Katolišk cerkven list.
Tecti/ VMM t.	V Ljubljani 27. kimocca 1866.	M Ah! <29.
M9 i s m o
prečastitiga gospoda škofa Friderika Baraga, iz Machinaca 28. maliga serpana 1866.
De željo dobrotljivih prijatlov našiga misijona nekoliko spolnim, dam tukaj kratko sporočilo zastran letašnjiga obiskovanja misijonov v in okoli „Arbre-crocheu, ki sim jih pred več ko 20 let vstanovil in oskerboval. Od tistih mal so si ti mi-sijoni močno pomagali, tako de že zdaj v nekterih krajih nobeniga ajda več ni: v nekterih je pa še sem ter tje kdo, ki se še vedno terdovratno zo-perstavlja vsimu prizadevanju misijonarjev in moči, ki jo imajo zgledi bližnjih spreobernjenj. Vender je pa, Hogu bodi hvala! tacih ajdov prav malo; skorej vsi so spreobernjeni v tih misijonih.
29. rožnika, ravno svoj 58. rojstni dan, sim prišel v Arbre-croehe, kjer je bil moj pervi mi-sijon. Pred 24 leti, 28. vel. travna 1831, so me moj pervi škof v Ameriki, Eduard Fen\vick, v ta misijon pripeljali, ki sim ga s hvaležnim sercam in močno gin jen sprejel. — Bival sim tedaj tukaj več dni, ves čas sim spovedoval, in v nedeljo, pervi dan tega mesca, sim z ginjenim in veselim sercam v tim pervim sv »jim misijonu pervikrat zakrament svete birme delil. Bil sim sicer tukaj tudi lani pretekliga mesca veliciga serpana, pa nisim bir-moval, ker so malo poprej škof Lefevre iz De-troita tukaj birmovali.
Za prihodnjo nedeljo sim odločil sveto birmo v misijonu, ki sim ga pred 24 leti vstanovil in sv. Ignaciju Lojoljanu v čast posvetil, kjer pa ta zakrament še nikdar ni bil deljen. Močno so se ti ubogi Indijanci v duhu veselili viditi svojiga škofa v cerkveni obleki, v revni cerkvici, ki so jo bili sami sozidali, besedo Božjo oznanovati in zakrament svete birme deliti.
Od tod sim se po več letih zopet enkrat na Breberjev otok podal, ki je sredi Mišiganskiga jezera in je od suhiga tako deleč, de ga človek komej kakor meglico vidi. Kakor sim bil jaz pred 24 leti pervi mašnik, ki je kdej na tem otoku bival, tako sim bil tudi zdaj jaz pervi škof, ki ga je kdej obiskal. Prebivavci tega otoka prav priprosto in mimo žive in so vsi k katoliški veri spreobernjeni; zakaj misionarji, moji nasledniki, so jih velikrat obiskali ter jim pridigovali, dokler niso vsih spreobernili.
Moj prihod na tem divotnim otoku je bil zanje in za priproste otočane razveseliven in ginljiv. Veliko starih Indijancov in lndijank je k meni prišlo, pokleknilo, de bi jih blagoslovil, ter mi je s
hvaležnim in ginljivim sercam reklo: „Oče, ti si me kerstil, prav ti, pred dolgo, dolgo časarn*4. Drugi so rekli: „Starši so mi pravili, de si me ti kerstil, pa tačas sim bil še prav majhno dete". Zdaj imajo pa sami več otročičev okoli sebe. Vse se je silno veselilo blagoslov prejeti od stariga misijonarja, ki je njih ali njihove starše učil presvcti imeni Jezusa in Marije izgovarjati. — Potem sini jih učil in spovedoval; in ko so bili podučeni in spovedani, sim jih z velikim duhovnim veseljem birmal. Veliko zmed njih, ki sim jih bil pred 24 leti kerstil, sim jih zdaj birmal. Bilo jih je pa 44 zdaj birmanih na Breberjevim otoku. Ko bom zopet sem prišel, bodo zopet nekteri birmani, ki so zdaj še premalo podučeni. — Dve Indijanki ste bolne v ravno ti hiši ležale. Žalostne ste bile, ker niste mdgle v cerkev priti, de bi bile birmane. Torej sim v njuno hišo šel, ju spovedal, in drugi dan na bolestni postelji birmal, kar jima je bilo v veliko veliko tolažilo.
