji in kopanji, o poganjanji zob itd.
2. doba določuje	Rousseau od 3. do 12. leta. O navodili
za odgojevanje v tej	dobi govori v svoji 2. knjigi, in sicer o
tem, kaj naj se v tej dobi opusti, kako naj se napake in slabe navade, kakor se laž in svojeglavnost odpravijo, in kaj in koliko naj se stori zastran poduka v tujih jezikih, v zemljepisji, zgodovini i. t. d.
3. doho določuje Rousseau od 12. leta do možke dobe. O tej govori v 3. in 4. knjigi, v kterih je najprvo obravnava o teoretičnem in praktičnem umu, kedaj se zbudi in kako se ima vaditi. Gradivo za to zaznamva Rousseau vse, kar je zunaj nas. V 4. in 5. knjigi je govor o tem, kako se ima praktični razum vaditi, in o strastih v razmerji z moralično postavo, o moralič-nem stališču, s kterega se imajo ljudje jin človeške reči opazovati. Rousseau trdi, da le tisti človek more svoje strasti po previdnosti uma prav vladati, ki je o svojem moraličnem namenu dobro podučen.
Da pa to poslednje doseže,	naj	pridno se uči in primiš-
ljuje	človeka v životopisih zgodovine	in v	navadnem življenju.
Imeti mora drugič pravo znanje o veri.
Po tem splošnem spregledu	naj	slede	bolj na drobno njegove	misli, ki jih ima v 1. knjigi.	Rousseau	pravi: Vse je dobro,
kar pride iz rok stvarnika; vse se pa spridi (pokvari) v človeških
29*
rokah. Človek noče tako, kakor je narava vstvarila, vse prekucne, vse predrugači. Se človeka je treba zanj kakor konjiča priučiti, treba ga je, kakor drevo v vrtu, obrezovati. Na svet pridemo slabi in potrebujemo pomoči, brez vsega smo in treba nam je podpore, nevedni smo, in treba nam je naukov. Vse pa, česar pri rojstvu nimamo, in česar v življenji potrebujemo, nam daja odgoja. Odgojo po dobivamo po naravi, po ljudeh in po rečeh. (Slaba razdelitev, ker narava in reči niste dvoji različni stvari).
Narava in društvene naprave so si v nasprotji; treba si je torej izvoliti, ali naj se odgoji človek ali meščan, kajti oboje se ne more doseči. Naravni človek misli, čuti in želi vse drugače, nego meščanski človek. Meščan se moia svoje človeške narave znebiti, kajti najboljše društvene naprave so tiste, ki človeka kot takega najbolj predrugačijo, mu odvzamejo njegovo absolutno existenco ter mu le relativno veljavo dajo, ker se ne more več Čuti kot ednota sam za-se, marveč kot le en del skupne celote (države.)	(Dalje	prih.)
Slovenska učna sredstva.
(Dalje.)
13. Govekarjevo „Prirodopisje za ljudske šole“. V zalogi pisateljevi. Praga 1871. V tem prirodopisji ni slik, navaja pa sistematično vse vrste in razrede prirodniu s kratkimi opisi.
14. Kratka anatomija s 5 anatomičnimi tablami od dr. Kuuder-a, poslovenjena in predelana po dr. Samec-u.
15. Zemeljske kroglje s slovenskim tekstom, 8" v premčru, prestavljene po J. Tomšiču. Izdane od Felkl-na v Pragi, na prodaj pri Giontiui-ju v Ljubljani.
IG.	Vojvodina	kranjska. Zemljevid za	ljudske šole. Risal	in
založil F.	Stegnar. 1871. Zemljevid	v meri 1" = 3000°.
17.	Zemljevid	poknežene grofije goriške	iu gradiščanske. Risal
Vodopivec. Založil deželni odbor v Gorici.
18. Zemljevid slovenske dežele. Izdal Kozler. Na Dunaji 1871. 6. natis.
19. Vojvodstvo kranjsko, v zemljepisnem, statističnem i zgodo vinskem pregledu. Izdala slov. Matica v Ljubljani 18G8.
21. Slovenski Štajer. Izdala slov. Matica 1870.
22.	Zemljepisje za ljudske šole. Spisal	A. Praprotnik. Ni	še
na svitlem.
23. Početni nauk v zemljepisji. Po Subertu poslovenil M. Cigale. To delo bode izdala slov. Matica (?).
24. Centrib France: Vaje v lepopisji po novi (?) metodi. Ljubljana. Gioutini 1868.
25. Gerkman France: Lepopisni izgledi za ljudske šole. V Ljubljani 1869. Gioutini.
26. Nauk o gospodinjstvu. Spisal dr. Sernec v Mariboru 1871. Založila družba sv. Mabora.
27. Telovadba v ljudski šoli. Spisal Ivan Zima v Ljubljani 1872. Založil Milic. Knjižica obsega proste in redne vaje, uektere vaje na orodji, telovadne igre in pesmi, ima pa slovensko in nemško terminologijo.
28. Nauk o telovadbi, I. del s 50 podobami.
29. Nauk o telovadbi, II. del s 164 podobami.
Te knjižice je izdala slov. Matica v Ljubljani, mini-stvrstvo jih je priporočilo.
Zel6 bogata je godbena literatura pri Slovencih.
