POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 46, 12. NOVEMBAR 2004, CENA 289,00 SIT XMJfZNSCA CLUE o i .nŽNICA CELJE « 3000 GEL J E OSREDNJA KN Muzejski trg 1 » SHOO03 ) 1 Čeprav si ljudje delajo zaloge zdravil, se jim da dopovedati, da je treba neporabljena zavreči VODA Ji življenjema™ (stran 4) MIRKO STRASEK Smo v nezavidljivem položaju, da moramo velik del negativnih trendov, vezanih na višje cene, prevzeti na lastna ramena Vibracijski brusilnik Zadruga mozirje 5% GOTOVINSKI POPUST do Miklavževega dneva v Elektro Ljubija! Odprto: pon. - pet. od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure Te».: 837-07-18 SCENIC P300, SIS Sil - Intel Celeron Processor 2.80 GHz - Microsoft Windows XP Professional SLO ^ _ J - pomnilnik 256 MB DDR -trdi disk40 GB . - CD-ROM enota Konica Minolta - 1,44MB disketna enota - 36 mesečna garancija TISKALNIK, JfOPIRNIK, SKENER -16 str./min. -600x1200 dpi -USB, Paralelni ■ -16 MB (max. 48 MB) - Kaseta: 150 listov -(max. 650 listov) - Elektronsko sortiranje Brusilnik kbtni - set 9.490 SIT Pnevmatsko kladivo 19.800 SIT Skobeljnik 10.500 SIT vibracijski vrtalnik SNOSIT simcr pvc pvc/atu alu okna vrata senčita zimski vrtovi www.simer.si Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje, tel. 03/42 55 800 Forti ERMENC s.p.. Loke 6, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03 5 841 018 GSM: 041 592 155 AKCIJSKE CENE Svinjsko pleče brez kosti 799 SIT Svinjski vrat s kostmi 815 SIT Svinjski kare 950 SIT Svinjska rebra 830 SIT Junečja rebra 700 SIT Meso je slovenskega porekla Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Pri nas kupljena notranja in zunanja vrata vam strokovno vgradimo na vašem domu. JL. 5° I« "pOLA^ CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 i» Strešna kritina POLAK izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. Dimenzije strešnika so 33x42 cm. Možnost izbire v 7 barvah. Izredno ugodna cena betonske kritine POLAK. 1 m2 barvne kritine samo 1.674 SIT, cementne barve pa samo 1.404 SIT. V ceni ie že vračunan davek na dodano vrednost. Ugodna cena tudi betonskih In opažnih zidakov ter dimnikov. V NOVEMBRU IN DECEMBRU VAM NUDIMO UGODEN G0T0VINJSKI POPUST! •AA. Sft IK L A V C TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si j Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji-Telefon: 03/838 80 90,Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Nov delovni čas od 4. oktobra: - pet. 7.00 - 19.00, sobota 7.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: -registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozN za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. NOVO: od 4. oktobra nov delovni čas - vsak dan od 7. do 19. ure - ob sobotah od 7. do 12. ure VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! pon. Tretja stran QSR£DÜJA KHJIŽHICA CEMi Janez Janša je tudi uradno postal mandatar nove slovenske vlade, kar je bilo pričakovano, novost zadnjih dni pa so pogajanja o vstopu Liberalne demokracije v prihodnjo vladno koalicijo. Spomnim se, da je znanec, ki se ima za dobrega poznavalca slovenskega političnega prostora, ob odstavitvi prejšnjega zunanjega ministra Dimitnja Rupla in njegovem prebegu iz LDSvSDS zatrjevat, da gre samo za »igrico«, s katero se pripravlja teren za skupno vladanje po parlamentarnih volitvah. Ali se torej zadeve res odvijajo po tem scenariju? Na to vprašanjeje zelo težko odgovoriti pritrdilno, saj so bili liberalni demokrati zainteresirani za takšno koalicijo predvsem v obratnih vlogah, da bi torej sami določali pravila igre. Razplet volitev je bil bistveno drugačen in v LDS sedaj ni malo tistih, ki so prephčani, da bi bilo za stranko najbolje, da prihodnji mandat preživi v opoziciji in opozarja na napake nove vlade, kot je to v prejšnjem mandatu na Hn/aškem počela HDZ. V javnosti se medtem kar veliko šušlja o vsebini koalicijske pogodbe, ki joje pripravil Janša. Slovenija naj bi v prihodnjem obdobju okrepila odnose z ZDA torej s starim-novim predsednikom Bushem, reševanje spornih vprašanj s Hrvaško pa naj bi začeli na novo. Na področju gospodarstva nova vlada pričakuje nadaljnjo nadpovprečno rastvprimerjavi z Evropsko unijo, zmanjšale pa naj bi se obre menilve prejemkov iz dela. Napoveduje se uvedba davka na luksuzne nepremičnine in manjši davek na dodano vrednost za zdravila na recepte. Dokončno naj bi privatizirali nekatere družbe v večinski državni lasti (NLB, NKB, Telekom, Mobitel, SiOL...), kar naj bi pomenilo umik države iz gospodarstva, pokojnine pa naj bi se po novem usklajev-alezrasjoplačČaszaodločanjeopritožbahzoper davčne odločbe naj bi se razpolovil. Velike spremembe se pričakujejo na področju javne uprave, ki bo dobila svoje ministrstvo. Število upravnih enot naj bi se s sedanjih 58 zmanjšalo na 12 oziroma 14 upravnih okrajev z izpostavami. Sprostila naj bi se konkurenca pri notarjih, cene njihovih storitev pa naj ne bi bile več fiksno določene. Prav tako pomembne spremembe čakajo Slovensko vojsko in šolstvo, kjervosnovnih šolah napovedujejo zmanjšanje obsega učne snovi za deset odstotkov, brezplačne učbenike in oceno iz vedenja, na področju