St. 178
studijska biblioteka
L jur* T'
ratnica poračun jena (C. C.
V Trstu, t petek. 27. lutlja. 1928. - Leto VI.
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik LIH
Lis« izhaja vsaki dan 3futraj razao ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L &.—*
3 mesece L 22__* pol leta L 38»—, celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo mesečno
L 6-50 vet — Posamezne Številk« 30 st. — Oglasmna za 1 nm proslave v itrokojtl 1 kolone (58 nm): za trgovske m obrtne oflase L L—, a
poslana, vabila L 1 50, oglase tieesnrrfa uvodov L Oglasi na prvi strani L 2,—
EDINOST
Uredništvo ia npravmJtvo: Trst	ulica SL France seo d'Assžsi 20. Tv»
letos 11-51. Dopisi naj se poiHjafo iikljnčno uredništvu, oglasi, rekla* In dtBv pe npravmitvu. Rokopisi s« ne vračajo- Nvfrankirane se na »pujcmajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Hdmosbw Pod—dntttvo v O o t i el: altca Gioeot Cardrcct it 7, L n. - Telet It 333. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
PRAGA, 2-4. julija 1928.
Sedaj, ko so se nemški pevci začeli vračati z Dunaja domov, je potrebno, da se oceni tudi politični pomen teh pevskih svečanosti. Predvsem je treba omeniti, da so prireditelji delali že od samega začetka na to, da za-dobijo svečanosti tudi značaj p. i i lične manifestacije za kJ j učite v Avstrije k Nemčiji. V tem so tudi imeli popoln u-speh. Tako spadajo te dunajske prireditve v okvir nove avstrijske zunanje politike, smernice katere je jasno opredelil državni kancelar dr. Seipel v svojem nedavnem govoru o odnosa jih Avstrije z državami Malega sporazuma.
Od tedaj ima avstrijska zunanja politika nekako dvojno lice. Na eni strani se dokazuje, kako je avstrijsko gospodarstvo nesigurno in kako bi se moglo z boljšati le tedaj, če pristanejo nasledstvene države na tesno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo; na drugi strani pa se zopet vodi očitna politika za priključitev k Nemčiji ter se ne o-pušča nobena prilika, ne da bi se izkoristila za pospešitev izpolnitve te želje.
Cim so nasledstvene države pokazale voljo Avstriji pomagati, da se izkoplje iz svojega težkega gospodarskega položaja, je avstrijski kancelar to tako rezko odklonil, da se je moglo jasno videti, da je glavno načelo vse avstrijske zunanje politike priključitev k Nemčiji. Zato se je sklepalo iz tega, da je vpitje o slabem gospodarskem položaju le krinka, ki nai zakriva prave namene. Tako se tolmačijo sedaj tudi dunajske pevske svečanosti. Avstrija gre lorej odločno po poti priključitve k Nemčiji in «Anschluss» je vodilna ideja vse njene politike.
Tu se torej smatra, da je po-stai po manifestacijah povodom poseta pevcev iz Nemčije na Danaju za priključitev k Nemčiji položaj popolnoma jasen. Avstrija ne misli na sodelovanje s srednjeevropskimi državami, temveč ga celo odločno odklanja. Njena edina želja je, da se priključi k Nemčiji. Ker pa j« ta priključitev neiz\fdlji-va, potem pomeni vse to, da je Avstrija sposobna za življenje in da lahko živi brez skrbi svoje lastno življenje.
Na Čehoslovaškem zasleduje vsa javnost zelo pazno vsa vprašanja, ki se nanašajo na možnost priključitve Avstrije k Nemčiji. In v teh dneh je bila ta stvar zopet podgreta radi gori omenjenih dunajskih svečanosti. Znano je, da se je za te manifestacije zanimalo tudi svetovno časopisje, toda še posebno pozornost mu je seveda posvečalo čehoslovaško, ker je Čehoslovaška ona država, ki )%. v tem pogledu najbolj prizadeta m od na-jOliže. S tega stališča je še posebno zanimiv članek, ki ga je objavil praški list «Na-rodni Politika» pod naslovom «Pesem o priključitvi*.
»Proslava skladatelja Schu-berta — piše omenjeni list —, katere se je udeležilo kakih 100 tisoč pevcev iz Nemčije in Avstrije, je zvenela v političnem pogledu kot muzika bodočnosti, katere avtor je kak vojaški ali političen skladatelj. Tako je tudi rekel predsednik nemških pevcev, ko je izjavil, da imajo svečanosti za cilj, da dajo zunanji izraz duševni Veliki Nemčiji.
«Tudi novi nemški državni kancelar — piše dalje «Narodni Politika« —, socialni demokrat Muller, je rekel v izjavi, ki jo je podal povodom tega dogodka: naj bo stališče berlinskih strank napram programu vlade kakršnokoli, mislim, da so vsi na e-nem in istem stališču glede naših avstrijskih bratov in da v tem pogledu zares ni nikake -azlike v nazorih.»
Politika združitve Avstrije in Nemčije, ki jo toliko propagirajo socialni demokratje, je danes več ali manj tudi politika vseh dTugih strank a nedavno se je odlo- ila z njo, kot že omenjeno, tudi krvč."r^sko-socialna stranka kancelarja dr. Seipela. Priključitev je torej program vve ! Avstrije in vse Nemčije. Nemčija želi, da si s priključitvijo nadomesti ono prebivalstvo, ki ga
je zgubila z vojno. To fceljo je podčrtal tudi predsednik nemškega državnega zbora Lobe, ko je izjavil: Ne bo se moglo trajno braniti narodu 70 milijonov ljudi »ono, kar je bilo dovoljeno vsakemu drugemu narodu, kakor se ni moglo zabraniti ne preprečiti ujedinjenje Italije in se ni mogla zabraniti in preprečiti neodvisnost slov. narodov.
Važno je vprašanje, kakšne izglede za uresničenje ima to gibanje in kakšne nevarnosti lahko izzove. Proti priključitvi Avstrije k Nemčiji so odločno Italija, Francija, Poljska, Jugoslavija, Čehoslovaška in tudi Anglija. Za uresničenje te ideje je dalje treba, da se prekrši versailleska mirovna pogodba, glede katere so gori o-menjene države več ali m<*nj n v gotovih točkah vse ena V o skrajno občutljive. Velika Nemčija bi se torej mogla ostvariti samo z vojno. Ujedinjenje Italije je bilo tucy izvojevano samo z vojno. Bilo bi pa poleg tega čudno, če bi v taki vojni zmagali šibkejši nad močnejšimi. Zato je vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji zares le muzika zelo daljne in poleg tega tudi zelo zelo nesigurne bodočnosti.