30. Leta 1844. je izšla zbirka štajerskih in koroških pesmi od Ahaceljua v Celovcu, in zbirka kranjskih narodnih pesmi od Koritka. Odsihmal je izišlo vsako leto po eden ali več zvezkov umetnih pesmi, ki so se vedno bolj in bolj raz-ši rje val e.
31. Prva zbirka cerkvenih pesmi je Juri Vilhar leta 1843. izdal in sicer pod naslovom: Viže sv. pesem od B. Potočnika. V istem letu so prišle na svitlo: Pesmi za nedelje celega leta od L. Dolinar-ja.
32. Posebno je treba omeniti „Slovcnske gerlice11, zbirka pesmi različnih skladateljev 'Mašek, Fleiscliman, Gerbic i. t. d.), ki je izhajala v 7 zvezkih v letih 1848—1865.
33. Razuu tistih pesmi, ktere je izdala založba šolskih knjig in sestavil Ant. Ned ved, so za šolsko rabo še te-le namenjene:
a) Napevi za cerkev, šolo in kratek čas od Cveka. Celovec 1855.
b) Solarske pesmi, zložil Fleiscliman. 1860.
c) Slovenske pesmi, zložil Tribnik. 1862.
d) Pesmi z napevi za cerkev in šolo, zložil Vavken. 1865.
e) Šolske pesmi, zložil A. Nedved. 1867.
34. Za razširjenje muzikaličnih znanosti in umetnega petja je posebno skrbel učitelj Mašek s tem, da je izdaval muzikalične zvezke ICaeciliaj za ljudske učitelje na deželi. Ti zvezki so obsegali: Životopise slavnih skladateljev, poduk v orgljanji, pesmi za cerkev in šolo v latinskem, slovenskem in nemškem jeziku. Ti zvezki so izhajali leta 1857. v lito-grafičuem zavodu Blaznika v Ljubljani. Le škoda, da so vsi poprodani.
35. Leta 1867. izdal je A. Fbrster: „Kratek navod za poduk v petji“ z doklado dvo- in troglasnih pesem.
36. Posebno veliko cerkvenih pesmi in maš je izdal Vilhar; njegove pesmi se odlikujejo po nježnem čutu, ki ga v človeku obude.
Tudi posvetnih pesmi Slovencem ne manjka, in reči se mora, da so Slovenci narod, ki jako umi in ljubi petje, in kteremu ni dosti narodov v tej zadevi enakih. V poslednjih
25.	letih se jo izkazalo nič manj nego 30 skladateljev, od katerih so se nekateri (n. pr. Ipavic, Forster, Hribar) tudi z operetami poskusili.
Tudi kmetijsko slovstvo se je dovelj in hitro razvijalo. Prav zgodaj je že prišla na svitlo:
37. Kmetijska kemija. Prav razumljiva je ta knjižica. Spisal jo je že leta 1852. zamrli Vrtovec, župnik v St. Vidu nad Vipavo. Knjiga je izišla že leta 1847. v zalogi Blaznikovi v Ljubljani, in je že zavoljo tega znamenita, ker je bil s tem za slovensko terminologijo v kemiji temelj postavljen.
38. Od istega pisatelja je prišla leta 1845. „Viuoreja“ na svitlo. Po obliki in razpravi je bila ta knjiga za isti čas prav izvrstna. Zdaj pa je vsled napredka pri viuorcji že manj rabljiva.
Kmetijska družba v Ljubljani je v poslednjih 20. letih izdala ta-le dela:
30.	Umno kmetovanje. Spisal župnik Jan. Zalokar. V Ljubljani 1850. Knjiga obsega vse oddelke kmetijstva; bila je tačas za šolsko rabo prav primerna.
40. Sadjereja od Pirca. Leta 63. je ta knjiga, kteio strokovnjaki cenijo, že v 6. natisu na svitlo prišla.
41. Planšarstvo.
42. Zboljšanje gospodarstva na planinah.
43. Poduk živo mejo saditi. Ljubljana. 1868.
44. Poduk o pogozdovanji Krasa. 1869.
45. Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom. Spisal Scheyer. Ljubljana. 1869.
46. Živali, kmetijstvu in gozdarstvu koristne s posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po drugim natisu Viljelma Schleicher-ja v Ljubljani 1870.
47. Sviloreja, umevno in v podobah razlagana za male svilorejce.
48. Živinozdravstvo, obširno, lahko razumljivo pisano delo, od dr. Bleivveisa. 1854.
49.	Umni živinorejec, od dr. Bleivveisa.	1871.	Knjiga ta obsega
200 strani, ima lepe podobe, strovnjaki jo priporočujejo.
Kmetijska družba v Gorici jo izdala: Kratek navod k izreji sviloprejk.
Družba sv. Mohora v Celovcu je na svitlo spravila:
50.	Vinorcja od F.	Jančarja. 1867.
.51.	Umni gospodar	od F. Jančarja. 1869.
52.	Poljedelstvo od	F. Tomšiča, učitelj	v Ljubljani.
53. Poboljšani sosedje, ali sadjereja v pogovorih.
54. Umni živinorejec. Govekar. 1872.
55. Bučelarček, spisal Sumper.
56. Sosebno nam je še omeniti Hartingerjevih kmetijskih tabel, ki so tudi s slovenskim tekstom na svitlo prišle, in poduče-vauje v kmetijstvu jako pospešile.
Prvi zbor slovanskih pedagogov.
(Dalje.)