visokega šolslva pa naj bi spodbujali nastajanje novih univerz. V vsakem primeru je pred novim premierom do sestave vlade še trnova pot usklajevanja vseh mogočih strankarskih in osebnih apetitov. Bomo videli, kaj se bo izcimilo. Aktualno: Čakalne dobe pod nadzorom pacientov.4 Državni zbor: Zamernik in Presečnik vodita 36 poslancev... BSH Hišni aparati Nazarje Najboljše podjetje pri uvajanju metode 20 ključev.... Golte: Vztrajno na pot nekdanje slave Občinski svet Luče Proti velenjski nadvladi. Luče: Revija cerkvenih pevskih zborov in skupin Karitas Mozirje: Koristno preživete počitnice Na naslovnici: Pred Fašunovo hišo, podeželskem razvojnem jedrom na Ljubnem II ti J r -A' Ä '■ tr> ! V ' riđ . ižai jr ■ -NjM M f ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 46,12. november 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta^ 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. \lzključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. __________________________________________________________________J © ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE W Čakalne dobe pod nadzorom pacientov Od prvih dni v novembru je spletna stran Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in z njo tudi vsi bolniki, bogatejša za vpogled v čakalne dobe in ordinacijske čase v slovenskem zdravstvu. To pomeni, da bodo obiskovalci omenjene spletne strani tu prišli tudi do podatkov o ordinacijskih časih in hkrati do podatka, kateri izvajalec ima najkrajšo čakalno dobo na določenem področju zdravljenja. Kot pričakujejo na ZZZS, nove informacije pomenijo zlasti informativno podporo zavarovanim osebam pri uresničevanju zakonske pravice do proste izbire zdravnika za določeno zdravljenje, zlasti zaradi tega, ker se čakalne dobe med posameznimi izvajalci za isto zdravstveno storitev lahko izjemno razlikujejo. Bolnik bo lahko izbral izvedbo operacije tam, kjer je čakalna doba najkrajša, v primeru kakršnihkoli kršitev s strani izbrane zdravstvene ustanove pa se bo lahko pritožil na ZZZS, kjer bodo njegovo pritožbo preverili. Spletna rešitev naj bi tako pripomogla tudi k večjemu spoštovanju pravic zavarovanih oseb ter pogodbenih določil s strani izvajalca, sploh kar se tiče vodenja čakalne knjige in nudenja zdravniških storitev izven ordina-cijskega časa. Iz čakalne knjige, kijih vodijo v zobozdravstvu in specialističnih ambulantnih dejavnostih, ne pa v splošnih ambulantah in otroških ter šolskih dispanzerjih, je tako razvidna čakalna doba, katero predlaga izvajalec zdravstvene storitve glede na čas od prvega stika z zavarovano osebo, ki se na podlagi napotnice prijavi za pregled, preiskavo ali poseg pa do prvega možnega termina za pregled ali poseg. Sicer pa se, kotje razvidno iz spletnega pregleda o realiziranih čakalnih dobah za lansko in letošnje leto, letošnje povprečne čakalne dobe bislveno ne razlikujejo od lanskih. Medtem ko so se čakalne dobe na nekatere operacije skrajšale ali ostale enake kot lani, so nekatere še celo daljše. Podaljšale so se predvsem čakalne dobe za operacije hrbtenice, kolkov in druge operacije v ortopediji, operacije nosu in grla, preiskave z magnetno resonanco ter še nekaj specialističnih preiskav. ZZZS zato zavzema stališče, da je potrebno boljše sistemsko obvladovanje čakalnih dob, predvsem s stališča opredelitve prioritetnih oziroma nujnih posegov. Tatiana Golob Naša anketa Kam k specialistu, to je zdaj vprašanje Ozdravstvu ima laična javnost marsikaj za povedati. Od dolgih čakalnih dob, dragih zdravil, itd. Poleg vseh teh negativnih plati, ki jih ljudje vidijo vzdravslveni instituciji, pa so nam vendarle na voljo številne pravice in ugodnosti, skozi katere lahko nekoliko ublažimo vse te »negativne stranske učinke zdravniške administracije«. Tako nam je dana možnost, da z napotnico za specialista določenega specialista izberemo sami. Predpisan nam je pregled, kje in pri kom pa se bo le-ta izvajal, pa je v naših rokah. Pravica, ugodnost ali le nemara prevelika svoboda za nekatere? Jožefa Usar, Lepa Njiva Po eni strani je že dobro, da imamo pri izbiri zdravnika tako proste roke, a po drugi strani to še vedno ne skrajša čakalne dobe. Tako seje včasih enostavno treba obrniti na zasebne ambulante. Stane Žagar, Mozirje Strinjam se s tem, da lahko sami zbiramo specialista, a dolga čakalna doba kljub temu še vedno ostaja, kar je sramota. Marko Podvratnik, Lepa Njiva Včasih je nemara boljše, da ti zdravnik predpiše, kam točno iti na pregled - ponavadi se tako odločamo za tisto možnost, ki nam je po kilometrini najbližje. Dolga čakalna doba pa bo obstajala ne glede na našo izbiro specialista. Stanko Praprotnik, Mozirje To, da si lahko sami izbiramo, kam bomo šli na specialistični pregled, je seveda pozitivna zadeva, saj nemara nekoliko le prispeva k manjši čakalni vrsti. Sam lahko preveriš, koliko je kje treba čakati. Petra Drobež, Ljubno ob Savinji Zdi se mi dobro, da lahko sedaj sami izbiramo svoje specialiste, saj navsezadnje le sami najbolj vemo, kje bi se radi zdravili. Vendar pa dvomim, da bi zaradi tega bile krajše vrste čakajočih. Je pa res, da je tu še zasebno zdravstvo, kije sicer samoplačniško, a prideš hitreje na vrsto pa še bolj se zavzamejo zate. Danica Janžovnik, Mozirje Zagotovo je pomembno, da imamo tudi sami besedo pri izbiri specialista. Tu imajo pomembno vlogo tudi zasebno zdravstvo, saj spodbuja konkurenčnost in marsikdaj pomembno skrajša čakalno dobo za pregled. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem NOVA USTA MEDSEBOJNO ZAMENLJIVIH ZDRAVIL Na seznamu 13 novih učinkovin Sredi decembra naj bi stopila v veljavo nova oziroma dopolnjena lista medsebojno zamenljivih zdravil. Ta bo 40 novim zdravilom, ki so pridobila dovoljenje za promet v Sloveniji, omogočila, da se predpisujejo na recept v breme zdravstvenega zavarovanja. Med novimi zdravili je 13 novih zdravilnih učinkovin, nova razvrstitev pa uvaja tudi nove generične paralele, nove oblike in nova pakiranja. Dopolnjen seznam tako vsebuje 40 zdravilnih učinkovin, 88 oblik zdravil oziroma skupno 239 zdravil z lastniškim imenom ter skoraj 16 odstotkov vseh zdravil, ki se predpisujejo na recept v breme zdra- vstvenega zavarovanja. Doplačilo je potrebno le za 17 odstotkov vseh zdravil, ki so na seznamu, najvišje doplačilo bo 3.120 tolarjev, najnižje pa le 34 tolarjev. Kot pri prejšnjih seznamih bo tudi na novem v vsaki DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Zamernik in Presečnik vodita 36 poslancev Če se je, potem ko predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Podobnik ni bil izvoljen v nacionalni parlament, zdelo nekako samoumevno, da prevzame vodenje poslanske skupine omenjene stranke bivši prometni minister Jakob Presečnik, je vsaj za politično slabše poučene prvovrstno presenečenje Mirko Zamernik, ki bo v tem mandatu vodil poslance zmagovite Slovenske demokratske stranke (SDS). Ker je dobil mandat za sestavo prihodnje slovenske vlade prvak SDS Janez Janša, v kateri vidi svojo priložnost tudi ljudska stranka, bo vpliv obeh Zgornjesav-injčanov zagotovo bistveno večji kot golo predstavljanje mnenj in stališč poslanskih skupin. To še posebej velja za Mirka Zamernika, ki vodi največjo poslansko skupino, v kateri je 29 predstavnikov ljudstva. Več kot očitno je, da bosta imela prva med enakimi precejšen neformalni vpliv, zato nas je z razlogom zanimalo, kako bosta svoje poslanstvo izkoristila za konkretno delo za območje, v katerem so jima ljudje zaupali mandat. Na vprašanje, kaj lahko Zgornja Savinjska dolina pričakuje od njega, je Mirko Zamernik namesto konkretnega odgovora svoje razmišljanje strnil v poziv vsem Zgornjesavin-jčanom, da združijo potenciale in pripravijo kvalitetne programe, kijih bo mogoče uveljavljati na državnem nivoju. Po Zamerniku je slehernega izgovarjanja konec, kapitalsko podhranjena in gospodarsko obubožana dolina mora prav v naslednjih štirih letih narediti bistven korak v približevanju slovenskemu povprečju. Podobnega mnenja je tudi Jakob Presečnik, čeprav bo formalno njegov vpliv manjši od Zamernikovega. Kot vodja poslanske skupine ne vidi bistvene prednosti pri uveljavljanju interesov Zgornje Savinjske doline. »Strinjam se s kolegom Zamernikom, daje potrebna notranja, torej zgornjesavinjska akcija. Sicer pa nameravamo v SLS ostro zagovarjali večji delež za demografsko ogrožena območja, kamor sodi praktično celotna Zgornja Savinjska dolina. Država mora upravičiti svojo vlogo z večjimi vzpodbudami za zaostala območja in občinam izboljšati pogoje delovanja. V Zgornji Savinjski dolini vse bolj prevladujejo gospodarski problemi, kjer bo potrebno precizno razčleniti posamezne projekte. Naloga vseh je, da čim več potegnemo od države,« je sklenil svoje misli Jakob Presečnik. Savinjčan skupini medsebojno zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne bo presegalo najvišje priznane vrednosti in bo torej za zavarovano osebo brezplačno. Od uveljavitve seznama medsebojno zamenljivih zdravil mineva leto dni, na ZZZS pa ocenjujejo, da naj bi po majski uveljavitvi seznama prihranili 946 milijonovtolarjev. Prihranek gre predvsem na račun bolnikov, ki so le redko pripravljeni doplačati razliko, le malo pa je bilo tudi strokovnih utemeljitev s strani zdravnikov, da bi morali pacienti namesto cenejšega generika prejeti njegov dražji original, kar je posledično proizvajalce zdravil prisililo, da znižajo ceno svojim proizvodom. ZZZS je doslej s prihranjenega denarja poldrugo milijardo namenil za skrajševanje čakalnih dob, pred dobrim mesecem pa je 400 milijonov tolarjev namenil Onkološkemu inštitutu za nova zdravila za zdravljenje raka. TG Na juriš! Slovenija in z njo Zgornja Savinjska dolina je z volitvami doživela spremembe. Vsebinsko je težko napovedovati smer in globino premikov, kise bodo zgodili, čeprav je merjeno skozi prizmo izvoljenih predstavnikov z območja mozirske upravne enote situacija primerljiva s preteklim mandatom, ko smo gradili mostove in ustvarili bizarno, dane zapišemo nikakršno dodano vrednost. Drznem si razmišljati, da bodo naslednja štiri leta za Zgornjo Savinjsko dolino v marsičem prelomna. Ne samo zaradi »vladavine« politične grupacije, ki ji pripada Mirko Zamernik in zaradi koalicijskih povezav tudi Jakob Presečnik, pač pa