Člani pslKoe $wM
so se odpeljali iz Narvrika prati domovini
NARWIK, 26. Davi ot> 7.50 je prispela v Narwik ladja «Citt& di Milano«. Z njo so prispeli general Nobile in ostali rešeni člani ponesrečene polarne ekspedicije.
NARWIK, 26. Ladja «Citta di Mi!ano» je prispela davi v Nar-\vik. Z njo so se pripeljali general Nobile in drugi rešeni člani ekspedicije, ki so nocoj ob 18.30 odpotovali z železnico preko Švedske proti Italiji.
Ladjo so pričakovali v Narwi-ku italijanski poslanik v Stock-holmu ter zastopniki krajevnih oblastev. Na pomolu pa se je bila zbrala tudi velika množica 'ovednežev, pa tudi norveških in inozemskih novinarjev, fotografov. kinematografskih operaterjev itd.
Na krovu ladje so se nahajali tudi trije Švedi, ki so se bili u-deležili s sanmi in psi švedske ekspedicije za. rešitev «Lathama 47», oziroma njegove posadke.
Komaj je bil z ladje vržen na kopno mostiček, je bila postavljena posebna straža, ki ni dovolila nikomur dostop na ladjo. Poseben železniški voz je prispel na bankino, ki se nahaja v bližini mesta. Preosatli člani ekspedicije so se z ladje podali naravnost v ta železniški vo*.
Povratak dveh švedskih letal s Svalbardov v domovino
STOCKHOLM, 26. Dva švedska hidroplana, ki sta ostala doslej na Svalbardskih otokih, sta se vrnila na Švedsko. Po kratkem prestanku v Tromsoe-ju sta letali včeraj ob 7.30 odleteli proti Stockholmu. Enemu letalu se je med pot oma pokvaril motor in je bilo ob 17. uri prisiljeno pristati v pristanišču Umei. Drugo letalo pa je prispelo sinoči ob 21.50 v Stock-holm. V letalskem pristanu so jih sprejeli zastopniki oblasti in velika množica meščanov. Letalo, ki je pristalo v Umei, ima prispeti v Stockholm tekom davnašnjega dne, davi pa ga še ni bilo. Ostali del švedske ekspedicije za pomoč ponesrečencem se bo vrnil v domovino v teh dneh.
»Krasili« oe'plul na pomoč izletniški ladji, ki je iz bližine Svalbardov klicala na pomoč
MOSKVA, 26. Sinoči je prispela brezžična brzojavka, da se je sovjetski ledolomec «Krasin», ki je bil že na potu iz Svalbardov proti Skandinaviji, spričo brezžičnega klica, nemškega izletniškega parnika na pomoč, spet vrnil proti Svalbardom.
Vsako leto prirejajo Nemci večja pomorska potovanja na Svalbarde. Letos je poleg drugih odpotovalo na Svalbardske otoke okrog 1500 turistov z nemškim parnikom «Monte Ser-vantes«. Sinoči je izgledalo, da se je parniku pripetila nesreča, ker je brezžično klical na pome č.
Ruski ledolomec je prihitel do Bell Sunda na Svalbardih, odkoder je nemški parnik klical na pomoč. Toda ladja ni bila v nevarnosti. Vsi potniki so ostali na krovu.
Jgjiga Badnaliic tiialtM"
Pismo načelnika vlade tiimt-nema ministra
RLM, 26. Načelnik vlade je pisal finančnemu ministru on. Mosconiju pismo, v katerem je določil naslednje:
1)	27. oktobra vsakega leta, na vigilijo pohoda na Rim, se bo vršilo, počenši s 27. oktobra t. 1., letno in svečano žrebanje državnih obveznic, ki so jih posamezniki prostovoljno darovali erar ju;
2)	imena darovalcev se bodo vpisala v posebno knjigo, ki se bo nazvala «Knjiga nacionalne hvaležnosti*.
Naloge šole
Novi naučni minister pzi načelnika vlade
RIM, 26. Tiskovni urad načel nika vlade sporoča:
Načelnik vlade je sprejel davi naučnega ministra Nj. eksc Belluzza, s katerim se je razgo-varjal o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo šolstva. Določeno je bilo, da se bo v skladu z Genti lejevo šoisko reformo in v njeno okrepitev ta reforma še bolj te meljito in praktično izvajala sedaj, ko so prešle v področje naučnega ministrstva tudi vse one šole, ki so bile prej odvisne od ministrstva za nacionalno go spodarstvo.
Minister Belluzzo bo uravnal svojo šolsko politiko po nasled njih smernicah: fašistovsko vzgajanje mladine; večji razmah profesionalne vzgoje; reforma višjega naučnega sveta; pofaši-s ten je šole v programih in v učnih močeh. .
Smernice vlade
za izseljevanje* _y_ inozemstvo
RIM, 26. Glasom .izjav mero-dajnih krogov uravnava vlada svojo politiko v vprašanju izseljevanja po naslednjih smernicah:
Dovoljuje se predvsem izseljevanje intelektualcev, trgovsko naobraženih oseb, profesio-nistov in tehnikov. Takšni izse-Ijeniki le povzdigujejo ugled države v inozemstvu, poleg tega pa lahko pospešujejo tudi trgovinske stike z domovino. Dovoljuje se predvsem začasno izseljevanje, ki ne more škodovati normalnemu stanju prebivalstva in ga motiti, ki pa na drugi strani zagotovi gotovim kategorijam prebivalcev ali vsaj posameznikom gmotni zaslužek. Izseljeniki naj se po možnosti zaposlujejo pri italijanskih tvrdkah in podjetjih v inozemstvu, ker so na ta način najbolj zajamčeni njihovi interesi. Menjavanje izseljenikov, tako da pridejo na mesto v gospodarskem pogledu bolj močnih, a v političnem pogledu bolj mlačnih elementov sveži elementi iz domovine, ki so gospodarsko šibkejši, v političnem oziru pa bolj zavedni.
Vlada namerava pa preprečiti oziroma kar najbolj omejiti Število onih izseljencev, ki so po poklicu kmetje.
Obnovitev dunajskih zemljiških krnil«
RIM, 26. Pri požigu dunajske jus-tične palače »o zgorele tudi zemljiške knjige, ki so se nahajale v arhivu. Italijansko pravosodno ministrstvo je sedaj potom posebne okrožnice opozorilo vse sodnijske oblasti kraljevine, da je bila, glasom poročila dunajskega prizivnega sodišča, obnovljena prva skupina zemljiških knjig, druga skupina pa bo obnovljena v doglednem času. Vse hipotekarne pravice, ki jih je bilo mogoče ugotoviti, so bile vpisane v nove knjige. Možno pa je, da podatki ne odgovarjajo resničnemu dejanskemu stanju in da so se vrinile tudi kakšne pomote. Zato poziva dunajsko prizivno sodišče vse prizadete, naj do 15. avgusta t. 1. priglasijo svoje tozadevne pravice.