Od Breberjeviga otoka sim šel v misijon. ki se „Križna Vastt imenuje (angleški: Cross-Village), kjer je častiti gosp. Lorenc Lav ti žar misijonar. Ko sim še jaz tukej misijonaril, so spreobernjeni Indijani velik križ v vasi napravili, kteri je bil potem večkrat ponovljen: in od tega križa se mision tako imenuje. Doslej je bil tu gosp. Mrak že več let sem. Pa to pomlad je na svoje lastne želje in po mojim dovoljenji v drugi misijon šel, ki ga bom pozneje omenil. Indijani v Krizni Vasi s<» dobro podučeni in dobri kristjani, vsi katoličani. Gosp. Mrak je bil tukaj 9 let in je misijonarske dolžnosti vestno spolnoval. Bog naj ga zato blagoslovi. Njegov naslednik gosp. Lavtižar je tudi pobožen in goreč misijonar, ki si veliko prizadeva, nadaljevati dobro delo, ktero so njegovi spredniki pričeli. Čuditi se je posebno, kako hitro se je in-dijanskiga jezika naučil. Preteklo jesen je v ta misijon prišel in je precej začel prav pridno se učiti indijanske slovnice, in indijanske bukve, ki jih imamo, prestavljati; in zdaj je že dva mesca prav sam v misijonu, brez tolmača (ki ga ni nikdar potreboval), in uči keršanski nauk, spoveduje in pridiguje, bolje, kakor sim jaz konec svojiga druziga misijonarskiga leta zamogel. (Se ve, de tačas ni bilo ne slovnice ne slovarja ne nobenih bukev, iz kterih hi se kdo zamogel tega posehuiga jezika učiti). Sploh se čudijo napredovanju gosp. Lavtižarja. Bral mi je svojo pervo indijansko pridigo , in čudil sim se takimu nepredovanju. Tudi anglikansko že precej dobro govori, in bi prav lahko anglikansko spovedoval, pa ima le malokr:>t priliko. Tudi zdrav je, Bogu bodi livala! in nadjaot
se, de bo se dolgo našim misijonam v prid, kar naj mu ljubi Bog milostivo dodeli.
Poslednja staja, ki sim jo o tem popotvanji obiskal, je bila Grande- Traverse, kjer je zdaj čast. g. Mrak. Tukaj dozdaj še ni noben misijonar stanovitno bival, desiravno smo jaz in vsi moji dozdanji nasledniki večkrat tje prišli, pa le za neke dni ali tedne. Indijanci tega misijona so prav priprosti in dobriga serca. Upam, de jih bo zaslužni in zvedeni misijonar Mrak, ki zdaj pri njih živi, v vsim dobrim podučeval in v pravim keršanskim duhu od reje val. 22. mal. serpana sim tukaj 31 oseb, otrok in odrašenih binnal. 24. sim zop« t v Machinac nazaj pri-"d, in se bom še danes v Saut Ste. Marie vernil. o«* kodar bom v kratkim misijone ob Zgornjim jezeru obiskal, ako bo Gospod Bog milostivo pripustil. Bog naj Vas vse blagoslovi!	Friderik,
škof.
hetasnfe popolva*\)e na Belo reko.