predvsem zato, ker bo potrebno preseči in presekati stare miselne vzorce. Na samem začetku politične kariere je znal Zamernik javno, jasno in glasno govoriti o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale, in z imeni in priimki žigosati ljudi, ki naj bi jih počenjali. Sedaj ko ima politično moč in strašno zavezujoč kapital v volilnem zaupanju tukajšnjega prebivalstva, je realno pričakovati, da bo tako kot v primeru Petek prodoren tudi pri raziskovanju neljubega stanja znotraj lastne doline. Kjer vsi o vseh vedo praktično vse, vendar nihče ne migne s prstom, razen ko je treba zaradi nesposobnega poslovanja tu in lam opredeljevali trajne viške. Zgornja Savinjska dolinaje spala in še spi z zavezanimi očmi, zalo bo prebujanje mučno in dolgotrajno. Poziv po strnitvi vrst je povsem pravilna opredelitev in če so volivci dejansko izglasovali spremembe, potem bo potrebno nekatera imena iz gospodarske in poliiične sfere pozvali na odgovornost za minulo početje. Poslanca Zamernik in Presečnik še zdaleč nista edina, sta pa zagotovo prva, ki sta dolžna uveljavljati pravni in moralni red ter vzpodbujati dodano vrednost Zgornje Savinjske doline, kijo nikakor ne zagotavljajo predstave o raznih trgovskih centrih, ki jemljejo iz že iako praznih denarnic. Savinjčan V____________________________________________________________J BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Najboljše podjetje pri uvajanju metode 20 ključev Na 4. slovenski konferenci o metodi 20 ključev, ki je potekala 26. in 27. oktobra v Opatiji, je podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje prejelo priznanje za najboljše podjetje pri uvajanju te metode v letu 2004. Konference, ki je bila prvič mednarodnega značaja, so se udeležili predstavniki slovenskega in hrvaškega gospodarstva ter države. Metoda 20 ključev, razvita na Japonskem, je sistem, ki prispeva k spodbujanju produktivnosti v podjetjih in povečevanju njihove konkurenčnosti, predvsem z vključevanjem potencialov vseh zaposlenih v procese izboljšav. To metodo v svetu uvaja že več kot petsto podjetij, v Sloveniji pa okoli sedemdeset. Vsem tem podjetjem je skupno to, da veliko vlagajo v razvoj. V nazorskih Hišnih aparatih so z uvajanjem te metode pričeli v letu 2001. Priznanje za najboljše pod- Podelitev priznanja za najboljše podjetje pri uvajanju metode 20 ključev v Opatiji (foto: BSH) jetje pri uvajanju metode 20 ključev v letu 2004 so prejeli predvsem zaradi odličnih rezultatov na področju spodbujanja inovativnosti zaposlenih, na področju zagotavljanja kakovosti, povečevanja dodane vrednosti na zaposlenega in nenazadnje zaradi dobrih rezultatov poslovanja v zadnjih letih. »Vse to je tudi rezultat uvajanja metode 20 ključev na vseh področjih poslovanja podjetja, predvsem pa rezultat angažiranja celotnega kolektiva v aktivnosti povezanimi z izboljšavami,« je prepričan vodja projekta 20 ključev v Hišnih aparatih Anton Ploštajner. »To smo v podjetju dosegli zoblikovanjem delovnih skupin, ki si same določajo cilje, seveda v skladu s cilji podjetja, same določajo aktivnosti za njihovo doseganje, same pa tudi spremljajo njihovo realizacijo. Z učinkovitim sistemom vodenja ter z aktivnostmi v delovnih skupinah smo v podjetju uspeli zagotoviti hiter pretok informacij in pobud tako od zgoraj navzdol kot tudi od spodaj navzgor, karje bistveno prispevalo k učinkovitosti podjetja.« Franci Kotnik BSH HIŠNI APARATI NAZARJE IN KLS LJUBNO OB SAVINJI Kitajsko povpraševanje podražilo nekatere materiale Letošnja izjemna rast cen jekla, železa, bakra in drugih surovin precej negativno vpliva na poslovanje podjetij v kovinski in elektroindustriji, saj le-ta višjih vhodnih stroškov ne morejo v celoti nadomestiti z višjimi prodajnimi cenami svojih izdelkov. Cene kovin, ki so letos dosegle rekordne vrednosti, so v glavnem posledica izjemne gospodarske rasti Kitajske in njenega povpraševanja po jeklu in njegovih surovinah, na višje cene nekaterih materialov pa je vplivala tudi rast cen nafte. ŠIRITVE NA RAZVOJNEM PODROČJU V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje kljub neugodnim razmeram na trgu tudi letos uspešno poslujejo. Rezultat sicer ni tako dober, kot so planirali, še vedno pa so najboljše podjetje v koncernu BSH, karje glede na strukturo in velikost koncerna izjemen dosežek. Najbolj jih pesti recesija na nemškem trgu, ki je za V____________________________________________ Hišne aparate še vedno glavni trg, problemi pa so se pojavili tudi na ameriškem trgu. Kljub manjši proizvodnji bodo v Nazarjah presegli lanski dobiček, njihova rast v primerjavi z letom 2003 bo okrog deset odstotkov, po besedah direktorja Matjaža Lenassija pa imajo še večje načrte za leto 2005, ko so na vidiku precejšnje spremembe tako v nazorski tovarni kot v koncernu BSH. »Devetega novembra bo začel naš prodajni oddelek funkcionirati v Ljubljani, izpraznjene prostore v Nazarjah pa bomo v novi organiziranosti še kako potrebovali. Zelo se bomo širili na razvojnem področju in prav tu iščemo svojo pot v prihodnost. Razmišljamo o tem, da bi za trge bivše Jugoslavije odprli hčerinsko podjetje, zelo pa smo