1927
o s v o m m
S121
C Mirte in šolski Izdatki.
Lani je izdal veliki župan znano okrožnico U. br. 5308 z dne 22. maja 1926. 1, ki ukazuje, kako naj se zaradi preobremenitve občin skrajno omejujejo izdatki za osnovno šolstvo in zlasti opuščajo deloma nepotrebni ali pretirani izdatki, in pa taki ki se dado odložiti ali razdeliti na več let. Ta okražnica je vzdignila med delom učiteljstva precej prahu in protestov. Toda sila, ki zahteva omejitve, je večja povsod, in neizprosneja, nego so protesti. Zato je tudi novi oblastni šolski odbor v Ljubljani z odredbo št. 62 od 24. septembra 1927. 1. obnovil vse bistvene odredbe prejšnje okrožnice. Vsebine ne bomo navajali, ker prejmejo županstva itak vsa podrobneja določila v posebni okrožnici oblastnega odbora. Pač pa opozarjamo na vse to širšo javnost, ki ji je možno poizve-deti pri županstvih, kaj sme zahtevati šola od občin.
Zadnji čas je najbolj razburjala občine * določba v členu 7., črka f, »Uredbe« ministra za prosveto z dne 2. maja 1927. I. o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole (glej Uradni list od 18. maja 1927. 1., št. 222.55). Po tem določilu bi morali krajni šolski odbori (seveda na račun občin) skrbeti, da dobe na leto šolski upravitelji — oženjeni po lOm"' in neoženjeni po 6 m9 drv, če imajo stanovanje v šoli. Seveda bi bilo to za nekatere večje občine z mnogimi šolami neznosno breme. — To določilo za Slovenijo ne velja. — Pri nas so namreč v veljavi še vsi prejšnji zakoni, ki pa nimajo nikakega določila glede dobave brezplačnega kuriva šolskim upraviteljem. Po odloku ministrstva za prosveto z dne 29. avgusta t. 1., O. N. br. 55.646, se ima določila čl. 7., t. f.) omenjene Uredbe uporabljati le v okviru obstoječih predpisov. Po teh gre na bivšem Kranjskem in Štajerskem šolskim upraviteljem (icam) pač naturalno stanovanje, dočim jim ne gre postavna pravica do kuriva vkljub določilu v preje navedeni ministrski uredbi. — Že to pripombol — Odlok, da nimajo šolski voditelji postavne pravice do drv, ni nikaka krivica. Saj so prav tako državni nameščenci, kot drugi državni uslužbenci, ki tudi ne uživajo m-kakih posebnih dobrot. Občinam pa je odvzeto težko breme. In to je za nas glavno vprašanje. — Seveda, če hoče biti kaka občina učitelju hvaležna za posebne zasluge in posebno požrtvovalno delo izven službene dolžnosti, ji ne bo nikdo kratil pravice, da tako delovanje nagradi po lastnem preudarku, _F« K n.
Najcenejša kava je
99
ZiKA
«i
ker j« najboljša in najbolj zdrava! Zahtevajte Ziko prt trgovcu, dobite jo v rdečih zavitkih I
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Volitve gospodarskih odborov.
Z okrožnico štev. 2438 od 24. septembra 1927. 1. je razpisal oblastni odbor volitve gospodarskih odborov. Pred časom je že pisal »Domoljub« o pomembnosti teh korporacij, ki oskrbujejo ponekod precejšnje premoženje podobčin, sosesk, vasi in pa premoženje tako zvanih »upravičencev«, — Izvzeto je tu premoženje, ki tvori »solastnino«, Merodajna za uvrstitev prve in druge skupine — upravičencev ali solastnikov — je zemljiška knjiga. — To na splošno, da bodo jasni pojmi glede premoženja, ki ga oskrbujejo gospodarski odbori, sestoječi iz treh članov in dveh namestnikov. Trije člani volijo izmed sebe načelnika.
Volijo pa gospodarske odbore le tisti kraji (podobčine, soseske, vasi, ali upravičenci), koj-h last je premoženje, ki spada v oskrbovanje teh odborov. Naj iz-pregovorimo prav ob kratkem o volitvah, ki naj se izvrše po navedeni odredbi do 15. decembra letos. — Važno za našo javnost je — vedeti, da obstoje gospodarski odbori za oskrbovanje omenjenega posebnega premoženja, ki ni last cele politične občine, le na ozemlju bivše Kranjske, in da velja za nje še vedno poseben zakon z dne 1. avgusta 1912. l.,.dež. zak.