Na ladii Zgodnji da nie i, — 22. sušca. Ko človek vidi zamorca v njegovim telesnim in dušnim stanu, se mu mora želja in molitev obudili, de bi moč nase svete vere to ubogo ljudstvo prevzela in ga na duši in v obnaši povzdignila. Ne-veuin in vražljiv, tedij reven, je zamurec po dušnim stanu, pa ravno tako reven po svojim telesnim življenji. Iles je, de zamurec malo potreb ima, in naj potrebnimi reci mu daje zemlja; ali koliko ubožec terpi! Zoper komarje in druge merčese, ki so nadlega po noči, in zoper mraz, ki je velikrat občutljiv, nima druge hrambe, kakor salo in pepel, s čimur se maže in potresa, ali pa de se bliz ognja tako rekoč peče. Ponoči ga pogosto strašijo divje zveri, podnevi ga pa nadležuje soparna vročina. --Ako je p. vol ukraden, vojska prepir razloči , na ves rod ali pa v kraj, kjer je tat, z vojsko udarijo. Sulica razloči prepire, ki jih imajo med seboj. Ako se vzame k temu še sužnost ali ropanje ljudi, imamo kaj malo popisani stan za-mureov. Kar poslednje tiče, mislim de bomo zdaj, v stermenje človeških barantačev, naznanilo seboj prinesli, de je barantanju z ljudmi vrat zavit. Kop-tišk kupec iz llnrtunia n un jc do svojih ljudi, ki jih je na Belo reko po slonovih kosti poslal in so sploh tudi sužnje seboj vlačili, ojstro pisanje zročil, de se ne snejo prederzniti, sužnjev v Har-tum pripeljati. Ako bi pa ktere imeli, naj jih dajo Abuna-Siilejmanu, de jih nazaj v njih domačijo pelje. Tudi avstrijanski generalkonzul iz Aleksandrije jc prečastitimu gosp. Provikarju povelje dal: rAko bi se na barkah, ktere pod avstrijansko hrambo kupcujejo, sužnji našli, naj jih vzemo in nazaj peljejo-. Pisma so bile slovesno pred ljudmi druzih ladij brane, brodnarji pobiti, počasi odidejo in pripeljejo zaporedoma 4 dečke in 2 deklici ter jih zročijo gosp. Provikarju. Ti nesrečni, staršem ugrabljeni otročiči so tedaj v naših rokah in v mi-sijonovi hrambi: pri nas se jim pa prav kakor doma zdi: veseli in dobre volje so. Naj starši detek ima kakih 6 let, ravno toliko starši dekelce. Povedalo je dekelce, de jo je njen stric za žito prodal. Se ve, de ne bomo imeli kmal priložnosti, tega poropaniga blaga poverniti, ker so deleč ven od dežele. Eden fantkov tudi nima več staršev, so mu že pomerli. ¥j-a ta ca« se pri nas učijo; že delajo križ in pojo: Laudate Dominum. Pri naših duhovnih opravilih v kapeli tedaj kleči pred Materjo Božjo 6 keršeneov
ali katehumenov, povzdigujejo svoje ročice in skušajo za nami peti: Ora pro nobis (za nas Boga prosi). — Sirsk kupec je pri Barjanih nekimu (mislim) županu fantiča ukradel, ki je vsaki dan v misionsko hišo hodil, z druzimi fantiči pred Marijno podobo molit. Nek turšk kupec pa je dečka vzel in ga pri Kikih prečastitimu gosp. Mozgan-u pustil, de naj ga tam Abuna Sulejman vzamejo in nazaj peljejo. — Dobro je, hvala Bogu! ako se ubogim zamurcam sužinjski jarem sname. — Že smo v deželi Kikov. Ta rod se večidel peča z živinorejo. Po obširnih, prelepih planjavah, ki bi bile gotovo tudi za setev dobre, se pasejo velike čede krav in volov, vender Kiki pogosto lakoto terpe, ravno ker se zemlja premalo obdeluje. Živež so jim večidel ribe, ki jih dobivajo iz reke in iz množili lepih tonfov. S časam smo že na koncu poletja ali prav za prav suhiga letniga časa. Kmal se bo začelo deževje. Nar veči vročino pa vender večidel severni vetrovi hladijo, ki tudi ladijo dalje ženejo, kaj pa de, letaš malo počasi. Bog nam daj i/ svojih zakladov dobriga vetra, de skorej namen svojiga popotvanja dosežemo in t;im gori ljudstvu damo, kar nam je Gospod zročil. — (Daljnih naznanil dosihmal nimamo. Vred.)