Popust na JuffoalovenskUi železnicah za potovanja ▼ Dalmacijo
RIM, 26. Agenciji «Roma» poročajo iz Beograda, da je jugo-slovenska vlada dovolila 25-odstotni popust na železniških voznih listih za vse one, ki potujejo v Dalmacijo in ki se tam ustavijo vsaj deset dni
Pojojtmjn v Beogradu
za sestavu nova vlada
<BEOGRAD, 26. Danes popoldne ob 13.30 so se sestali v predse d ništvu vlade načelniki parlamentarnih skupin dosedanje vladne koalicije. Na tem sestanku so se posvetovali o vprašanju sestave vlade. Zatem se je mandator krone dr. Korošec sestal z Vukićevićem. Proti večeru, okrog 19. ure, so se dr. Korošec, Davidović, Vukićević in drugi voditelji omenjenih parlamentarnih skupin znova sestali v notranjem ministrstvu. O teh posvetovanjih novinarji niso mogli izvedeti ničesar, ker so bili vsi državniki zelo rezervirana
Kot pa izgleda, so prišli voditelji parlamentarnih skupin na svojem prvem sestanku do gotovih sklepov, o katerih so se imeli posvetovati s svojimi po litičnimi pristaši. V precejšnji meri potrjuje to domnevo sestanek demokratskega poslanskega kluba, ki ga je tekom popoldneva sklical Davidović.
Demokratskim poslancem je Davidović poročal o težkočah pri pogajanjih za sestavo nove vlade, ki so nastale povodom zahtev poedinih strank v zadevi ministrskih portfeljev. Dr. Spa-ho je po poročilu Davidovića zahteval za muslimanski poslanski klub dve ministrski mesti, dr. Korošec namerava imenovati za ministra notranjih zadev in socialne politike dva člana Jugoslovanskega kluba. Na tretji strani so ostale zahteve Davidovića samega takšne, kot so bile včeraj, ker bi morala po njegovem mnenju demokratska stranka spričo njene moči dobiti po veej pravici pet ministrskih mest.
Po daljši debati, ki ie sledila Davidovićevemu poročilu, je Davidović v kratkih besedah ponovno poudaril, da je treba o-hraniti enotnost četvorne koalicije in podpirati dr. Korošca pri sestavi nove vlade. Nadaljnja pogajanja za sestavo vlade je poslanski klub poveril Davido-viću, dr. Marinkoviću in Velj-koviću.
Spričo rezerviranosti pogajajoči h se političnih voditeljev so danes tem bolj veljala različna mnenja tukajšnjih političnih krogov. Zanimivo je, da so glede delovnega programa eventu-elne dr. Koroščeve vlade nazi-ranja, da bo njegova vlada najprej sklicala narodno skupščino na enodnevno zasedanje, da poda svojo deklaracijo in narodna skupščina odloči, ali naj se Puniša Račić in drugi predajo sodišču. Narodna skupščina bi se potem odgodila do jeseni, nato pa spet sklicala, da odobri zakon o posojilu in stabilizaciji dinarja.
Zdravstveno stanje Ridffa
se ja nenadoma spet poslabšalo
ZAGREB, 26. Zaradi razburjenja in napornega dela tekom poslednjih dni se je zdravstven no stanje Stjepana Radića danes nenadoma spet poslabšalo. V tukajšnjih krogih je zavladala spričo tega velika skrb za njegovo življenje.
Nemudoma sta bila poklicana zdravnika dr. Radoničić in dr. Ivančević, ki sta bolnika preiskala in izdala naslednje poročilo: »Temperatura — 38° 1\ žila 120, izločevanje sladkorja povečano. Vsled bolečin bolnik ne more spati in kaže veliko telesno utrujenost. Do nadaljnjega so bolniku prepovedani vsi obiski in sprejemi, ker mu je potreben absoluten mir.»
Radi poslabšanja bolezni Stjepana Radića je bil odgoden tudi njegov odhod v Varaždinske toplice, kamor je nameraval odpotovati že jutri. Ob njegovi postelji čuvajo stalno zdravnik, bolniško osobje in tudi njegova soproga. Zdravniki izražajo u-panje, da bo zdravje Stjepana Radića kmalu spet krenilo na bolje, pač pa bi mu utegnilo vsako razburjenje silno škodovati.
Vlak skočil s tira
MILAN, 26. Vlaki, ki vozijo iz Švice, so davi prihajali z več kot dvo-urno zamudo. Na postaji Albate-Camerlata je bil namreč skočil s tira železniški vlak in zaprl progo, ki so jo šele po daljšem ?n napornem delu deloma izpraznili.
btMlKu nanitotauja di Dmrcii
v sodbi rimskega lista
RIM, 26. Tukajšnji tisk se še vedno precej obširno bavi z dunajskimi manifestacijami povodom Schubertove proslave.
«Giornale d'ltalia» piiše, da sedaj ni več mogoče ne videti v pravi luči postanka in značaja te umetniške proslave, združene s šovinističnimi sprevodi, z ired en tis t j čnimi d e mon s t r a c i j a-mi s sodelovanjem dobro uvrščenih zastopnikov v narodnih nošah, s simboličnimi vozovi in z relativno trojico starcev iz Siid-Tirola, oblečenih s krajevno nošo, izmed katerih je eden nosil tablico z napisom «D€Utsch Siid-Tirol».
•«Giomale dTtalia» dodaja, da je ta uprizoritev jasno pokazala in potrdila, kaj da hočejo pravzaprav Nemci doseči s svojo kampanjo za Poadižje.
Težek Incident na Finskem
20 demonstrantov ubitih, mnogo pa ranjenih
PARIZ, 26. «Journal» poroča, da je prišlo v Varkonu na Finskem do streljanja s strani policije na stavkujoče težake, ki so tam priredili demonstracijo. Ker se demonstrant je v miru niso hoteli raziti, je pričela policija streljati. Kakih 20 oseb je bilo ubitih, mnogo drugih pa ranjenih.
Ps raguta egl: tr il j perlamsirla
Nahas paša sklical razpnščeni zbornici
ALEKSANDRIJA 26. Egiptovski nacionalisti pod vodstvom bivšega predsednika vlade Na-hasa paše so pričeli z vso vnemo delovati proti sedanji vladi, ki je, kot znano, razpustila za dobo treh let obe egiptovski zakonodajni zb6rnici. Kljub vladni prepovedi sklicujejo nacionalistični voditelji politične shode in zborovanja, tekom katerih pride skoro vedno do nemirov in celo do prelivanja krvi. Pri poslednjem zborovanju, ki se je vršilo v Aleksandriji, je bilo ranjenih 15 policijskih a-gentov in orožniki so aretirali demonstrante kar na stotine.
