CndovHe nafdlie na lib falskein. Na čudovite najdbe je naletela eks-i pedicija znanega raziskovalca Sven Hedina na Kitajskem. Našel je znamenite izkopine iz dobe znamenite kitajske vladavine Han, ki je v času fcakiti 200 let pred Kristusom usodno krmarila kitajsko cesarstvo. Tedaj se je ta ogromna država nahajala v boju za svoj obstanek. Tri leta so se Kitajci bo-* rili z napadajočimi sovražniki ter bra-i nili severozahodna vrata v svoje veli-i ko cesarstvo. Tam je sedaj Sven Hedin s svojo eks pedicijo izkopal znamenite ostanke iz tiste junaške kitajske dobe. Mladi starinoslovec Folke Bergman, ki se nahaja v ekspediciji, je že leta 1930 in 1. 1931 začel kopati v tistih krajih. Izkopal je doslej iz trdnjavskih ruševin silno mnogo spomenikov, ki so stari kakih 2000 let. Našel je med drugimi na tisoce ozkih lesenih palčic, na katerih so bili krajši ali daljši napisi. Ti napisi še niso razvozljani, vendar lahko- rečemo, da so med najstarejšimi, doslej znanimi pismenimi kitajskimi spomeniki. Prvi so iz dobe prvega stoletja pred Kristusom. Večina jih ne obsega menda drugega, kakor osebne podatke o vojakih, ki so bili tam za posadko. Drugi pa bodo najbrže dali podučne podatke o delovanju in nehanju Kitajcev, posebno pa tkitajskih vojakov v tistih časih. Bergman je izkopal dalje tudi mnogo lesenih posod, lončevine, dobro ohranjene puščice z bronastimi ostmi, železne sekire, železno nože in tudi zelo lep nož v usnjati nožnici. Kitajski krojač, ki je živel tam pred 2000 leti, je med drugimi stvarmi izgubil ali pustil nekje iz suknja narejen pisemski ovitek, v katerem je imel spravljene tudi šivanke. Sedaj po 2000 letih je to našel Bergman. Ker te_.aj pisemskih ovitkov še nko lepili z gumijem, kakor to delamo dandanašnji, so pisma pečatlli z nekako tvarino, narejeno iz mešanice brona, roževine in lesa. Iz teh pečatov bo mogoče razvideti tudi razvoj visoko stoječe kitaj&ke umetnosti v izdelovanju pečatnikov, ki je bila brez dvoma predhodnica našega današnjega tiskarstva. Eden od najdenih pečatov (v premeru en in pol do 2 cm) nam kaže obliko male pisalne mize. V izkopanih papirnatih ovitkih so našli vdolbine, v fcatere naj bi prišel pečat. Velike vrednosti je najden pisalni čopič, ki so ga našli popolnoma dobro ohranjenega le z vsemi dlakami. To je doslej najstarejši znani pisalni čopič, ki je morda le poldrugo stoletje mlajši kakor pa čas, ko je živel kitajski general Meng-Tien, ki je zgradil znani ikitajski veliki zid in poleg tega proti koncu 3. stoletja iznašel tudi pisalni čopič, najčudovitejše pisalno sredstvo vseh dob. Iz Bergmanovih najdb je tudi razvidno, kakšne so bile kitajske knjige v času dinastije Han, ko Kitajci še niso poznali papirja. Dobro ohranjena knjiga, ki so jo našli iz tistih časov, nam to nazorno pojasi.jujc. Ze znane vrste denarja, ostanki rumene, rudeče, modro in zelc_ie svile, koš svilenih vezenin, to vse so med ogromno rnnožinp že ugotovifi. Izkopavanje se je vršilo na ebširnem ozemlju starih utrdb ter stražnih stolpov. Prekopal je Bergman nekaj sto razvalin iz dobe vladavine Han. Mlajše kakor čas vladavine Han je takozvano mrtvo mesto Kara-Koto, ka- tero je v severrr in v severovzhodni smeri prekopal že neki ruski razisko- valec. Bergman je v tem mestu našel 150 razvalin hiš in svetišč. Vse pa je slabo ohranjeno. Tu je odkril rokopise v zagonetni pisavi in jeziku naroda Si- hija, pa tudi kitajske, ujigurske, mon- golske, tibetanske in morda tudi perzij- ske rokopise. Med drugimi najdbami je morda najvažnejša ta, da je našel najstarejši doslej znani papirnati de- nar, o katerem pa ni znano, ali je ta denar iz dobe znanega Džingis-kana (13. stoletje) ali pa je poznejšega 14. stoletja. Druge najdene stvari iz tega mesta pa so bron, zaponike in lepotičje. Zelo mnogo je našel kosti od puščic in porcelana. Odkril je popolnoma ohra- njene pladnje na visokih podstavkih iz dobe Sungov. Tudi ploščene lonče- vine ne manjka, ikakor tudi ne vreten za prejo, bronastih pečatov in ključav- nic. Z mnogih najdenin je že prej veter odnesel pesek in jih na ta način od- kril, med tem ko so hišne razvaline fcile globoko zasute v pesku. Včasih je Bergman samo iz slamnatib ostankov sklepal, ikje je stala nekdaj kaka hiša. Prav tako je ugotovil, kje je v.asih bi- lo obdelano polje, kje namakalni jarki, Ojateri so dobivali svojo vodo iz reke, kalera pa je danes posušena. Ta reika je tekla proti severovzhodu, kjer Bergman mi3li, da je stalo nekoč mesto Ši-Hen-Haj, fcatero je v zgodovini znano, pa ne vedo več, kje je stalo. To mesto je ležalo najbrže ob sedaj izsušeni rečni strugi. Tu je našel Bergman obširno poslopje, ki je bilo zelo dobro obranjeno. Poleg tega poslopja je našel cel kup odpadkov. Ta kup je bil narejen iz samih rokopisov, iz česar Bergman sklepa, da je obširno poslopje bila ikaka vladna palača in da so birokratje pred 2000 leti svoje ogromne pisane proizvode, ki so postali brez pomena, metali za hišo na kup.