M£er san tka junaka.
Mladi učenei, ki so iz Kitajskiga na Neapoli-tansko v šole prišli, pripovedujejo naslednjo do-godbo. Mlad kristjan po imenu 3111 i j a Kše, blizo Nankinga rojen, je bil poprej v semeniši tega mesta, in pripovedovavci so bili delj časa ž njim v šolah. Ker je bil pa v svojim obnašanji lahkomišljen, je bil poslednjič iz semeniša odpravljen, in je pri svojih ljudeh doma živel. V tem pa vojska zagermi, in puntarji njega in njegoviga brata vjamejo. Hotli so jih puntarji prisiliti, de bi tako imenovano rimsko cesto na nebesu molili, kakor jo maliki molijo; ker le to imajo za boga, in od njega pričakujejo vse pomoči. Mlida kristjana se serčno branita, in resnico naše svete vere neomahljivo terdita. Ko vpervič odrečeta, jima trinogi razne terpeženja za-poredama napravijo, ker pa brata vedno in nepre-strašeno svojo vero spoznavata, ji ti nečloveki na vislice obesijo, jima trebuh prerežejo, ter jima s svojimi lastnimi rokami tripljejoče čeva iz života tergajo. Tako sta umerla junaška vojšaka, srečna, presrečna, de sta za vero Jezusovo življenje dala. — Celo tisti tedaj, ki jih iz šole pahnejo, so tam med nejeverniki tako serčni služabniki Kristusovi ; kakošni pa so v keršanskih krajih marsikteri, v družili rečeh tudi nar boljši učenci? Tukaj je priložnost marsikaj premišljevati; — »tako bodo poslednji pervi, in pervi poslednji, pravi večna resnica.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Pervi dan prihodnjima mesca — v pondeljik — bi» v Ssnklavški cerkvi zjutraj ob desetih slovesna sv. maša za srečno pričetje noviga šolskiga leta. — Četertič naročene svetinje v spomin brezmadežnega spočetja Marije Device smo ravno kar iz Augs-burga dobili; častiti naročniki naj torej o priliki ponje pošljejo. Ob enim naznanimo, de tudi sprejemamo na-ročevanje na dvoje prav koristne bukve: 1. Bressan-v i d o s ausfiihrlicbe Katechese iiber die gesammte christ-katholische Gaubens-, Stten- und Tugendmittellehre. 12 Baude. (7 fl. 12 kr.); 2. Historische Katechese in
auserleaenen Beispielen. Erziihlungen und Parabeln uber <lie gesammte christkatholische Glaubens-, Sitten- und Tugendinittellehre. 4 Bande (1 fl. 48 kr.)
Iz Mehoviga na Dolenskim 17. kim. 1855. Od 9. vel. serpana do 14. kimovca jih je v tej majhni fari. ki le okoli 958 duš šteje, 36 za kolero umerlo. V Stopičah, kjer je nemila morivka tudi hudo rjula, jih je v tem času 102 za ravno to boleznijo pokopanih. — Pokopališa so že tu in tam pretesne, torej so mogle nove naglo napravljene in blagaslovljene biti. — Včeraj smo tukaj 421etniga očeta šesterih otrok pokopali, kteri je le malo ur za kolero bolan ležal, in pred malo ča-sam svojo ženo, svojiga očeta in svojiga brata k grobu spremljal, zdaj pa po njem njegovi majhni in nezmožni etročiči, kteri so v revni in prazni hiši sami brez pomoči ostali, milo jokajo. —- O Bog naj se usmili vsaj revnih otrok, in odveme naj skorej svojo ojstro šibo od nas, ktere smo zavoljo svojih grehov vredni! —
J. O. Lepstanski.
Iz Železnikov 18. kim. Pri nas sino še vedoo zdravi, hvala Bogu! V Selški fari pak so že kaki trije za kolero umerli, ktera ne je od Krope v gore proti Selcam pomaknila.