Moško D o brin o v (bugarski) izroČuje pozdrav skupštini n ime bugarskih učitelja, spominjujuč radostno, kako ideja uza-jamnosti slavenske i na školskom polju cvasti počimlje, koja ima voditi i temelj polagati u životu duševnoga napredka svih plemena slaveuskib. Nada se, da iz ovoga vrela (skupštine) osobito bugarsko zaostalo školstvo velike koristi crpiti može. Ako i Bngara nejma ovdje dovoljan broj prisutnih, to uvjerava skupštinu, veliko jih je množtvo, koji s-raznih okolnostij prisu-stvovati nemogahu, ali rad skupštine u duhu pozornim okom prate, jer su uvjereni, da se ovdje vieča ob oslobodjenju čovje-čega duha iz robstva tmine i natražnjačtva. Kliče: Bože daj, da ste u dobar čas započeli!
Zastupnik bečkih slaveuskib družtva Ptačovsky (češki) izručuje pozdrav njihov i radost, da se osobito bečkomu, u moru tudjinstva stišnjenomu slavenskomu gradjanstvu čast u dio pala u svojih prostorijali i svojim slubašnim gostoljubljcm toli slavnu skupštinu dočekati i želi njoj: na zdar!
Predsjednik obrazložuje, zašto je privr. odbor neke promenje i u programu razpravnih pitanja predložio, te prepo-ruča, jer če biti svrsi shodnije, da se skupština razdieli u pododbore plemenske, najme u česko-slavenski i jugoslavenski, od kojih bi svaki napose umali poslie sjednice naznačenim redom resolucije uvažavati te izprave kao predlog skupnoj sjednici predložiti iinao. (Prima se.)
Za tim se čitaju telegrami. Na to obrazložuje F i 1 i p o v i č promjene u posljednji čas odborom prihvačene, kako da imadu pitanja jedno za drugim sliediti, opravdava odbor, zašto da je isti skupštini sam pitanja predložio, a zašto da nije pozvao, da mu se pitanja na uvaženje podnesu. Posliednje je učinjeno s-razloga, da se pojedini naprvo zuajuči, o Čem se viečalo bude, pripraviti mogu, dalje, da je nemoguče, dok se prva skupština ueuživotvori i budučim temelj konštituovanjem nepoloži, čisto pedagogijska pitanja razpravljati; nadalje da bi odboru gotovo nemoguče bilo iz jedno 80—100 prispjelik pitanja svojevoljno izabrati. Bnduči se je u posliednji čas uvidjelo, da je gdjčkoje
pitanje važuijc od drugoga, to prcdlaže odbor, da se u pretres uzme ovim redom: najprije 1. zatim 5., na to 4., 3. te 2.
Predsjcdnik isti odborov postupak češki obrazložujc te veli, da se je i u njeiuačkih učiteljskib skupštinah odustalo od običaja, da ovc izmed 50—00 od pojcdinaea priposlanib thesa razpravne izbiraju, a da je svaka debata radi kratkoče vremena za premišljanje i pripravu nemoguča. Da se je pako red pitanja promienio, učinjeno to glavno s-toga, sto je 1. i 5. pitanje temeljem organizacije dojdučih sknpština, buduči skup-štiuski organ ima posredovati, te za buduče skupštiue volju i srnisao uzdržavati i pripravljati, skupštinare duševno vezati i spajati. Ostale pako točke tiču se mladeži, te u slučaju ako ni vremena za vicčanje poncstalo, mogu se i u plemenskih skup-štiua ili u časopisu samom razpraviti. Javljajuč još, da su slavonska družtva u Beču skupštiui u slavu priredila večcrnju za-bavu ob 8. uri kod „ZeIenih vrata“ na Lerchenfeldu zaključuje skupnu sjednicu te češki odbor ostaje, a jugoslavenski odputi se u Slaveusku besedu, da se svaki na pose pripravi na razpravljanje pojedinih pitanja, koja sc imaju u sutrašnjoj sjednici preduzeti.
II. glavna sjednica.
Predsjcdnik otvoriv sjednicu, iznosi na razpravu 1. pitanje, te kao referent češki predaje prcdsjedničtvo g. N Vukičeviču, koji blagodareg na izkazauom mu jučer povjerguju, očituje, da smatra taj čas v životu najmilijim i ujedno kao zalog ljubavi, što ju goje vsi Slaveni prama Srbom. Ovu ljubav, ovu povje-rcnjc nastojati če da opravda koliko svojim radom u školi, toliko i svojem djelatnosti o uzajamnosti slavenskoj. Navadja, da uije dorastao predsjedanju u zboru toli slavnih muževa, jer je bio uvik samo u školi, s-toga moli skupštinu za strpljivost i da ga izvi e u slučajnoj pogrjeski. (Burni živio i slava!)