ponosni ne prvo slovensko nagrado za sistem 20 ključev, ki smo je prejeli pred dnevi,« je še povedal Matjaž Lena-ssi. VIŠJE CENE NA LASTNIH RAMENIH V ljubenskem KLS-u, kljub 50-odstotni podražitvi osnovne surovine, hujših posledicvposlovanju ne pričakujejo. Kar seveda ne pomeni, da jih višje cene celotne naftne proizvodnje, kjer niti električna energija ni izjema, ne zadevajo. Na Ljubnem jim je seveda še kako jasno, da kljub izjemnim podražitvam vhodnih materialov, takega povišanja ne morejo vračunati v ceno končnega izdelka. "Vsaka sprememba cene podleže temeljitim razgovorom z dolgoletnimi poslovnimi partnerji, saj si ne moremo privoščiti avtomatskega dvigovanja cen. Dejstvo je, da smo prvi v verigi, zato nas doleti prav vsaka podražitev. Posledično smo v nezavidljivem položaju, da moramo velik del negativnih trendov, vezanih na višje cene, prevzeti na lastna ramena," razlaga direktor ljubenskih kovinarjev Mirko Strašek in dodaja, da seje s problemi pač potrebno soočiti in jih reševati. Franci Kotnik in Savinjčan GORENJE VELENJE Veliki misleci nove generacije Širok spekter Gorenjevih aparatov za dom je od nedavnega bogatejši za tehnološko dovršeno generacijo novih pralnih strojev in sušilnikov perila. Vrhunska tehnologija, prepričljivo oblikovanje in izjemno preprosta ter učinkovita uporaba so temeljne odlike aparatov, ki predstavljajo vrhunec dolgoletnega dela v razvojnem jedru tega največjega slovenskega proizvajalca opreme za dom. Nova generacija pralnih strojev in sušilnikov perila ima vgrajeno inteligentno tehnologijo s senzorskim upravljanjem (UseLogic®), kljub najnovejši tehnologiji pa uporabniki ne potrebujejo posebnega znanja ali časa, da osvojijo znanje za programiranje stroja, saj je upravljalna plošča povsem preprosta in pregledna za uporabo. Novi aparati še presegajo tradicionalen Gorenjev sloves po okoljski prijaznosti, saj dosegajo še boljše rezultate, kot jih zahteva najvišji energijski razred. Od začetka do zaključka programa, ki ju je mogoče vnaprej nastaviti, inteligentni senzorji skrbijo za nenehna prilagajanja vseh nastavitev za končno doseganje popolnosti, dokazane s tremi razredi A - za pralne in ožemalne učinke ter za energetsko varčnost pralnega stroja. Gorenje ponuja za vse svoje velike gospodinjske aparate kar petletno garancijo. Franci Kotnik Vztrajno na pot nekdanje slave GOLTE Z lansko zimsko sezono je športni center nad Mozirjem zadihal z novo energijo, ki je prinesla tudi dobre poslovne rezultate. Smučaiji so se pričeli vračati, saj marsikateri Slovenec ali tujec še vedno trdi, da je raznolikost smučarskih prog edinstvena za ta del Evrope. Kljub dobrim rezultatom, ali morda ravno zaradi njih, pa so lastniki tudi letos nadaljevali z raznimi investicijami in posodabljanji programov. Prvi večji novosti čakata obiskovalce na Treh piotiti in na Starih staniti. Tu sta bili obnovljeni in razširjeni brunarici. S tem bo bistveno izboljšana gostinska ponudba. Otroci se bodo lahko odslej veselili novega otroškega poligona na Moravi. Slednja bo očitno zopet začela zadovoljevati potrebe mlajšim in manj spretnim obiskovalcem. Posodobljena je proga Beli zajec, od Morave do hotela pa je urejena pot, kar je bila velika rak rana preteklih sezon. Med letošnjimi največjimi novostmi je izgradnja nove dvosedežnice Ročka. Smučarji se še dobro spomnijo stare vlečnice, kije marsikomu povzročala velike težave. Pri spodnji postaji gondolske žičnice seje v prejšnji sezoni pokazalo pomanjkanje parkirnih prostorov. Zavoljo tega so lastniki pristopili k izgradnji dodatnih in obiskovalce že pričaku- je okoli 200 novih parkirnih prostorov. Z investicijami bodo na Golteh nadaljevali tudi v prihodnje. Že naslednje leto nameravajo podaljšati sistem umetnega zasneževanja proti Ročki in Moravi, začeti z urejevanjem dovoza s strani Ljubnega in na tem delu zgraditi več parkirišč. Zimske obiskovalce Golt na petinsedemdesetih hektarih pričakuje okoli 14 kilometrov prog, urejenih je tudi 5 kilometrov tekaških prog. Slednje je mogoče podaljšati na celo 18 kilometrov. Na Golteh deluje smučarska šola, ki se ponaša z okoli 20 licenčnimi učitelji. Med njihovimi novostmi je uvedba programa za individualno poučevanje slepih. Pomembni de- javniki dobrega počutja obiskovalcev so tudi urejena izposojevalnica opreme in zagotovljen servis ter dobra gostinska ponudba. Kot novost v ponudbi so novi animacijski programi, kot so pohodi z baklami, zimski paintball, vožnja s štirikolesniki po zasneženi cesti, nogomet na snegu, tandemski polet zjadralnim padalom in še kaj. Od začetka decembra, ko bo, odvisno od vremenskih razmer, uradna otvoritev smučarske sezone, bo vse obiskovalce Golt torej pričakala obilica novosti. Slednje bodo gotovo še izboljšale pestro ponudbo centra, ki vztrajno stopa na pot, na kateri je pred dolgimi leti že bil. Benjamin Kanjir JP KOMUNALA MOZIRJE Čiščenje odpadnih voda je občutljiv postopek Direktor Andrej Ermenc (levo) in vodja komunalne dejavnosti Branko Miklavžina (foto: EMS) Emisijska zakonodaja in smernice Evropske unije postavljajo na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda vedno