št, 49._Ker pa določa ta zakon poseben
način volitve V zvezi z določbami prejšnjega občinskega volLnega reda, se volijo gospodarski odbori, — da povemo na kratko — »postarem«. Ta način volitev je odredil še veliki župan z okrožnico U. br, 4703/2 z dne 26. oktobra 1926, — Najvažnejše, kar je treba vedeti glede teh volitev, je troje bistvenih določil:
1.	*Za-nje velja davčni cenzus, to se pravi predpis direktnega davka upravičenim volilcem. Le na podlagi davčnega predpisa sestavi župan volilne imenike,
2.	Voli se z glasovnicami na podlagi izkaznic, kakor določa točka 3. navedenega zakona, — Zakon predpisuje za izkaznice in glasovnice tiskovine rumene barve, ki jih je imel popred v zalogi deželni odbor. — Ker pa teh tiskovin ni več v zalogi, zadostuje, če prirede županstva glasovnice ter izkaznice po lastni previdnosti. Poglavitno je, da bo zajamčena tajnost volitev in glasovanja.
3.	Za te volitve veljajo tudi pooblastila ženskih oseb, ki jim je predpisan v podobčini, vasi ali posesti direkten davek, Kako se voli s pooblastili, določa jasno § 4. prejšnjega občinskega volilnega reda. — Tega naši starejši volilci še dobro poznajo. — Bivanje v podobčini, soseski itd., torej za te volitve ni merodajno. Zato voliio (lahko s pooblastili) tudi zunanji davkoplačevalci, ki jim je prepisan direkten davek tam, kjer je treba voliti gospodarski odbor.	F, K—n.
Namizno sadle.
Sadje uporabljamo vobče na- dva načina. Prod vsem je namenjeno že od narave same za uživanje v presnem, sirovem stanju, ker je ne samo užitno kakor malo-kateri drugi pridelek, ampak tudi jako okusno in prebavno. V novejših dobah, ko je sadja več in več, so ga začeli predelavati v razna jedila in še bolj v pijače. Kar Je sadja namenjenega za uživanje v svežem stanju, ga imenujemo namizno sadje. Umevno je samo ob sebi, da izbiramo v to svrho najlepše in najpolnejše plodove, ker so ti najokusnejši in ker že njihova pri-kupljiva zunanjost vzbuja tek in tako ugodno vpliva na prebavo. Pri sadju, ki je odločeno za predelavo, (za mošt, marmelado itd.), zunanjost njegova ne hodi v poštev, ker se plodovi zmaste ali razkuhajo.
Seveda pri sadju za domačo potrebo ne gledamo, da bi morali biti za jed samo izbrani plodovi, kakor da bi malo slabejši ne bili užitni. Toda dandanes ne pridelujemo sadja samo za dom, ampak tudi za stotisoče drugih, ki ga ne morejo pridelovati sami, uživajo ga pa radi in ga zaradi tega od pridelovalca kupujejo. Kdor pa kupuje In dobro plača, ima tudi pravico izbirati in zahtevati, kar mu ugaia. Ako hoče pridelovalec svoj pridelek lahlco in dobro izpečati, mora zahteve kupca upoštevati.
V trgovini z namiznim sadjem velja po vsem svetu pravilo, da morajo biti plodovi, bodisi kateregakoli sadja, ki so namenjeni za uživanje v svežem stanju, zreli, normalno razviti in brez vsake napake — popolnoma brez madeža. Plodovi, ki so potrgani prezgodaj, so neokusni in sirovi neužitni. Ploda, ki je sicer še tako zdrav, ne moremo uvrstiti med namizni izbor, ako je za dotično sorto predroban, ali enostransko razvit, grbast, ali kako drugače pokve-čen. Prav tako ne spadajo med namizno sadje plodovi s krastami, zaceljenimi ranami, preočitnimi mozolji itd. Še manj so za to črvivi plodovi in seveda tudi ne taki, ki so bil pri spravljanju ali prevozu na kakršenkoli način pokvarjeni ali načeti, tore"j udarjeni, obtiščani, opraskani, iibodeni; ožuljeni itd. Plod, ki ima odlomljen (pri hruškah) ali izd rt (pri jabolkih) pecelj, ni več namizen plod, pa ko bi bil sicer še tako dobel, lep in zdrav.