Iz Štajarskiga se nam piše 18. kim.: Prihodnji teden (namreč tekoči teden) so v Gradcu duhovne vaje za mašnike, ki jih bo mende vodil O. Dominik, premišljevanja pa bo imel O. Serapion. — Tu okoli (Brašlovč) je zdaj kolera povsod pojenjala. — Včeraj smo zopet ogenj v fari imeli, vender, hvala Bogu! de ni več kakor ena sama hiša s pristavo pogorela. Sestletin fantek je sam pod steoo pristave zakuril iu potlej šel sosedo klicat, de naj gre gasit, če nu, bo vse pogorelo. Ako bi le ta ne bila urno pritekla, bi bila en bolnik in eno malo dete v zibeli gotovo zgorela, zdaj sta oba si-roteja le malo opečena. Vas je dobro četert ure od fare. — Noža in pa ognja tedaj otrokam ne v roko!
Iz Gttriškiga. Naša predraga „Danicaa se prav rada po Slovenskim ogleduje, in večkrat nam od te strani jako lične spise dona-a, naj tedaj z menoj vred v lepo Ipavsko dolino nekoliko stopi, in, kar G iriški del zadene, blagovoljno razglasi, kako se kaj tukej godi. — Celi kos nj*ne doline na desnim bregu reke Vipave od potoka Lijaka na tem kraji hribčika Prevača do sta-roslovečiga ledenoinerzliga potoka llubelna razpade po du-hovskih mejnikih pod Černiski dekanat, in šteje 13.008 duš. Po tem dekanatu je pretečene tri mesce grozovitna kolera hudo divjala in blizo 4—500 ljudi v černo krilo matere zemlje zazibnila. Nobeni vasi ali soseski ni prizanesla, odkar se je bila v Ajdovšini dan po sv. Janezu Kerstniku pervikrat prikazala; in menim, de tukajšni prebivavei bodo za vselej leta 1855 pomnili, ter se pred to Božjo šibo tresli; sadaj pa je, hvala Bogu! iz naše doline skorej popolnama zginila, in mi samo to želimo, de bi nas nikdar več ne obiskala. — Černiski dekanat obseže 4 lepe fare, 3 sa;nnstalne in 4 podveržene duhovnije, ima 5 ljudskih učilnic, 1 samostan in pa 1 božjopotno cerkev. — Perva fara, s ktero je tudi dekanatstvo sklenjeno, je v Černičih. Ime te fare se prav černu — Steinklippe — prileže, in tudi od černičja lahko izpelje. Njena vtemelitev slovi iz leta 1563, pa utegne še kaj stareji biti; s svojimi poddruž-nicami: v Mali vasi, na Ravnih, v Oseku, pri sv. Lucii in v Viteškim šteje zdaj 2007 duš, ktere dva duhovna oskerbljujeta, in ima tudi prostorno šolo, ktera je v novejših časih po velikim prizadevanji, ondešnih duhovnov lepo cvesti začela. Tukej že veliko let cesarska pošta postaja. Prečastiti gosp. Mihael Mervič so tukej fajmošter in dekau, in šolski ogleda. Povzdiga farne šole, olepšanje dekanaške cerkve, serčna gorljivost, s ktero *e za nravno omiko svojih ovčic ponašajo, in ve-
liko druzih enakih prizadetev so dostojne svedočto njih blagiga duha; poslednje mesce se je bilo nad njih stanovitnostjo in poterpežljivoatjo zares čuditi; zakaj po vsi močno raztreseni fari so oni. zavoljo bolehnosti g. kaplana, skorej v*e za kolero bolne sami previdili. — Druga fara je v Sem pasu. Kar ime Šempas tiče, leži ta vas na lepi poti, ki se tukej iz priljudne ravnine čez majhne gričke klancu enaka v serce Ipavske doline vije; zatorej zasluži nemško besedo Schonpass, pa iz starih listov se sprevidi, de h koncu leta 1400 je tu cerkev stala, posvečena svetimu Pasu (sanetu* 1'assus), in od tod se mende bolj svesto slovensko ime Sempas