G. S tj e pan Basariček govori kao uvodom u ovo pitanje o uzajamnosti slavenskoj s-gledišta pedagogijskoga. Sdru-žena radnja nije nigdje toli blagouosna, kao na polju usgojuom. Državne vlade mogu mnogo učiniti, nu obče obrazovanosti njema bez prave i oduševljene suradnje narodnih učitelja i uzgojiti. Zajeilnički i složni rad njemačkih učitelja podigao je njemačku školu harem toliko, koliko i njemačke vlade, pače ja bili se usudio reči, da se svjestnomo i složnemu nastojanju njemačkoga učiteljstva ima ponajviše zahvaliti, što je postignut ouaj visoki stepen školstva u Njemačkoj. S-toga bilo bi i po nas skrajnje vrieme, da se složimo i sjedinimo, jer nas na to sili i potreba obrane elementom, koji priete uništiti slavcnsku uašu individualnost. Narodi se nebore jedino fizičnim, več i duševnim oružjem. U borbi proti tobožnjemu civilizatornomu poslanstvu naših susjeda održati čemo pobjedu jedino duševnom emacipacijom od njihova
opliva, jer sloboda svakoga naroda visi o njegovu materijalnom i duševnom obstanku i napredku. Razni faktori pomažu tu borbu, nu najmočniji jc uzgoj, jer postaje čovjek tim, čim ga uzgoj načini. S-toga uzgojitelji moraju slavensku mladež učvrstiti u pravoj slavenskoj kriposti i vrlini, da bude nepobjevidim bede-raora protiva svemu, što je tudje i samostalnomu razvitku i napredku Slavenstva ubitačno i škodljivo.
Takov postupak nije v opriecisa zoanošču pedagogijskom ili s-načelom humanitarnosti. Cjelina čovječanstva velika je porodita, podieljena na nebrojene narode, zato čovjekoljublje bez rodoljublja je nesmisao, prosta krinka sebičnosti i nemara. Od-hraniti valjane i kriepostue ljude od takovih, koji neljube svoje najbližnje, to nije moguče. Ako i ima jedna vrst strančarskoga uzgoja, napereua proti ostalim narodnostim, to mi za takvim netežimo, več hočemo samo, da se slavenska omladina uzgaja prema čudi i značaju slavenskom. Psihologija nas uči razlikovati posebnosti čudi, karaktera i načina mišljenja, s-toga napredna pedagogija mora respektirati narodne posebnosti. S-toga ncinože biti govora o ubitačnosti takova usgoja.
Sad nam valja ohazrieti se još no uzgoj sviesti slavenskoga jedinstva. Težite za jedinstvom ima pravo svaki narod, a jcdin-stvo je največa poluga napredku. Neslašica takova kod Sla-vena uzrokom je njihova nedovoljna napredka. Hočemo li za-nemareno nadoknaditi, moramo početi s-omladinom, poufcavajuč ju o skuponsti slavonske obitelji. Ni ovaj uzgoj nije proti čov-ječtvu, ljubav do naroda je temelj ljubavi čovječanstva,
Ovomu narod, uzgoju na štetu je tudja književnost, s-toga moramo stvoriti samostalnu slavensku pedag. literatura. Iz re-čenoga nesliedi, da se odlučujemo od cieloga svieta, pače svaku naprednu ideju osvajamo. Ta i današnji preogromni uapredak u pedagogiji nije trud jednoga naroda, več ukupnoga čovječan-stvo. Niemci običavaju do luše modemu pedagogiji zvati svo jom njemačkom, pozivajuč se na Pestalozzija; nu morali bi uva-žiti, da je prije njega radio Francez Rousseau, Englez Loke, a ponajviše Slaven Komensky. (Gromoviti Slava!) Sva raduja Pe-stalozzijeva i njegovih naslednika osniva se na načelih Komen-skoga, tako da bi pedagogiju mogli nazvati prije slavenskom, nego li njemačkom. Nu toliko tasti nismo, ter to smatramo skupnom imovinom.
Svjestni, da so ista načela plod ncumrloga našega Komenskega, dužni smo i kao Slaveni i kao učitelji, da jih branimo baš sada, gdje se hoče uništiti slobodna i uzvišena ta načela, stvarajuča ne samo na pedagogijskom, več i na socijalno-poli-tičkom polju novu mnogim nepovoljuu epohu. luače bi griesili, počem so največi neprijatelji čovječanstva protivnici obče pro-svjete. Oni žrtvuju narode največcmu dušmanu: neznanju i demoralizaciji. Pitanje obrazovanosti jest pitanje slobode.
Uložimo dakle sve svojo sile, da obranimo napredak i Slobodan razvitak. Takovim držanjem i postupanjcm ukazati demo ujedno pred cielim svietom, da radimo nesamo u duliu sloge i zajedi n s t v a, nego takodjer i v duhu s 1 o b o d e i n a p r e d k a. (Dru-gotrajno klikovanje i pljeskanje popratilo je ovaj krasni ovdje samo u izvatku priobčeni govor.)
Poslie nastojao je još g. M a še k obraložiti deski nekojo točke ove rezolucije, te iza kako pristadoši i Cesi na ograni-deni ulaz u skupštine, kako je to jugoslovanski odbor od žrelom uvaženju predlagao, na izpustiv dodadak d), gdje bi imao centralni odbor odludivati o pristupu drugih se najavivšili dlanova, prodita bilježnik sve todke deški i hrvatski, skupstina jih odobri. Zakjludbi glase:
1. Skupstina slavenskih pedagoga neodvisna je od občili učiteljskih skupštiua pojedinih slavenskih plemena. Njezina je zadača naznadivati i krčiti puteve zajeduidkomu i složnomu radu na polju ]iudkoga školstva kod Slavena, a sastaje se prema potrebam barem svake treče godine.
2. Skupstina se ima sastojati a) iz zaslužnih za skolstvo pozvanih niužkih i ženskih dlanova; b) iz odaslanika občih učiteljskih skup štiri a pojedinih plemena.