Sinoči je vodstvo nacionalistične stranke sklicalo svoje poslance in senatorje, ki tvorijo veliko večino v egiptovskem parlamentu. Sestanek ' bivših nacionalističnih parlamentarcev se bo vršil pojutrišnjem.
Načelnik vlade Mohamed Mab-mud paša je izjavil, da bodo vladni organi nastopili z vso silo proti povzročiteljem neredov in nemirov v Egiptu.
Francosko-italijanski «modus vivendi» podaljšan do konca tega leta
PARIZ, 26. «Journal OfficieU poroča, da je bil italijansko-francoski «modus vivendi», ki se je sklenil 3. decembra 1927. podaljšan do 31. decembra 1928. Dogovor, ki urejuje položaj državljanov in družb ene države na ozemlju druge, je bil sklenjen za dobo šest mesecev.
Včeraj popoldne je zunanji minister Briand sprejel italijanskega poslanika grofa Man-zoni-ja. Razgovor je bil dolg in prisrčen.
Pred ostavko romunskega zunanjega ministra
BUKAREŠT, 26. Poročevalec rimske agencije «Stefani» je izvedel iz merodajnih virov, da je kljub ponovnim dementijem pričakovati, da bo romunski zunanji minister Titulescu podal ostavko, čim se zaključilo izredno zasedanje romunskega parlamenta.
Velik požar miM\ m
v bližini Milana
MILAN, 26. Včeraj v poznem popoldnevu je v vasi Canegrate izbruhnil velik požar v skupini hiš, ki so se nahajale v središču vasi. Plameni so se hitro razširjali na vse strani, ker je pihal močan veter. Nesreča je hotela, da je začelo goreti v času, ko so bili vsi moški zaposleni pri delu na poljih, tako da v vasi ni bilo ljudi, da bi takoj začeli gasiti.
Požar je upepelil enajst hiš, tako da je štirinajst družin vrženih na cesto, škoda je zelo velika.
Za zobotehnike na Reki
RIM, 26. Uradni list «Gazzet-ta Ufficiale« objavlja kraljev ukaz, ki določa: Dentisti, ki so bili pooblaščeni, izvrševati o-dontoiatrijo od budimpeštanske vlade ali pa od začasne reške vlade pred aneksijo mesta k Italiji, in ki izvršujejo ali so izvrševali svoj poklic na Reki ali v priključenem ozemlju, so pooblaščeni, da ga še nadalje izvršujejo v kateremkoli mestu kraljevine, vendar pa morajo biti ali morajo postati italijanski državljani.
DNEVNE VEST!
RnMosle In taksus na kmetih
Pod gornjim naslovom smo prejeli iz Gradišča dopis, ki sledi tu doli. Kot se čitatelji spominjajo, smo objavili na. tem mestu daljši dopis iz iste vasi) in pod enakim naslovom. Ker pa je dopis vseboval misli splošnega značaja in ne takih, ki bi veljale samo za Gradišče, dasi nam jo fcrH dopis poslan iz te vasi, ga nismo objavili pod naslovom «Iis Grad 4-ča», temveč med dnevnimi v*vu-ini. S tem smo hoteli izrecno povedati, da svarila ne veljajo za kraj. od koder smo dopis proveli, temveč na splošno za vse kraje, kjer se morda pojavljajo stvarf, pred katerimi je dotični naš priložnostni dopisnik svaril. Kljub temu — menda zabo, ker je dopisnik združil s svojim člankom tudi pozdrav trem izseljenkam iz svojega kraja — so se čutili tam-kajlšnji naši čitatelji Se posebno prizadeti in so nam poslali naslednji odgovor dopisniku, ki ga objavljamo na istem mestu.
Pod gornjim naslovom je bil objavljen v <rEdinosti» Št. 171. t. 1. dopis iz Gradišča nad Prvačino, katerega dopisnik jo bil g. B. P. Kar se tiče dopisa v splošnem, je odobravati, ako bi no omenjal treh naših izseljenk oziroma njihovih d'ružin. v katerih, kot vsak lahko ve, ne vladata razkošje in tuksus. Radi tega prosim g. urednika za mak) prostora v svrho kratkega odgovora m opomina g. dopisniku. Vzrok izseljevanja prod vsem ni v nobenem slučaju luksus in razkošnje, predvsem v večjih družinah in pri malih posestnikih, ki kot vedno jedva toliko iztisnejo z vso skrbnostjo iiz zemlje, kar rabijo v najskromnejših razmerah. Iz na9e vasi so skoro da vsa dekleta in poročene žene v Egiptu, le malo jo mladih doma, a ne radi luksusa. Ali pa je nasprotno, g. dopisnik? Dalje trdite, da je več vzrokov za izselitev. Priznam, kar je res! Gradišče pridela po večini le sadje in dobro vince, toda žalostno je, da se sko-
ro vsako leto dobijo taki, ki odže-nejo kupce od GradiSča. Poljskih pridelkov pa Gradiškovci lo malo pridelajo ker lo nekateri j-t s» . je}o nekaj njiv polja. Ako tedaj hoče srednji posestnik, zlasti šo z veliko družino il hajati, mora v resnici delati in na vseh koncih varčevati, da ima za najpotrebnejše. Da !Lu pa mogel svoja m hčeram preiskrtbeti doto in posebno pa bala ni misliti Kaj torej pre-ostajo dekletom? Da si s pošteno službo prihranijo potrebno in tudi stanšem lahko kaj pomagajo. Daljo pravite, da se po navadi ožoni v hiši na,!5larejšd sin, ki prevzame gospodarstvo, (oda ta mora skrbeti za svojo družino in mu za brate le re»iko dovoljujejo skrbeti premoženjske .razmere.
'Omenjate tudi slogo v družini. Da kjer jo prava sloga, so da veliko napraviti in potrpeti. Navajate razne izdatke mod temi tudi za razno veselico in ples. O plesu se i« veliko pisalo v «Edinosti* in vsak obsoja plesno noronje.
Da so biča nepotrebni resnični luksus v limetski hiši, jo prav, a na Gradišču s par izjemami tega ni. Vsekakor pa je upoštevati to, da še vedno tLesedo miče jo in vzgledi vleče »-«> Tn pa naj bi upošteval iU(H d;>i>isnik sam.
Novi v'e^^refakl
Na mesto prejšnjega tržnškega viceprefekta kom. Zanconato ki jo bil povišan v prefekta ii premeščen v tem čimu v Trapa n i. jo j bil imenovan P'*ed kra+kim Vn:n. Artnr Venditelli. Včeraj j novi vrceprefekt prišel v Tj-s t in prevzel svojo novo mesto.