nove zahteve. Te bo po mnenju direktorja mozirskega komunalnega podjetja Andreja Ermenca možno uresničiti le z ustrezno organiziranostjo, primernimi kadri ter opremljenostjo delovnih in tehnoloških procesov. Dejavnost čiščenja in odvajanja odpadnih voda ima v primerjavi z ostalimi dejavnostmi določene posebnosti, ki se kažejo predvsem v tem, da se oskrba ne konča s porazdelitvijo komunalne dobrine, temveč s procesom čiščenja zbrane in odvedene odpadne vode in z dispozicijo čiščenja (biološki plini, pesek, maščobe, stabilizirano in dehidrirano blato. Nesporno je, da sta čiščenje odpadne vode in stabilizacija biološkega blata občut- ljiva tehnološka postopka, korekcije v tehnologiji pa praviloma zahtevne in dolgotrajne. Na podlagi sklepov občinskih svetov JP Komunala Mozirje upravlja s centralno čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je v skupni lasti občin Mozirje in Nazarje, čistilno napravo Luče in čistilno napravo Ljubno, ki sta v lasti tamkajšnjih občin. »Centralna čistilna naprava Mozirje je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih voda in ima zgrajeno prvo stopnjo mehanskega pred-čiščenja in drugo stopnjo biološkega čiščenja. V mehanski stopnji se iz odpadnih vod izločijo trdi odpadki. Na tej čistilni napravi se čistijo odpadne vode iz Rečice, Nazarij in Mozirja. V preteklem letu je bilo proizvedenega 127,54 ton blata, ki je bil ustrezno dehidriran ter odložen na deponiji Podhom,« razlaga Ermenc. Zelo dobre rezultate dosegajo tudi na čistilni napravi v Lučah, na katero je trenutno povezanih 460 populacijskih enot. Odpadni mulj se odvaža na čistilno napravo v Mozirju, seveda na račun občine Luče. Čistilna naprava na Ljubnem obratuje od marca 2002. Zmogljivost čiščenja je, po besedah Andreja Ermenca, za 1000 populacijskih enot, trenutno pa je na čistilno napravo priključen večji del gospodinjstev Ljubnega, Loke, osnovna šola in komunalne odpadne vode iz gospodarskih objektov. »Na čistilno napravo so bili v letu 2003 in 2004 povezani vsi primarni kanalizacijski vodi, ki so odtekali v vodotoke, razen kanalizacija s Foršta. Tudi ta čistilna daje dobre rezultate čiščenja. Enako kot iz Luč, se odpadni mulj vozi na mozirsko čistilno napravo, stroške pa pokriva ljubenska občina,« pravi direktor mozirskih komunalcev in dodaja, da se nadaljuje izgradnja kanalizacijskih sistemov in priključevanje občanov na čistilno napravo. Investicije so bile v vseh občinah financirane v glavnem iz takse za obremenjevanje vode. Savinjčan ---------------i ; j ; N BANKA CELJE Ekološki plakat ob dnevu varčevanja Banka Celje je ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, že peto leto zapored izdala ekološki plakat, katerega namen je spodbujati ljudi kvarov-anju našega bogastva - okolja. Ekološki plakat »Varujmo naše bogastvo«, ki ga je za Banko Celje tudi letos oblikoval Radovan Jenko, ima poleg lokalnega tudi globalni pomen. Na plakatu so upodobljeni kontinenti, živali, rastline in ljudje. Vse skupaj je avtor združil v silhueto drevesa, primarnega živega bitja. Ker se v Banki Celje zavedajo pomena varovanja okolja, strankam nudijo tudi kredite za investicije v ekološke projekte, katerih namen je zmanjšanje škodljivih emisij v okolje. KF v___________;__________________________i______________y WMUHBBSB _Z OBČIN ________________ e namat ms&mmsmKam® m m i i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Projekt Živimo zdravo tudi v Gornjem Gradu Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so lani začeli z izvajanjem projekta Živimo zdravo in ga najprej izpeljali v Novi Cerkvi, kjer so krajani niz delavnic o zdravem načinu življenja sprejeli z navdušenjem. Program, ki je usmerjen predvsem v preprečevanje in zmanjševanje bolezni srca in ožilja, bo Zavod za zdravstveno varstvo Celje še letos razširil v tri nove občine: Gornji Grad, Vitanje in Dobrno, kjer bodo v prihodnjih dneh začeli z izvajanjem programa 14 praktičnih učnih delavnic o zdravju. V naslednjem letu naj bi se v projekt vključili tudi na Ljubnem ob Savinji. »Program Živimo zdravo izvajamo z namenom, da bi preprečevali in zmanjševali bolezni srca in ožilja, saj so prav ta obolenja v Sloveniji in tudi v celjski regiji glavni vzrok prezgodnjih smrti. Prebivalce lokalnih skupnosti želimo spodbuditi k bolj zdravemu načinu življenja. Kaj je zdrav življenjski slog, ljudje spoznajo na praktičnih učnih delavnicah, kijih strokovnjaki z različnih področij izpeljejo v obdobju šestih mesecev,« je povedala Nuša Konec Ju-ričič, dr. med., specialistka socialne medicine in predstojnica oddelka za socialno medicino na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Cilj programa je tudi, da v projektu sodeluje vsa lokalna skupnost in da se vanj vključujejo vse OBČINSKI SVET LUČE Proti velenjski nadvladi Država seje odločila, da morajo imeti vse občine s 1. januarjem prihodnje leto zaposlenega oziroma pogodbeno zaposlenega urbanista. Župani zgornjesavinjskih občin so enotnega mnenja, da takšnega človeka potrebujemo, večji problem je vezan na finance, saj si male občine ne morejo privoščiti dodatnega zaposlovanja. Zaradi tega je v