3. U stalni središnji odbor za sazivanjc skupštine slav. pedagoga izabiro se po pet članova od svake na skupštini zastopane narodnosti, a kod samoga izbora ima se na to paziti, da jih barem po trojica budu u gradu, koji se nalazi u središtu školskoga rada dotidne narodnosti.
4. Stalni odbor bira iz svoje sredine zajednidkoga pred-sjednika. Članovi jedne narodnosti čine za sebe svoj plemenski odbor i biraju takodjer sebi svoga predsjednika i to jednoga od one trojice izabranih, koji se nalaze u središtu školskoga rada. Častnici središnjega odbora i plemenskih odbora obnašati če svoju čast do druge skupštine. Ako bi k oj dlan umro ili izstupio, popunjuje se dotidni odbor sam.
5. Stalni odbor, kojega se maticom smatra onaj plemenski odbor, u kojem se nalazi predsjednik cieloga odbora, stojati če u stalnom pismenoin savezu sa svimi svojimi plemenskimi odbori, a sastati če se po mogučnosti svake godine harem po jedan put u mjestu k-tornu za njega najsgodnijem.
6. Središnjemu odboru ustavlja sc, da ustanovi mjesto bu-duče skupštine slavenskih pedagoga i da se sastavi program razpravnih pitanja.	(Daljo	prih.)
O uku v realijah v ljudski šoli.
(Dalje.)
Stara šola, ktera ima še vedno svoje privržence in zagovornike, je posebno na to gledala, da so si učenci najpred uvod z neobliodno potrebnimi opombami, pregled sistem z vsimi raz-redami, vrstami, plemeni i. t. d. dobro zapomnili. Vse je šlo zelč logično, pa je bilo vendar vse zmedeno, domače in tuje, ne da bi si bili učenci prej prisvojili pravo misel ali zadobili pravo merilo. Razvrstitev in terminologijo mogli so znati kot „očenaš“. Mogoče, da je tako ravnanje za srednje in više šole dobro, za ljudsko šolo pa to ni. Kajti od samega razdeljenja in imen se ne pride do glavne reči, k prirodi. Zato je bil pa tudi vspeh tako žalosten in slab, ker učenci niso našli pri tem potrebne mikavnosti.
V noveji dobi delajo pri tem na vsak način bolje. Kakor velja za vsaki nauk, da se začne pri posamezni stvari, tako naj se ravna tudi pri prirodopisnemu nauku. Pri ogledovanji in opazovanji znamenj razvija se misel ali pojem. Najprej združno, skupno in posebno, potem še le posneto in abstraktno; od eksemplara k plemenu, od plemena k vrsti.
Najimcnitniše pravilo: nauk naj bode kazaven, — brez spolnovanja tega se ne da misliti dober vspeh — velja posebno pri prirodopisuem nauku. Pa kolikrat se še vedno zoper to pregreši! V otročji duši in spominu nakopičena množica posameznih, zmedenih misli in predočeb je še samo na sebi kaj majhine vrednosti. Zato je neobliodno potreba, da učenec priroduine sam ogleda in presodi, in da učitelj svoje opombe na to opira, kar imajo učenci neposredno pred očmi. Ako govorimo od vijolice, vrtnice, trobelike i.t. d., kako lahko damo te reči učeneem y roke, da si jih natančno ogledajo, posebno, ako se jemlje ozir na letne čase, kar smo že enkrat	omenili. Se ve, da	se	vselej
ne more kaj tacega storiti, n. pr.	ako govorimo	od gada	i. t. d.,
ga učencem ne moremo podati. V	takih slučajih	se je	pa	treba
pomočkov poslužiti, podob, kalup	ali modelov i.	t. d.
Zalibog, da so dobre podobe drage. Na prirodopisnih atlantih je na eni tabli le preveč podob, kar je uzrok, da je učenčevo oko vse zbegano in raztreseno. Za prirodopisno znanje važna je že najprvo knjiga s podobami, zato bi se pa spodobilo, da bi sc na take knjige bolj pazilo, kakor se pa to po navadi zgodi. Dobro je tudi, ako ume učitelj vsaj glavni očrt od prirodniu na tablo narisati, in da potem učence napeljuje, da to na svoje tablice posnamejo.
Bolje je že za učitelja, da ima zbirko priroduin. Naj ce-neja in najbolj podučua je zbirka, ktero učitelj v družbi z učenci
za svojo šolo napravi. Z marljivostjo in pridnostjo mogoče je marsikaj rabljivega in koristnega nabrati, in tako zraveu potrebnih znanosti si še marsikaj prisvojiti, kar je ravno take vrednosti.
Med naukom pa naj se na to gleda, da so učenci sami delavni, ne le poslušalci. Učenec naj sam stvar popiše, znamenja poišče in razločke med prirodninami imenuje. Učitelj naj le malo govori, in učence le vodi in po pravi poti dalje na-peljuje.
Kar velja za vsaki predmet, velja tudi za prirodopisni nauk, in učitelj si je zmage le takrat svest, ako zna nauk v resnici mikaven in vabiven storiti. Čvrsta in živa udeležba učencev pri podučevanju zlajša trud učitelju in učencem učenje. Se ve, da je pa zato potreba, da ima učitelj med naukom sam veselje, da je prijatelj in spoznovalec narave. Kdor nima veselja do tega nauka in učilne snovi nima v svoji oblasti, ta naj si bode svest slabega vspeba. Hippcl pravi: „Kdor je prišel skozi prava vrata, bode vedil skozi prava nazaj; kdor zna po stopnicah gor iti, znal bode tudi dol iti; kdor pa kako reč le na pol razume, povedati zamore le en četrt tega in drugem podati, in kdor le en četrt zna, ta pa je najemnik/1 Posebno domovinske prirod-nine naj učitelj temeljito pozna, da zamore učencem na vsa vprašanja odgovarjati, in da ga oni z vprašanji v zadrego no spravijo.	(Dalje	prih.)