Naznanitev arozd|a
Ufitnin-ska uprava sporoča:
V »miiOu V. rx>y-Kvja, čl. 1&4. in nafik-dn.ih pravilnika o iztirjeva-n;u užitki n«, kateri je bil odobren s kr. ukazom od 25. IX. 1924, št. 540, so pozivajo vsi lastniki in posestniki s trtami posajenih zom-ljiSč tostran užitni'nsko črte tržrvS-ke občine, da naznanijo osrednja
n.
•EDINOST*
V Trstu, dne 27. jnni]a 1928.
mu vSkrrmskemu ura<±u (Ufficio darierio Centrale, Puirto franco Vjttorio Em. III.) najkasneje do 31. avgrusta prfKH'iderv&irc> količino grozdja, od prihodnje trgatve. Na-ena*iitve se delajio na posebnih, veca-oih v dveh izvodih. Prizadeti dobijo vaorce pri gori omenjenem osrednjem n-žitntnskem uradu.
Kdor napovedi grozdja ne itavr-fii, se i>o kaznoval po zakonu.
DRUŽITEV OBčIN
S kr odl-okom od 5. t. m. so bile pri-vlorljene občine Cekovnik, l>cle, Spodnja Idrija, Ledine in Vojsko ol čini Idrija.
V	bivšem idrijskem sodnem o-kraju sta sedaj samo dve občini, rn sicer Idrija in Crnivrh.
S kr. odlokom istega datuma so se združile občine Brestovica, Opatj^selo, Sela v eno občino z imenom Opatjeselo.
S kr. odlokom od 7. t. m. so se priklopile občine Brje, Veliki dol, Gabrovica, Gorjansko, Pliskorvica in Škrbina občfni Komen.
V	bivšem komenskem sodnem okraju imajo sedaj tri občine Komen. Štanjel in Opatjeselo. Usoda Temnice in Vojščice se še ni odločila.
Prav tako so kr. odloki doslej Še niso bavili v Gorah: z Grahovim; na Kanalskem: s Kalom; Ba-tami, Banjšicami; v goriški okolici: z Grfrarjem. Trnovoru Vrtojbo; ma Vipavskem: z Rihember-kom in Šmarjaml
Rojstva, smrt! in rorcke v Trsta
dno 25. julija 1928.
Rojeni: 10;
mrtvi: 9; ■
poroke: 2.
Iz tržaškega živijsnja
r j^.alo ga jo gonilo
32-letni delavec Pompej Cento-rouse, stanujoč v ulici del Prato št. 6, bi bil včeraj zjutraj kmalu s življenjem poplačal svoje človekoljubje.
Nekako ob 9. liri zjutraj se je v mehaničnem odelku tukajšnje tovarne strojev pri Sv. Andreju vnel sodček kamenega olja. Ogenj, ki jo bil sicer naglo pogažen, je po-vzočil v poslopju veliko dima, kar jo i>ilo za delavce no samo neprijetno marveč celo nevarno. Ko je to videl Centorouse, ki se je nahajal baš na nekem žerjavu pred poslopjem, se je spravil v tretje nadstropje poslopja in odprl vratca, ki peljejo na prosto, zato da se notranjost stavbo prezrači. Istočasno je hotel obvestiti tovariše, ki so bili zaposleni pri drugih žerjavih, naj so ne vrnejo v stavbo po omenjenih vratcih. ker je tamkaj vzduh najneznosnejši. V tistem hipu pa je privozil mimo neki žerav, ki je Centorouseja sunil in ga močno pritisnil k zidu. K sreči io mehanik žerjava -zapazil nesrečo in koj ustavil stroj. Spričo tega je ponesrečenec zadobil le več ali manj težke poškodbe po telesu, medtem ko bi zadostoval le še hip, da bi ga žerjav zmečkal. Z vozom rešilne postajo je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je bi! sprejet v kirurgični oddelek.
Nezgoda s'adeledarja
Silvij Pavan. 27 let star, stanujoč v ul. del Rivo št. 4 se je včeraj zjtrtTaj trudil s tem, da bi spravil v delovanje stroj za proizvajanje sladoleda v svoji sladoledarni, ki se nahaja v isti ulici. Ko je tako hotel postaviti na kolo stroja transmisijski pas, se je neprevidno dotaknil električnega pretrga-telja. da ga je električni tok močno presumil. V istem hipu pa je stroj pričel delovati in Pavan je zgubil ravnotežje in padel s silo na tla Poklican je fail zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Zadobil je lažje poškodbe po vsem telesu, ker pa je spričo električnega sunka zadobil tudi živčin napad, je bil začasno pridržan v bolnišnici. Zdraviti se bo moral kakih 10 dni.
Nenavaden gost v triafcki bolnišnici
Kitajec Ken Tseng, star 26 let, kurjač na pa mrk u «Lucrezia», ki je zasidran v prosti luki pri pomolu IV., jo imel včeraj popoldni opravka z nekim vetrnikom. Pa mu je ta izpcdrsnil iz rok in ga ranil na čelo. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnica. kjer so mu rano izprali in obvezali. Ker je bila poškodba
neznatna, je lahko koj ca pustil
bolnico.
Nepreviden otrok
Enoletni Bruno Pinzam, stanujoč v ulici Ponzianino št. 1, se je včeraj popoldne močno opekel po roki in po obrazu. Mati mu je bila na mizo postavila krožnik vroče juhe, mali Pinzan pa se je nekam preveč živahno veselil sočnega kosil ca in se je v svoji neprevidnosti podil z vročo juho. — Prenesli so ga v mestno bolnico, kjer je bil sprejet v VII. oddelek,
ker je zadobil liude opekline. — Zdravil se bo kaka dva tedna. Težka nesreča z motocikljem
Malo pred polnočjo se je vračal iz tedaza 26-leLni Emilij Bordoni s svojim motocikljem proti Roja-nu. kjer je doma. Z njim sta se peljali tudi Ana Goversitz, stara 25 let in stanujoča v ul. Deila Guardia 42, in 6 let mlajša Ana Ball&ritt, ki stanuje v ulici del Pozzo 4.
V Bankovđjaii se je med te-m baš
obračala korijera, ki vozi na progi Trst*Miramar. da popelje poslednje sprehajalce v Trst. V tem je pridrvel motocikelj in zadel z vso silo v korijero. Ana Coversitz si je pri padcu zlomila desno n£>-go in stopalo in je bila uro kasneje sprejeta v bolnišnico. Bailar-rinova si je nekoliko poškodovala desno nogo, Bordoni je ostal nepoškodovan.
Izpred sodišča
Razsoja v mtm "roti flmtoflc1 m\ fl -niže*;
Ferdinand Kenria eproš^ea radi pomanjkanja ilckarov. - Vsi drugi obsojeni.