ti vasi prilastuje. Ta fara šteje s svojimi poddružnieami vred: v O sla ni in pri sv. Mihelu sadaj 1707 duš za dva duhovna, in ima prav pridno šolo, ktera zares čast dela ondotnima duhovnama in šolskimu učeniku. Častiti g. Franc Podreka so tukej fajmošter. Njih ii-vost in modra osnova v učenji je občno znana, in če v njih cerkev stopiš, se boš kmalo prepričal, de tukej skerben gospodar zaukazuje. Po tej fari je letaš kolera tudi neusmiljeno derla, in posebno Oslaneam, ki tako radi plešejo, glasno pridigala. Duhovna sta o tej priložnosti veliko terpela. Gosp. fajmošter so bili zboleli, g. kaplan pa so noč in dan previdovali. Pod Sempaško faro spada kaplanija na Ternovia s 554 dušami. Ta duhovnija je zastavljena v letu 1703 in stoji na čelu ternovskiga cesarskiga gojzda, od kodar ima mično obširen vid po prijaznih goriških in mikavnih friulanskih livadah. Cerkev^ je tukej novo pozidana in močno prostorna. — Med Seinpasam in Ceruičem pod brado Ternovskiga hriba stoji božjepotna cerkev Mirije Device imenovane ,,na Viteškim44. Gospodarstvo čez njo ima černiško duhovstvo, ktero jo ob vsih Marijnih praznikih z eno sveto mašo oskerbljuje; pa v posebn h godovih, p. n. binkoštne in male gospodnične dni, se morajo tudi duhovni iz Seoipasa in Ternove tukej siliti. (K. si )
lz Dirina 14. kimorca. — Od 2. dne velieiga serpana do 3. dne mesea kimovca smo tudi tukaj kolero imeli. Marsiktcrim otrokam je grozovit na morivka očeta ali mater, pa tudi oba, marsikterim staršem ljube otroke v večnost preselila. Po žalosti in trudu pa tudi veselje pride. Divinski grajšak, svetli gosp. knezKgon H o h e n l o h e - W a I d en b u r g, kteri ol začetka bolezni vsim domačim ubogim vsaki dan juhe in mesa delijo, kteri so celo vnanjim bolnikam na Krasu denarjev pošiljali, zdravnika z lastnim vozam iz bližnjiga mestica Teržiča poskerbeli, in celo sami večkrat vozili, so nam v sredo zvečer slavniga govornika, čast. Očeta Stoe-ger-ja iz reda Jezuitov iz Gorice perpeljali, de bi tudi z vso družino od njih svete zakramente prejeli, in prijetno oznanovauje Bož.e besede slišali. V četertik popoldne so spovedovali imenovani oče v tukajšni cerkvi svet. Duha, v petik ob ostn h pa maševali iu gospod kneza in gospo knežtijo in več drugih obhajali. Ob desetih je bila druga sv. maša, po maši so pa častiti oče v nemškim jeziku od povikšanja sv. križa, in pa, kako de moramo tudi mi s. križ v sercu imeti, iu to s terdno vero in gorečo ljubeznijo tudi v djanji kazati, tako ginljivo govorili, de se je visokim poslušavcam marsiktera solza pobožnosti uderla. Bil je pričujoč (udi pre-vzvišeni gospod grof St uer mer, nekdanji internunci carigraški. Tudi domači iu nekteri zmed bližnjih duhovnih gospodov so se te priložnosti poslužili, in tako obletnico lanskih duhovskih vaj s prav lepim zgledam pobožno obhajali. —	Dekan.
Mtasgled po kersanskitn srein.
Iz Rima. Kardinal- Pronuntius Viale Prela je v viksiga škofa in legata v liolonji zvoljen. Ta čast je
ena naj vikših v papeževih deržavah; pravi lerat je le parno še 0«tianski in Velletrinski škof. ter ob enim kardinal. Menijo, de njegov naslednik na Duoaji bo gosp. de Luca, zdaj papežev poročnik v Monakovim.