Dopisi.
Iz Brežic. Učitelji sevniškega, breškega i kozjanskega okraja imeli so 30. okt. t. 1. učiteljsko posvetovanje, pri kterem so bili nazoči razun g. Rojka iz Olinrj, g. Škofleka iz Sromel i gospodičine Tomič iz Brežic vsi učitelji omenjenih okrajev. Posvetovanje pričelo sc jc ob '/sUO. uri. Predsednik pozdravlja skupščino v kratkem govoru, v kterem se tudi iz naših okrajev odišlih učiteljev, g. A. Ornika i Mart. Matekoviča, kolegijalno spomne, in v naše okraje zopet došlega šolskega moža, g. Ivana Bračko-ta, in potem g. Iv. Antolinca iz Zagorja s prisrčnim ,,dobro došli“ pozdravi. Potem se zapisnik zadnjega učiteljskega pesvetovanja v Rajhenburgu prečita. O. Jak. Vodlak iz Sevnice se opravičuje, da mu nij bilo mogoče, zadnjega posvetovanja se udeležiti. Potem sledi poročilo c. kr. okr. š. nadzornika, kteri obžaluje, da pretečeno šolsko leto za svojo šolo nobenega namestnika vsled pičle plače (300 gld. brez stanovan ja) dobil nij, da pa svoje šole kot učitelj zanemarjati ne sme, ker ima za njo veliko odgovornosti, ter da vsled teh tehtnih razlogov, njemu v nadzorstvu izročenih šol minulo leto dovelj obiskovati nij mogel. Preide se potem k posvetovanju o redu okr. učiteljskih bukvaruic.
Potem govori poročevalec g. Ornik iz Brežic o šolarskih bukvarnicah. Svojo nalogo je izvrstno rešil, in koncem predlagal , da bi se voditelji šol obrnili do šolskih prijateljev za podporo šolskih bukvarnic. G. Polanec pa predlaga, da bi se pri prihodnjem učiteljskem posvetovanji veselica s petjem osnovala ; dobiček od te bi se za šolske knjižnice porabil. Osnovani komite, v kterem so gg.: Ornik, Tramšek i Dernjač ima pripravo za to veselico oskrbeti. Voditelji šol naj bi pri letnih šolskih računih tudi z vso močjo na to delali, da se tudi za šolske knjižnice kak znesek odloči. Prične se potem posvetovanje
0 novej metričnej meri. Najprej se prečita postava od 23. julija 1871 i ukaz ministra za uk od 27. maja t. 1. oziroma ukaz vis. dež. šolskega sveta od 12. julija t. 1., Potem g. Fr. Boheim predlaga: 1. da bi se zaradi edinosti vsi učitelji po dr. vit. Močuikovej knjigi „Nova mera i vaga“ ravnali, kakor so že drugi učitelji sklenili. 2. Naj bi okr. š. svet kr. š. svetovalstva silil, da si nakupijo, če drugih pripomočkov ne, vendar obrazce nove mere i vage od GUntherja, ktere obsegajo metrično palčico, 1 kocko iz lesa, ktera se da razdeliti, 1 kocko iz pleha,
1 > 7b liter iz pleha. Učitelji tudi prav gorko nasvetujejo, da bi se knjiga „Nova mera in vaga“ prav veliko med ljudstvom razšijevala. Nazočni učitelji so tudi izrekli, da hočejo ob nedeljah novo mero in vago prostemu ljudstvu na primernih krajih razkladati. Prebral se je potem ukaz vis. dež. šolskega sveta od 30. junija, št. 3005 i ukaz vis. dež. š. sveta od 17. avg. št., 1586 t. 1. — Prihodnje učiteljsko posvetovanje bode na Planini meseca maja, pri kterem se bode 5 vprašanj od posameznih učiteljev razpravljalo in skupno mnenje o tem se poslancu k dež. učit. konferonci priobči. Posvetovanje končalo se je ob 2. popoldne.
Pri skupnem obedu napilo se je priljubljenemu, bivšemu deželnemu šolskemu nadzorniku č. g. Antonu Klodiču, kteri je, v Trst preselivši se nam zapustil lep izgled marljivosti na polji ljudske šole in omike. Napilo se je potem tud č. g. Rožek-u, novemu deželnemu šolsk. nadzorniku.	Ivan Kunstič.
Iz Gorice. „Soča“ govori večkrat prav razumno in za šolski napredek ugodno o novem šolstvu. Tako so tudi prav zdrave misli v člankih: ,.Nova šolske postave11, ktere je spisal marljivi narodnjak in šolski prijatelj, g. E. Klavžar. Radi bi marsikaj iz teh spisov za naš list posneli, pa nam prostor ne dovoljujejo. Želimo le, da bi več, o našem novem šolstvu tako razumljivih mož bilo, in da bi deželni zbor goriški besede KI. poslušal. O učiteljskem osebji in o plači uč. piše g. KI. te-le pametne besede:
Po postavi bi morali imeti v deželi mnogo šol, a zdaj jih pri najboljši volji ne moremo imeti — ker imamo malo učiteljev, in mej temi presneto malo prav sposobnih. Kaj je tega
krivo? ali zasuknimo vprašanje drugače: kcdaj bomo imeli za-dosta dobrih učiteljev? Kedar bomo imeli učiteljsko pripravnišče in kedar bodo za trdno urejene učiteljske materijalne razmere in pred vsem njihove plače v spodobnih zneskih odmerjene. Skoro ne vemo, kateri izmej navedenih dveh faktorjev je mero-dajniši, menda drugi.