ustanavljanju skupni organ občinske uprave, tako imenovani Urad za okolje in prostor SAŠA regije, z začasnim sedežem v Velenju. Ker sta velenjska in šoš-tanjska občina problem urbanista rešili že predhodno, naj bi novozapos-leni strokovnjak opravljal storitve izključno za zgomjesavinjske občine in občino Šmartno ob Paki. Besedilo odloka mora še skozi proceduro na občinskih svetih, lučki svetniki, ki so problematiko obravnavali prvi, pa so se že v prvem branju opredelili proti predlagani rešitvi. Urejanje prostora gotovo sodi med najpomembnejše naloge občine, zato je svetnika Klavdija Strmčnika zanimalo, zakaj se zgornjesavinjski župani ne poenotijo za človeka in zagotovijo prostor. Svetniki so nadalje želeli vedeti, koliko bo fiksnih stroškov, saj po njihovem mnenju velenjski župan ni tako dober, da bi brez konkretnega dobička in vpliva na imenovanje »gostil« urbanista, ki bo delal skoraj izključno za zgomjesavinjske občine. Navsezadnje je vredna razmisleka tudi opazka o sodelovanju tukajšnjih županov in županje, če se niso sposobni dogovoriti o, za lučke svetnike, enostavnem vprašanju. Župan Ciril Rose seje strinjal s pomisleki občinskih svetnikov in poudaril, da prostorski problem ni tako enostavno rešljiv, saj tukajšnje občine očitno ne premorejo pisarne, ki bi jo lahko odstopile za potrebe urbanista. Glede financiranja je predlagano, da se fiksni stroški pokrijejo glede na število prebivalcev v posamezni občini, ostale stroške pa naj bi občine financirale glede na dejansko opravljeno delo. Ne glede na odločitev občinskih svetov pa je že jasno, da občinam časovno uhaja zadnji vagon. Pred dokončno odločitvijo pa bo, vsaj po mnenju svetnikov občine Luče, potrebno dosledno opredeliti višino materialnih stroškov, saj je očitno, da so se tukajšnje občine »pokorile« volji mestne občine Velenje. Savinjčan starostne skupine občanov. Vsebine o zdravi prehrani, pomenu gibanja za zdravje, ustrezni telesni teži in druge zdravju koristne teme naj bi postale del vsakdanjega življenja čim širšega kroga ljudi. Poleg učnih delavnic bodo organizatorji za vse udeležence delavnic izvedli še test telesne zmogljivosti (preizkus hoje na dva kilometra). Program bodo zaključili z regijsko prireditvijo in ocenili rezultate dela. Hkrati z delavnicami bodo izvajali tudi promocijo zdravega načina življenja. Izvajanje projekta omogoča Ministrstvo za zdravje. Franci Kotnik Vsebine 14 delavnic 1. Vplivi dejavnikov tveganja na zdravje 2. Stopnja tveganja za nastanek kroničnih bolezni (merjenje krvnega tlaka, telesne teže, določitev indeksa telesne teže) 3. Vpliv dejavnikov tveganja na nastanek bolezni srca in ožilja, pomen zvišanega krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola v krvi na te bolezni 4. Vpliv telesne dejavnosti na zdravje, motivacija udeležencev za redno telesno dejavnost 5. Vpliv prekomerne telesne teže in debelosti na razvoj številnih bolezni 6. Načela zdrave prehrane Z Prehranjevanje s pomočjo piramide zdrave prehrane in zdravega krožnika 8. in 9. Zdravo kuhanje, demonstracija priprave zdravih jedi s poudarkom na pripravi hrane brez maščob 10. Pridelava zelenjave v lokalnih pogojih, motivacija za samooskrbo zzelenjavo 11. Delavnica za ženske, namenjena samopregledovanju dojk 12. Kontrola ocene tveganja za nastanek kroničnih bolezni 13. Kronične bolezni, lokalna problematika (rakave bolezni, osteoporoza, bolezni gibal) 14. Zaključno srečanje udeležencev LJUBNO OB SAVINJI Trajne zaposlitve Občina Ljubno je doslej preko javnih del dajala zaposlitev 36 ljudem, ki so bili pred tem brez zaposlitve oziroma prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. V razmerah, ko je trajno delovno mesto resnična vrednota, jih je samo devet, ki se niso uspeli zaposliti za nedoločen čas oziroma upokojiti. Po mnenju županje Anke Rakun je podatek vreden pozornosti tudi zato, ker so morali nekateri za dosego cilja ponovno sesti všolske klopi in opraviti prekvalifikacijo. Angažiranje občine v določeni meri demantira prepričanje, da so občine v preteklosti premalo storile za ustvarjanje pogojev zaposlovanja, čepravje seveda je na eni strani res, da primanjkuje delovnih mest in na drugi, da zaradi prevelike podpore države marsikdo zavrača možnosti zaposlitve. Savinjčan Portal Savinjska doline nomi STROKOVNA POMOČ NA DOMU Patronažna sestra mora biti samostojna Število starejših ljudi v Sloveniji, ki v visoki starosti živijo sami na svojih domovih, venomer narašča. Seveda marsikdo med njimi ne zmore več povsem samostojnega življenja in tu morajo nastopiti različne organizirane državne službe, ki tem ljudem poskušajo izboljšati njihovo kvaliteto življenja. Medicinsko strokovno pomoč na domu nudijo patronažne sestre in za šest višjih medicinskih sester, ki to delo opravljajo v Zgornji Savinjski dolini, lahko brez dvoma trdimo, da jih na njihovem območju dela zagotovo poznajo vsi, ne le bolni in pomoči potrebni. Vseeno pa marsikomu ni povsem znano, kakšne narave je sploh njihovo delo, komu in na kakšen način nudijo pomoč. Pri svojem delu, ki pa ni le zdravstvene narave, ampak tudi družbeno-socialne, spoznajo veliko ljudi, njihove