Cz a s piše, de so nasledni od svetiga Očeta za škofe na Poljskim nasvetovani: Duhoven Fialkovski, namestnik Varšavske nadškofije, za vikšiga škofa Varsav-nkiga in pervaka (primasa) kraljestva, za dragi dve škofii pa duhovna Naruszevicz in Decker, in de so že verjetno od cara poterjeni. Nasvetovanec za četerto že davno izpraznjeno skolijstvo pa, de še ni znan.
Iz Kaire, 1. kimovca Al. Pirhar misijonar piše: .Ravno kar sim zvedil, de bo Dr. Heuglein iz Hartuma p» nas prišel; potem se bomo okoli sv. Matevža od tod dalje podali. — Mesca maliga serpana je bil veliki vojvoda Maksimilijan, brat našiga svitliga cesarja, v Kairi in je Leizrečeno lepe zglede prave pobožnosti dajal; poprej je bil ludi v Jeruzalemu, kjer se je hrabriga keršanskiga viteza kazal, kakor v davnih časih grof Bouillon: celo o pekoči poldanski vročini ni hotel jezditi tam, kjer je naš Zveličar po tako britkih stopinjah hodil. Vsi so ga imenovali svetnika, ne samo katoličani, ampak tudi krivoverci in turki. — Une dni je sem prišel častiti O. kapucinar iz nekiga katoliškiga misioniša. Revež ni imel druziga na sebi kakor arabsko srajco. Neki poglavar, ki je bil ravno kar na to stopnjo po-vzdignjen, ga je mučil, stekel in spodil. Začetnik tega preganjanja je pa koptiški krivoverski škof, ki bi rad \>e drujre vernike — bodi že po pravici ali po krivici — pregnal*.
Na Švedskim se godi protestantam marsiktera kolobocija v njih protestantizmu, ktera bi jih lahko prepričala, kje de se znajdejo, ako bi hotli prav preuda-riti. Ni davno, kar je mogel kralj postavo dati, ako bo kak neduhoven (nepastor) zakramente delil, de bo mogel 220 frankov karni plačati, kdor bi jih iz rok po-svetniga prejel, pa 59 frankov. Kdaj je še pri nas katoličanih komu neduhovnimu v misel prišlo, se v take dukovske reči mešati, ter zakramente deliti?
Na Norveškim je imenitni protestanški duhoven l.ammer, Skien-ski pastir, svojim ovcam očitno in služ-bino naznanil, de jim bo v prihodnje le samo po pe-prešnji spovedi «d vezo delil. Znano je namreč, de so protestanti spoved zavergli, pa ne povsod. Na Norveškim je stara postava, v cvetu protestantizma dana, ki spoved zapoveduje, in ni bila nikoli popolnama zaterta, ampak mende le opušena. Taka je „edinostu vere v protestantizmu! Na Lammerjevo oznanilo so se njegove spovedi plahe ovčice pritožile, češ, de jih hoče njih pastir k papežu nazaj gnati. Ta reč jim je pa tako štreno zmešala, de si je dosihmal ni upal razločiti, ne njih škof. Mgr. Arup, ne naj viksi škof švedske in norveške cerkve, namreč vlada sama. Vladi se je ta reč zamotana zdela, in je ministru bogočastja naložila, de naj vse cerkvene veljake v deželi za svet upraša, in dosihmal še ni reč dognana.
Zvezdica z a s o to.
Ni davno ko sim popotval od Bohinske Bistrice proti Blejskimu jezeru. Bilo je že proti večeru. Globoko zamišljen, sim komaj zapazil maliga fantiča, ki je po poti proti meni šel; ko me pa sreča, spoštljivo klobuček z glave vzame, in me tako ljubeznjivo s „hvaljen bodi Jezus Kristusu, pozdravi, de, če tudi se ne prištevam ravno v versto pregorečih katoličanov, je vender seree v meni veselja zaigralo. — Spustim se s fan-
tičam v pogovor io zvem od njega, de je sirotek bres očeta in matere iz Bistrice doma, hodi v šolo in tudi pri maši streže. — Lepo spričalo torej za Bistriška gg. duhovnika, de mladino dobro vladata, in de posebno pridne fante odbirata za cerkveno službo.