Do zdaj ima še vedno svojo veljavo star latinski pregovor: Quem dii odcre, paedagogum feoere. Mej vsemi javnimi služabniki, razun morda uradnih strežajev in beričev, so klubu novim postavam učitelji ljudskih šol še dan danes najslabše plačani in nemajo posebne nade, da bi se njihovi prihodki s časoma izdatno pomnožili. Pri davkarskih, poštnih, telegrafičnih, železnič-nih, gozdnarskih, knjigovodstveuih in mnogih drugih uradih — povsod so uradniki boljše plačeni in imajo, če so zvesti in sposobni, pred seboj lep „avaueement“, povsod si lehko pomagajo uradniki, da dospejo po večletni službi vsaj do 1000 gld. plače, povsod dobivajo aktivetne priklade, sem ter tija še postraskne prihodke, kakor „tantieme“ itd.
Učitelj na kmetih pa začne po sedaj veljavnih naredbah s .300 gld. in konča v najboljšem primerljeji sč 600 gld. plače, zraven prostega stanovanja ali dotične odškodnine. In vendar se od njega mnogo zahteva; on je moral dognati spodnjo realko ali spodnji gimnazij in triletno tečaje učiteljskega pripravuišča in mora prestati sedaj jako poostrene izpite, gotovo težjo od davkarskih ali poštnih kandidatov. Zraven tega je služba ljudskega učitelja, ako jo vestno izpolnuje, težavnejša, z večo odgovornostjo združena in važnejša od vsake izmej zgoraj naštetih.
Pri takih razmerah nij težko ugibati zakaj se oglaša tako malo mladeničev za učiteljstvo in zakaj se mora sprejemati na pripravnišče veliko manjc dobrih, poklic za učiteljstvo čutečih mladeničev, nego odpadkov realke ali gimnazija, katerim je pripravnišče prav za prav refugium as m.“
Draginja je zdaj splošna in velika; današnje cene raznega blaga se nikakor ne dajo primerjati onim v tistih časih, ko je bil uradnik s 500 golil, plače uže velik gospod. S 300 gld. letne plače nij danes nobenemu učitelju mogoče dostojno izhajati in če ima družino uže posebno ne. — Te vrste plača bi se morala tedaj čistoma odpraviti ter začetnikom v učiteljstvu naj bi sc določilo zraven prostega stanovanja najmanje 400 gld. plače. Tukaj naj izrazimo še neko svojo osobno mnenje v tej zadevi.
Po novih postavah so občine gledč šol razvrščene v več razredov. V občinah I. razreda dobivajo po 600 gld., II. razreda po 500. gld. itd. Kak učitelj, postavimo, službuje kaj izvrstno v občini 4. razreda, kder dobiva najmanjšo plačo 300 gld. On se je tam vsem, staršem in otrokom prikupil, občina bi ga želč nerada izgubila, in on sam, ker je tam obče špotovau in
tedaj laže uspešuo službuje, — bi se ue pomagal kam drugam, ako bi mogel s tremi sto gld. na leto izhajati in ako bi mu drugod ne kazalo bolje materjalno stanje. Okrajno šolsko svo-tovalstvo samo priznava, da je on v isti občini na svojem mestu, da je marlijiv itd. Mar ga naj pa zarad njegove marljivosti s tem kaznuje, da ga pusti tam s 300 gld. plače? Sploh se nam zdi dobro, da službujejo učitelji praviloma, kolikor mogoče, dolgo v eni občini. Da pa bodo dobri in marljivi učitelji tudi sami radi ostajali, treba da se določijo plače ne krajem, ampak osobam. N. pr. naj bi grgarski učitelj tudi na Grgarji — brez premeščenja v drugo občino leliko višo plačo doživel. Po sedajni postavi so kaznovane vse občine nižjih razredov, kajti vsak učitelj si pomaga do boljše službe v občini višjega razreda. V začetku ne bo vsled tega nobena občina 4. razreda dobila rednega učitelja in srečna se more šteti, če hoče nje g. duhovnik prevzeti šolo za silo. Kedar pa bo zadosto učiteljev za vse šole, si bodo vsi boljši pomagali v občine viših razredov, občinam zadnjega razreda ostanejo pa odpadki. In vendar plačujejo vsi posestniki istega okraja enake doklade k davkom za potrebe ljudskih šol, zakaj ne bi dobivali tudi primerno enake užitke od njih?
Razne novice in drobtine.