vsakodnevne težave, skrite pa jim ne ostanejo niti socialne in materialne stiske, ki tudi v Zgornji Sav-injski dolini niso več redkost. Več o delu patronažnih medicinskih sester, ki so v našem zdravstvenem sistemu edine strokovnjakinje z delovnim mestom med ljudmi v njihovem domačem okolju, smo spregovorili z Mileno Grudnik, višjo medicinsko sestro, ki kot patronažna sestra dela za zdravstveno postajo Nazarje. DELO PATRONAŽNIH SESTER Kot razlaga Grudnikova je delo patronažnih sester razdeljeno v dva sklopa in sicer obsega nego in patronažo. Pri negovalnem delu patronažne sestre od pacientovega osebnega zdravnika pridobijo delovni nalog, po katerem nato delajo. Nega med drugim vključuje preveze, dajanje injekcij, jemanje krvi, merjenje vitalnih funkcij, kontrolo krvnega pritiska in nivo sladkorja v krvi. Namenjena je predvsem tistim ljudem, ki sami ne morejo do zdravnika, patronažne sestre pa so tiste, ki s svojim obiskom bolnika redno nadzorujejo pacientovo zdravstveno stanje in tako olajšajo tudi delo zdravnika. Višja medicinska sestra Milena Grudnik (foto: Tatiana Golob) »Vse to delo od patronažne sestre zahteva veliko mero samostojnosti, saj poleg ni zdravnika, venomer pa je potrebno sprejemati odločitve«, pove Grudnikova in doda, da do sedaj zgornje-savinjske patronažne sestre niso imele večjih težav pri delu, prav tako pa jih ljudje vedno lepo sprejmejo ter jim zaupajo, da bodo svoje delo kvalitetno opravile. Grudnikova z veseljem pove, da so patronažne sestre lepo sprejete tudi pri svojem delu v patronaži, ki sestram omogoča, da gredo do ljudi samostojno: »Starejše nad 65 let in kronične bolnike lahko obiščemo dvakrat letno, za dojenčke pa imamo priznanih osem obiskov v otrokovem prvem letu življenja.« A težava je, da je vedno večja potreba po negi, zato patronažne sestre temu delu posvečajo največ svojega časa in možnosti za patronažo ostane le malo. VSE VEČJA OSAMUENOST OSTARELIH DUDI Sicer pa se ob dejstvu, da sta ostarelim namenjena le dva obiska letno, postavlja vprašanje, kaj lahko sterna obiskoma patronažna sestra sploh doseže. Kot poudarja Grudnikova, korist vsekakor je: »Resje, dva obiska letno ni veliko. A ljudje nas s tem vendarle spoznajo in tudi me njih. Vemo, kateri ljudje so osamljeni ali brez svojcev in že kratek pogovor z njimi ter zanimanje, ki ga pokažeš zanje, njim veliko pomeni. Včasih pa med takšnimi rutinskimi obiski odkriješ tudi težavo, ki jo je moč preprosto rešiti. Nekateri ljudje nimajo potrebnih zdravil, če pa jih imajo, jih mogoče sploh ne jemljejo redno. In tu je lahko ukrepati, že obrazložitev bolniku ali obvestilo njegovemu osebnemu zdravniku lahko preprečita marsikateri zdravstveni zaplet.« A kot po vsem svetu tudi v naši dolini lahko beležimo vse več primerov osamljenosti, socialnih stisk, pa tudi revščina ni neznana v našem okolju. Tudi na takšne težave patronažne sestre večkrat naletijo, pove Grudnikova in v teh primerih se povežejo s socialno službo, s katero so dobro povezani: »Kar se tiče stisk, kijih opažamo pri naših obiskih, ne morem reči, da primerov revščine ni, k sreči pa, vsaj po mojem vedenju, to niso zelo ekstremni primeri. Večkrat se srečujemo z osamljenostjo ali pa ljudje le potrebujejo nekaj pomoči pri vsakdanjih opravilih, tu pa jim ponavadi uspešno pomaga center za socialno delo.« VAŽNA JE DOBRA KOMUNIKACIJA V Sloveniji je vedno več ljudi, ki tudi v visoki starosti živijo doma. Predvsem na podeželju in tudi v Zgornji Savinjski dolini je tako, so ljudje še posebej navezani na dom. Tudi Grudnikova pri svojem delu opaža, da predlog o nastanitvi v domu ostarelih ponavadi ni dobro sprejet: »Ljudje hočejo biti samostojni, čeprav to včasih enostavno ni izvedljivo. Težko sprejmejo pomoč in če jim predlagaš nastanitev v domu ostarelih, jih kar nekako užališ.« Vsekakor pa je pohvale vredno dejstvo, da komunikacija med patronažnimi sestrami in ostarelimi poteka brez težav. Kot pove Grudnikova, se sestre s svojimi bolniki večinoma brez težav pogovorijo, v pomočjim je tudi vedno večja osveščenost samih ljudi: »Zdravnikova navodila lepo upoštevajo, tudi sami si radi preberejo navodila, ki so priložena zdravilom. In čeprav opažamo, da si ljudje še vedno delajo zaloge zdravil, se jim tudi vteh primerih da dopovedati, da je treba neporabljena zdravila zavreči. Sicer pa smo vesele, da nas ljudje vedno sprejmejo v svoj dom, kar ni povsod tako, predvsem v mestih se spopadajo tudi s takšnimi težavami. Dober občutek je, če vidiš, da nekaj dobrega narediš, in da so s tem zadovoljni tudi ljudje.« Tatiana Golob ERA VELENJE Decembra nov trgovski center na Ptuju cenovno konkurenčne ponudbe na enem mestu tudi dostopnost in enostavno parkiranje. V mesecu decembru namerava Era odpreti še nov nakupovalni center v Ormožu. KF _________________________/ Era bo decembra na Ptuju odprla nov nakupovalni center skupne površine 20 tisoč kvadratnih metrov. Vrednost naložbe bo presegla milijardo tolarjev, v centru pa bo preko 80 zaposlenih. Prednost novega centra bo poleg PODEŽELSKO RAZVOJNO JEDRO NA LJUBNEM OB SAVINJI Prve uo >o Celje - skladišče BREZPL D-Per 7/2004 OSREDNJO KNJ. CELJE