VčeraljSnje nadaljevanje obravnave proti devetim obtožencem, o katere poteku smo obširno poročali, se je pričelo z naznanjenim govorom držarvn. pravdnika cav. Gargana, ki je govoril približno tako-le:
6cvw državnega pravdnika ^Obravnavali bomo slučaj z dušo dobrih sodnikov in istočasno s. srcem dobrih I talija nm*. Lahko 1 bi rabil oster ton, hude izraze. Tega pa nočem. Ne bom pozabil, da so med obtoženci di-jaiu, toda ne bom pozaiifil niti na nesramne manifestacije. Lahko bi omenil, kar se d"cgaja onkraj meje. kjer se bolj msdenkostne stvari plačujejo s strašnimi kaznimi. Mnogo slučajev je na razpolago. Toda vzdržujem se tega. Naslanjal se bom na zakon, le na zakon.
Prvič: Je mogoče trditi, da je manifestacija bila improvizirana, da so združeni manifest&nti z iflzkliki ki s pesmijo sledili neprostovoljno množici, impulsu? Ne! Vse je (biLo pripravljeno. Hoteli so so prikupiti tistemu daljnemu sonarodnjaku vieokošolcu iz Ljubljane, kateremu v čast so priredili sestanek v gostilni. Imamo tu besedila govorov učitelja Grgi ča, dijaka Vesela ter onega dijaka iz Ljubljane. Govori, ki tu ▼ Italiji niso zločin, ki bi pa v Jugoslaviji ime M vse drugačne posledice.
Ta obravnava ne sloni na priča-čanjih policijskih agentov, na pričanjih fašistov. Ne! (Proti obtožencem) Vaši t«oži tel ji so vaša bratje, Slovenci, italijanski državljani. Vi jih boste imenovali renegati — to je vaša stvar. Ti ljudje vas tožijo, ker se kot miličniki niso hoteli pregrešiti proti svojim dolžnostim.
Kar ste storili, je grdo, ogaJfrno. Zato ne morete veljati- za politične žrtve. Ne gre se za policijske per-sekuclje ne za faSistovsko into-leranco. Kako je prišla zadeva na dan? Sama — zqtfeva z zastavo je dala povod.
Jaa bi vam priznal* da ni verjeti Gombaču, ako bi ne bila cela vrsta drugih prič, ki govore obtožil no. Stvar je popolnoma jasna: učitelj Grgič, človek, ki živi od plače, katero mu daje preveč širokogrudna vlada, je dajal pobudo, je bil vodja družbe, ki se je zbrala da priredi protiitaHJansko manifestacijo. Turi i krivda ostalih obtožencev se mi zdi v zadostni meri dokazana. Zato predlagam: za Grgiča: 2 leti in 10 mesecev ječe, 2500 lir globe ter eno leto posebnega policijskega nadzorstva; za ostale pa po eno leto in 5 mesecev ječe ter po 650 lir globe. Goto odv. Zonnara Dobri je nato besedo zagovornik obtožencev odv. Zormaro, ki
Je v nad dvo-urnem govoru razvijal svojo obrambno tezo. kvajal Jo v glavnem:
Vsa obtožnica se oslanja na izjave, ki jih je podal priča Milko Goinbač, bratranec obtoženega Grgiča. Drugih prič ali dokazov, ki bi govorili rpoti obtožencem — ni. Nasprotno: druge priče celo izključujejo, da bi bili obtoženci žalili kralja in načelnika vlade z besedo ali pesmijo. Pogledati' je trefoa torej, ali odgovarjajo izpovedi Milka Gombača resnici. Pred vsem: Krio je Milko Gombač. Priče, ča-<? Tjl've priče, kaikor bivši Župan G^smbač in učitelj Štrekelj, katerima gre vsa vera. sta povedala, da Milko Gombač ni preveč
( nomialen človek in da tudi ni l preveč prida Že park rat je bil ! ovadfl radi sličnih zločinov tudi j druge ljudi oblastvom. Ti ljudje i pa niso fciii obsojeni. Zakaj: ker Milku Gjoanbaču oblasti niso verjele. In tudi vi, gospodje sodniki, mu ne smete verjeti!
Govornik analizira v nadaljnem delu svojega govora še bolj v podrobnosti figuro glavne obtežilne priče in njegove izjave ter prihaja do zaključka, da Gombačeve iizroovedi ne morejo odgovarjati resnici.
Že osebe obtožencev, nadaljuje odv. Zennairo, vas morajo prepri-pričatr, gg. sodniki, da Gombač ni govoril resnice. Kako si je mogoče misliti da so bili vfeokošolci, da je bil učitelj — ki je vedno izpolnjeval svo> dolžnosti; saj ini sicer ne bil več učitelj — kako si je mogoče misliti, da so ti obloži en ci bili tako neprevidni in tudi J tako neokusni, da so zagrešili o- j gai>na dejanja, o katerih govori obtožnica, ko so vendar prav dobro vedeli, da bi s takim početjem uničil s »-bo rn tudi svoj-ce; saj so ! b:H zbrani v gostilni, kjer so litv-dje ves čas prihajali in odhajali, j
Priča Benčit miličnik in dopo-lavorist kateremu gre vsaj toliko vere koKkor Milku Gonabaču, je prišel* v gostilno preden so prišli vanjo obtoženci in je odšel za njimi Bil je tri metre oddaljen od njfh in ni slišal, da bd bili peli ali govorili ono, kar tudi glavna oi>-tefclna priča.
Zato boste morali, gg. sodniki, oprostiti obtožence.
Ce pa kljub temu obstoja kakšen dvom, če bi vendarle verjeli Gom&esču, (ta so se žaljive pesmi reA pele — kdo more reči da so peli vsi, da m eden ali drugi, molčal, da se nekateri niso strinjali s početjem drugih. Saj vemo, da je že pri pesmi «Bu£i, buči morje Adrijansko...» eden izmed obtožencev vstal in pozval druge, naj molčijo. Kako je sploh mogoče vedeti, kdo je pel —• če so sploh peli. In v takšnem slučaju pričakujem od vas oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov.
Razsodba.
Po daljšem posvetovanji sodnikov je predsednik tribunala ob 2-20 prečital razsodbo, glasom katere se obsojajo:
Cač Vesel, Cargo in Gok vsak na 1 leto in 5 mesecev ječe ter 1300 lir globe; Franc Cerkvenrk na 1 leto, 2 meseca in 5 dni ječe ter na 1000 lir giobe; Atojzij Cerkve-nik na 1 leto, 2 meseca in dva dni ječe; Grgič na 1 leto in 11 mesecev ječe ter 1400 lir globe.
Ferdinand Kenda se oprošČa račk pomanjkanja dokazov in sodeče odreja, da se takoj fepuati na svobodo, če se ne caba.ja ▼ ječi radi drugih razlogov.
Zagovornik je izjavil, da bo vio-Ml priziv proti razsodbi
Štiri dneve. Stroški tega izleta so se proračunali na 350 do 400 lir.
Kolesa se vračajo.