Ime fantiča mi ni znano, njegova priljudnost pak zasluži pohvaljena, in posebno zdaj o začetku solskiga leta ^ učiteljem in mladini priporočena biti. Kako lepo je, če sc mladost, posebno v tacih krajih, kjer po letu vse ptujcov mergoli, lepo in spoštljivo obnaša; čast se godi s tem okrajini in vsi deželi. Gospodje kateheti in učeniki! naj rečem, ako se smem prederzniti: z vso marljivostjo se poprimito v novim šolskim letu odgojenja mladosti, učite jo med drugim tudi prijazniga in spošt-Ijiviga obnašanja, posebno naj Vam pa bodo živo ponovljene tu besede nekiga solskiga prijatla: \aj bi se pri Slovencih v ioli in zunaj šole, posebno pa od mladine proti slednjimu človeku ne pogreševal nikjer in nikdar lepi keršanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus! —	J. L. Žlindrovič.
M odi kaj.
C. k. dvorska tiskarnica na Dunaji je poslala na razstavo v Pariz ocenaš, z latinskimi čerkami natisnjen v 608 jezikih; očenaš pa natisnjeni s čerkami, kakor-šne dotični jezik rabi, v 206 iztisih, in verh tega je poslano še 100 tujojezičnih alfabetov. Pravijo, de ta tiskarnica zamore v kterim koli jeziku natiskati. — Cesarska dvorska tiskarna na Dunaji in tiskarna sinov Bogomila Haase v Pragi se štejete k nar večim in nar bolj popolnama tiskarnic v Evropi. (Gio. Ciesc.)
Grobni napis.
\a vsaki grob.
Preden moje vse košice Bodo zopet prekopali, Bo obledelo tvoje lice, In me m mene Bodo tebe Znabit tukaj pokopali.
Pogovori z gg. dopisovavci.
Gosp. J. J. v N. S: Sadaj se le sta 1. in 2. zvezek plačana. — Gosp. J. V. v D: Lepa hvala za dopis! — Gosp. J. O. na >1: Vaši dopisi so nam posebno dragi; Bog Vas živi! — Gosp. A. K. v P: Vaš dopis smo prepozno prejeli; ga bo pa prihodnja Danica na svitlo dala.
M*remembe duhovšine.
V Ljubljanski škofii. Za kaplane pridejo: g. Peter Teran v Kočevje; g. Franc Povše na Vače, g. Val. Skul, novoposvečeni mašnik. v Borovnico; g. Anton Klemen v Ribnico, g. Florijan Prelesnik v Lašiče, g. Januari Strah na Kerko. g. Janez Bud nar. novoposvečeni mašnik. k Fari pri Kostelji; g. Matevž Se vel v Šentvid pri Zatičini, g. Henrik Sparovic v Rateče, g. Franc Lesjak v lpavo. — V bogoslov-sko semeniše so sprejeti: Fr. Bergant iz Šentvida pri Ljubljani. Ign. Boelim iz Čermošnic, Juri Dernovšek iz Vodic, Ant. Domi-celj iz Zagurja. Matija Haberle iz Srednje Vasi na Kočevskim. Peter Hoenigmann iz Srednje Vasi na Kočevskim. Ant. Jakio iz Lašič, Stef. Jaklič iz Lašič, Matija Jereb is Idrije, Rajm. Kalan iz Loke, K. Ltizar iz Noviga mesta, Jak. Mrak is Smlednika, Jož. Novak iz Podbrczja, Ant. Osenar iz Mekin, And. Petek iz Ribnice, Mart. Povše iz Šenčurja pri Svihnim, Fr. Sa-jovic iz Šenčurja pri Kranji. Al. Stare iz Mengiša. Valent. Sa-rabon iz Teržiča. Jan. Crbanček iz Preddvora, Jan. Voglar ia Nakliga, Jožef Zupan iz Mošen. Ant. Zurc iz Zužemberga. —