(Učitelji ljubljanske okolice) bodo morali — tako se nam piše iz Ljubljane, vsled ukaza dotičnega okrajnega šolskega sveta 4 dni v tednu po 5 ur na dan in 2 dni po ti ur podučevati, skupaj toraj 32 ur na teden. 4 ure so določene veronauku. Prostega dne razun nedelje učitelji torej ne bodo imeli. — Tudi v litijskem in kamniškem se bodo menda učiteljem prav toliko naložilo. Ali pa ni to preveliko breme za učitelja zlasti pri plači 400 in 500 gld? Ali pa ta ukaz ni proti ukazu deželnega šolskega sveta od 8. oktobra 1870, ki določuje Četrtek za šolski praznik?! —
(V Idriji) bodo 4razredna narodna šola še dalje rudniška (t. j. lastnina rudnika) in privatna. Rudniku ostaja pravica gospodarstva, imenovanje učiteljev in disciplinarne oblasti. Šolsko poslopje so bode novo postavilo in učiteljem plače zboljšale (menda na 400?!)
(Plače	učiteljev)	v kranjskem šolskem okraju	bodo	sledeče:
V Kranju 3	učitelji po 500,	podučitelj 280; v Tržiču 2 po	500, 1	po	400,
poduč. 280;	v	Cirkem 1 po	500, 1 po 400; v Šmartnem pri Kranju	450;
na vseh drugih šolah po 400 gld.
(V Ij ubij anske m učiteljišču) jo 42 kandidatov in 71 kandidatinj.
(Na mariborskem učiteljskem izo braževališču) je letošnje leto 42 pripravnikov, in sicer v 1. lotu 10 — 10 Slovencev G Nemcev
2. „14-9	„	5	„
3. „	12	vsi	Slovenci.
Tedaj vseh skup 31v Slovencev in 11 Nemcev. Potreba slov. uč. izobra-zevališča na slov. Štajerskem je tedaj očitna.
(V Ptuju) je bilo minuli mesec zborovanje 50 krajnih šolskih sve-tovalcov, ktere jo bil okrajni šolski svet pozval. Nadzornik Končnik jim je razlagal najpotrebnejše določbe šolskih postav. Dobro in posnemanja vredno početeje.
(Ivana Miklošič-a), učitelja na mariborski vadnici, je „hrvatski pedag. kjniževni zbor" imenoval za pravega svojega uda.
(Nova šolska poslopja) so postavljena v Frajhamu, v Grešnov-cih in v Petrovčah, vsi kraji na slov. Stajerju.
(V Zagrebu) ste v prav poslednjem času zborovali uč. društvi: „Narodna škola“ in „Pedagogijski knjiž, zbor". Obe družtvi Imate dobro vredovano časopise. Kaj pa delamo mi, ali prav za prav, kaj pa delajo ljubljanski slovenski učitelji V 1
(Avstrijska izgledna šola) na dunajski razstavi, o kteri bodemo tudi mi pisali, sc ne bode podrla, ampak ostane za izgled tudi za pozneje čase.	Dobro.
(Redki slučaj). V občini Domažliee na Češkem sta služila kot učitelja oče in sin skupaj 104 lota oba v 2. razredu ondošnjo narodne šole. Oče je učiteljeval 50 let in sin za njim 54. let.
(„Pojasnilo Ključa") za razlaganje novo mere jo natisnjeno in prišlo na svitlo. „Ključ“ s pojasnilom vred so prodaja privScitz-u v Gorici, pri Gerber-ju v Ljubljani in pri pisatelju Andreju Znidarčič-u na Banjšicah poleg Kanala po 4 kr. a. v.
„Ključ“ s pojasnilom jo najcenejši učni pomoček za metrično mero, in vendar prav dober. Vse resnice metrične uičre stojč tu v jasnem pregledu, kakoršnega v dragih knjigah no najdeš. Zato je „ključ“ s pojasnilom priporočila vreden.
Kdor pri pisatelju več ko 30 „ključev“ naroči (z nakaznico), ne plača poštnino od njih. —
(Laib. Schulzoitung) nesramno in surovo napada „Slovensko učiteljsko društvo" in vse značajne slovenske učitelje. Ali je to kaj novega? Nič. Teb grdih napadov bi sicer ne bilo, ko bi dotični učitelji slovenski poleg svoje značajnosti tudi pogumni in delavni bili, in / ko bi so g. M. vsaj nekoliko bolj ravnal po duhu časa.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljska služba v Laškem trgu s 400 gld. in stanov. — Učiteljska služba v Trofinu (okraj Marenberg) s 460 gld. in stanov. — Učiteljska služba v Rečah (okraj Konjice) s 560 gld. in stan., do 28. nov.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem : G Andrej Pernč učitelj v Vipavi; g. Matija Bar-telj podučitolj v Trebovljah (slov. Štaj.); g. Kerne učitelj v Šentvidu pri Ljubljani.	.
Na Štajerskem: Gosp. France Drnjač, podučitelj pri sv. Martinu pod Vurbergom; gosp. Pavel Leitgeb, podučitelj v Konjicah; g. Voglar Janez, podučitelj v Polčanah, g. Davorin Planker, podučitelj v Frajhamu, g. Davorin Jezernik, podučitolj v Rušah; g. Koprivnik Janez, učitelj na vi-norejski šoli pri Mariboru; g. Rajbenšu, podučitelj v Selnici g. Baumgart-ner učitelj pri sv. Jurju v Slov. goricah, g. Gorjup podučitolj pri sv. Lorencu na Koroški železnici, g. Soršak Matija, podučitolj v Rejhonburgu; g. Pugl učitelj, v Zibiki; g. Pezdevšek na Sladki gori; g. Obcrski, učitelj v Lembergu.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Breior. — Tisk „Nnroilno tiskarne" v Marilmru.