Pred časom smo poročali, da je bilo ukradeno Mariji Brajmkovi v bKžžni pokritega zelenjadnega trga žensko kolo, vredno kakih 500 lir. Agen t je javne varnosti so preiskovali in končno jim je uspelo, izslediti kolo pri nekem Josipu Komelu, kateremu «© seveda kradeno kolo zaplenili. Komet je izjavil na tozadevno vprašanje, da je kupil kolo za 157 lir od Kol-av-čiča, ta zopet je zatrdil da je kupil kolo &a 160 lir od nekega neznanega Čk>veka.
Zahotelo se jim je priboijika v brani
Ahiiej Ceccotti, bivajoč pod goriškim gradom, jo naananil kve-sturi, da »o nezani tatovi vdrli v njegov k urnik in ga popolnoma izpraznili. Odnesli so namreč pet kokodi v vrednosti tridesetih lir.
IZPRED PSETURE Ker se nI držal živine.zdravniških
predpisov
Kakor znano, mora pregledati vsako žival, preden se ta zakolje, pa naj se zakolje tudi v javni klavnici, živin o zdravnik. Ker so ni držal tega strogega predpisa, se je moral zagovarati na goriški proturi Friderik Rusbach iz Čepova-na. Sodnik mu je naložil 100 lir globo.
Radi štirih kilogramov železa
Josip Saksida iz Vrtojbe se je polastil štirih kilogramov želeja, lastnine kmeta Antona Furlana iz Št. Petra ki je imel iz te tatvino dva m štirideset lir škode. — Saksida se j«e izgovarjal z revščino, ki pa ne tvori razloga, ki' bi izključil obdoJžljivost. Sodnik ga je obsodil za pet in trideset dni zapora.
Bolniikl blagajni se morajo pla-čaU prispevki
Avrelij Gmidi in Alojzij Bcmea-nini nista plačala bolniški blagajni prispevka »a bolezen in za brezposelnost. Radi tega sta prišla pred sodnika. Prvi je bil obsojen na 200 tir globe' in v plačilo 162 L bolniški blagajni, drugemu se je pa prisodila globa v znesku 300 L in plačilo 746 lir bolnišk* blagajni.
Ptičji roparji
V Cepovanu so zalotili Josipa Rijavca in Franceta Široka v trenutku, ko sta jemala ptiče iz gnezda. Radi tega sta se morala zagovarjati pred sodnikom. Obso-
jena sta bila na plačilo globe v znesku 200 lir. Tako se vedno priporoča našim ljudem, naj čuvajo ptice, ki so neprecenljivi dobrotniki našega poljedelca in sadjarja, poudarja se oto vsaki priliki njihova korist, vkljuib temu se dobe te ljudje ki preganjajo te preko-risrtne in nedolžne živalice. Ta dva sta dobila za svoj čin tudi ptetčrk), koliko jih jie pa, ki se bavi jo skrivaj še vedno s tem poslom.
RacJi razžaljen;a ngl&ća
Obtožnica je očitaJa vsem trem obtožencem, da razžalili ugled fa^&stovskih miličnikov. Za-to so bili obsojeni Alojzij Simčič na 20 dni zapora in na plačilo globe v znesku 100 lir, Miha Peršolja bo moral sedeti dva meseca in bo moral piača*i 200 lir globe, tretji, Franc PeršoljSa, je dobi* pol meseca več zapora kakor Miha, plačati pa bo moral enako gk-fco.
BILJE Koža na postelji
V sredo 25. t. m. okoli 11. ure predpoldne je stopil Ciril Orel št 147 v svojo spalno sobo. Ko pogleda na posteljo, vidi na njej ležati v klobčič zvito kačo. Tega nenavadnega gosta »o je Orel zelo prestraSil. Kača se je prav po-počasi odmotala, lezla lagodno s postelje in zlezla skozi mišjo tok njo pod pod. Orel pokliče nato svojo ženo, oba dvigneta z železom desko, pod kaiero sta sumila kačo, toda kač^ nista mogla iz?sIeditL Pokadila sta z usnjem, čigar dim je baje kači zelo zoprn, in postavila v bližfino kozico z gorkim mlekom, da privabita kačo iz njenega skrivališča. Okoli ene ure popoldne so slikali v spodnjih prostorih, kako je nekaj zgoraj na podu večkrat padlo na tla. Orlova žena Matilda pošlje sina natf poseda* če se ni morda že pojavila kača. Fantič se po prstih približa sobi in vidi, kako se vz(penja kača na posteljo. Brez hrupa pove očetu, da je prišla kača izpod poda. Cfri} in sosed Kari Savnik gresta nato v sobo. Oba sta se oborožila z gorjačo. — Kača. je bila že tzopet na postelji. Šavnik se postavi pred mišjo jamo, da zabrani kači pot. vanjo; kača se je spustila s postelje in se hotela odstraniti po drugi poti, kar se # pa ni posrečilo, kajti prišla je irila v območje Orlove gor-ja-če. Kača se je postavila na rep pokoncu, sikala, dokler je niso udarci Orlove gor jače ubili. Bila
je to kača črnica, dolga, kakor jo je zmeril Kari Šavnik 115 cm. —« Prišla je bila, tako se sodi, sko-raij gotovo skozi okno, do katerega, iai še nekoliko više, sogaju veje trte. Kača v postelji je izzvala v naši občini veliko hrupa, •zvečer pa ni bilo nobenega Bi-ljenca in nobene Biljcnke, ki bi ne bila pogledala pod rjuho, če ne leži na postelji kaka kača*
TRNOVO PRI GORICI
Nezgoda z motocikljem
Trije Goričani, in sicer Rudolf Vuga, lastnik trgovine s kolesi, Marij Musič, brivec, in Ivan Ora-zietti, uradnik, so napravili izlet v našo občino. Ko so se vračali proti mestu, se je nenadoma pokvarilo krmilo in vozilo je zletelo v obcestni jarek, z vozilom so se prekucnili vanj tudi izletniki. Nekateri kmetje, ki so delali v bližini, so prihiteli na pomoč in poskrbeli, da jo prišel po ponesrečence avtomobil goriškega Zelenega križa. Zdravniki so ugotovili te-'o poškodbe: Vuga se je ranil na desni golenici in na trebuhu, Musič si je zlomil rebro in je dobil tudi notranje poškodbe, še najbolj poceni jo je izkupil uradnik Ora-zietti, ki si je bil Te nekoliko kožo odrgnil. Vugft in Muedč, ki so nahajata oba v domači oskrbi, se bosta morala zdraviti naj man/ štiri tedne.
BORZNO POROČILO
Trst, 26. julija 1928.
Amsterdam 766-772; Belgija 3tH.50-26S.50; Francija 74.(10-74.90; London 92.74-92.94; New York 19.04-19.10; Špania 312-318, Švica 36ST/»-368T/v Atene 24.50-25, Berlin 453/25-459.25, Bukarečt 11.50-1 k90, Praga 56.47^-56.77^. Ogrska 330-336, Dunaj 267-273, Zagreb 33.50-33 80.
Uradna cena zlata (25. 7.) 368.60; Liktorsko posojilo 82.25%; vojno-odškodninske obveznico L 75.
MALI OGLAS!
UČENEC, vešč slovenščine in italijanščine, išče mesta v kakršnikoli trgovini, najraie na deželi. Nabreiina 233. 785
LivAR IN ZLATAR v Sežani 31. Poprava ur z jamstvom. Cene nizke. 186
SKLADIŠČA, še ne dozidana, za garažo, obrt, voda, luč, telefon, se oddaje! pod ugodnimi pogoji. Amministraziona Cehoviai, Ventisetiembre 65.
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče in tast
ANTON SUŠA
trgovec in posestnik
danes zjntraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 28. t. m., ob 10. uri predp. v Senožečah. TRST-SENOŽEĆE, 26. julija 1928.
Marija, soproga.
Olta, Vladimir in Anton, otroci.	Kari Stofianzl, zet.
Pegreboo podjetje Zbnolo, Coreo V. E. 111/41
Vesti z Jioriškega
Goriške mestne vesti
IzM na Tiiftngfro
Da pokate tukajšnjim kmeto-▼aJcem in poaefcmo sadjerejcem napredek sad jer e jo v hribovitih legah, pripravlja tukajšnji, t j. goriški kmetijski urad v prvi tretjini septembra poučen izlet v non-sko dolino na Tridentrnskem. kjer je gojitev jabolk na vilšku* Ker bo treba vedeti za Število udelefcen-cerv, da se pravočasno urede vpra-Sanja prenoči«, iznižanili voznih cen m dr., se obrača predsednik kmetijskega urada do vneto onih, ki bi se radi udeležMi tega poučnega izleta, naj prijavijo svojo ur deležbo najkasneje do 15. avguata goriškemu kmetijskemu i«nadu (Via Trieste «t- 43). Iriet bo trajal
Biser čistil
PODLISTEK
y. J. KRIŽ ANO VSKA:
(14S&
Roman v Štirih delili	i
Is ruščine prevedel L
i ■ i
Tako je učil Schiller. Zato je sveta dolžnost vsake države pripraviti uspeh z vsemi možnimi ukrepi in nikjer ni pravilo, da namen posvečuje sredstva, tako splošno veljavno kakor v teh krvavih sporih. Zanikerna in brezskrbna vlada, ki ne izrablja vseh sredstev za dosego zmage svojega naroda, je zločinska. Zato ne morem obsojati svojih ljudi, ampak jih moram zaradi tega samo pohvaliti; nasprotna stranka je seveda prosta napraviti enake previdnostne ukrepe in nanjo pade odgovornost za poraze, ki jih je zakrivila njena nemarnost in. kratkovidnost. Gustavu, ki kajpak ni nič kriv za očetov zločin, sem dolžan pomagati kakor sorodniku. Torej si zadovoljna •zilpi rira^o'
Popolnoma. Zapomnim si tvoje pravilo, da je treba vselej pomagati avojim in da v takem slučaju namen posvečuje sredstva, — je odgovorila s podsmevom Milica.
Grof se je zavzel za Gustava in za Dembovko. Ta opravila pa so zakasnila odhod v Vsesvjat-sko za deset dni, toda imela so popolen uspeh. Nato sta se Milica in grof odpeljala. Milica se ni vmešavala v to zadevo in delala se je, kakor da je vsa stvar ne zanima, toda v srcu je bila jezna na moža, in dobri odnošaji med njima so se nekoliko ohladili.
Dasi je bil september pri koncu, je bilo vreme toplo in vedro, ko sta zakonca prispela v Vse-svjatsko.
Liberman se je hotel očitno odlikovati s sprejemom, ker Že na mejniku posestva je dal postaviti slavolok, na katerem se je šopiril nemški nadpis «Willkommjen» (dobrodošli), spleten iz raznobarvnih aster in georgin, izza vej zelenja pa so molele ruske in nemške zastave, dasi je bilo nemških več.
Grof je pogledal od strani ženo, ko pa je videl da ie zardela od nevolje, namršila obrvi
ter se obrnila proč, ni nič rekel, pač pa je pomislil sam pri sebi, da ni spoštovani liberman posebno daleko vid en.
Čim bliže so prihajali domu, tem večje je bik) Število okraskov. Vzdolž drevoreda so bili navezani venci zelenja in razobešeni lampiončki; pal vhodu v pristavo se je dvigal drug- slavolok, na katerem se je šopiril cvetlični nadpis: trikratni «Hoch» (živijo!), a nad vhodom v hifio si bral v rdečih črkah: «Grtiss Gott in der Heimat» (Pozdravljeni v domovini). Dolgi drevoredi in trate so bile polne ljudstva. Bili so to tvorniški delavci, a daleč v ozadju so stali kmetje v skupinah, praznično oblečeni. Ko se je kočija ustavila pri vhodu, je skupina otrok pod učiteljevim vodstvom zapela pesem dobrodošlico, na vhodnih stopnicah pa je stal v krogu Milerjeve družine g**™ Liberman s sladkorno torto v rokah.
6e celo grofu se je zdelo, da je sprejem preveč izzivalen, Milico pa je davilo od jeze.
— Oprosti, prosim, in ne užali se na mestu, če poučim tega podleža, katerega nesramnost ne pozna mej, — je zašepetala s tresočim se glasom
in ne da bi počakala odgovora, je stopila z voza.
Naglo je stekla po stopnicah ter postala pred Libermanom; kakor da ne vidi proženega ji šopka^ ga je premerila od nog do glave z nevoljnim pogiedom.
—	Ali ste vi pripravili ta nesramni sprejem? — ga je vprašala strogo po rusko.
Tolsti, bleščeči se oskrbnikov obraz je zado-bival rdeče pege.
—	Seveda, grofica. Mislil sem... — je zamr-mral nemški.
—	Kako ste si drznili postaviti nemške nad. pise in me sprejeti v tuji govorici, — ga je Milica Vnovič zavrnila v ruščini. — Mislim, da sem v Rusiji, in hočem slišati svoj jezOf. Skoraj dvajset let se tu redite, pa se niste naučili še toliko ruščine, da bi napisali «Dobrodošli»! Zakaj ni tu očeta Nikandra, da bi odpel zahvalno molitev, ne delavcev s kruhom in soljo? Ali morda ni kruha na mojem posestvu za Ruse? Takoj poberite proč te nadpise, in da se mi nikdar več kaj takšnega ne pripeti! Tu nismo v nikaki nemški pr vinci.