Sedaj se pa vprašajmo: Koliko pa je pri nas takega sad ja, ki bi ustrezalo zgoraj naštetim zahtevam? Malo, bore malo! Preprost poizkus nas najbolje prepriča. Vzemite 100 kilogramov obranih, pa nerazbra-nih jabolk, pa prav v skrbno odberite, kar je po prejšnjih pojasnilih za namizno rabo sposobnih plodovi Nabrali boste komaj 25 do 30, v najugodnejšem slučaju 40 kg namiznih jabolk, 60, 70 ali celo 75 kg bo pa izbirka, ki ga nikakor ne morete prodati kot namizno, ampak le kot moštno sadje, ki je pa trikrat ceneje od namiznega.
In 3edaj še eno vprašanje: Kako pa je to, da je baš pri sadju toliko slabega, odroma tako malo dobrega pridelka? Vzroka
71
eta dva. Prvič zato, ker sadno drevje premalo negujemo, (ne snažimo, ne gnojimo ln ne varujemo pred zajedalci); drugič pa zato, ker še mnogo tistega, kar je na drevesu dobro, pokvarimo pri spravljanju, prevažanju in prekladanju.
Kdor hrani namizno sadje za poznejšo prodajo, naj ne pozabi, da sadje v shrambi zlahni. V tem oziru so sorte med seboj jako različne. Natančni poizkusi so pokazali, da zlahni v treh mescih (od 20. oktobra do 20. januarja): jesenski kosmač za 141/a odstotkov, kanadka za 13 odstotkov, parmena za 7 odstotkov, ribstonovec za 8 odstotkov, mošanckar za 7 odstotkov, bo-bovec za 4 odstotke in šampanjska reneta za 4 odstotke.
Izgube so tudi, ker nekaj sadja zgnije ali se ga drugače pokvari (n. pr. zmerzne). Skupna izguba znaša torej povprečno najmanj 25—30 odstotkov prvotne teže. Izhlapevanje precej omejimo, ako naložimo sadje na debelo. V 6podnje plasti denimo vedno tiste sorte, ki im^jo roskavo kožo (koemače), na vrh pa one z gladko kožo (mošanckar, bobovec, šampanjska reneta i dr.) V malo vlažni, zelo hladni shrambi sadje manj izgubi na teži nego v suhi in topli.
Denaturirani petrolej za kmetijske stroje.
Mnogo so se kmetovalci prizadevali, da bi dosegli znižanje trošarine na surovo olje in petrolej, ki ga rabdjo za pogon kmetijskih strojev. Dosedaj je bila namreč trošarina na petrolej tako visoka, da se pogon kmetijskih strojev ni izplaval. Tako so lastniki traktorjev rajši pustili te stroje ležati in rjaveti, nego bi jih rabili bedisj za oranje, vlačenje, in razna druga dela. Konečno se je vsem gospodarskim korporacijam skupaj posrečilo deseči tozadevne olajšave. Finančni minister je namreč 26. julija t. J. izdal pravilnik za dena-turiranje in prodajo denaturiranega petroleja, uamenjenega za pogon traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Pod temi razume pravilnik pluge, brane, sejalne stroje, kosilnice in mlatilnice. Za petrolej v ta namen se plača minimalna monopoteka taksa od 10 para za kilogram d e n a t u r i ra n g a petroleja. Rafinerije smejo prodajati denaturirani petrolej samo osebam, ki dobijo za to dovoljenje od uprave državnih monopolov in to sanro za množino označeno v dovoljenju. Finančni kontrolni organi nadzorujejo to pora Ik>.
Lastnik traktorja kmetijskih strojev, ki želi kupiti denaturirani petrolej po minimalni monopolski taksi, mora vložiti prošnjo, kolkovano s 25 Din, na upravo državnih monopolov. Prošnji mora priložiti potrdilo občine, da poseduje res traktor, da je ta v uporabnem stanju in da ga rabi sanio za kmetijske svrhe. Iz tega potrdila naj bo razviden sistem, marka in konjske sile traktorja in koliko petroleja približno uporabi na uro pri maksimalnem delu motorja. V prošnji mora lastnik še pesebej izjaviti: a) da se podvrže vsem kontrolnim predpisom, ki že obstojajo ali ki se bodo naknadno izdali; b) navesti rafinerijo, od katere želi nabaviti petrolej in c) približno število ur, v katerih bo motor v pogonu, ter koJiko časa bo ta 8«
pogon trajal. Vsak kupec denaturiranega petroleja je dolžan voditi knjigo o uporabi petroleja. Dovoljenje za nakup in porabo denaturiranega petroleja bo veljavno šest mesecev od dne, ko se izda.
Izredno visoka mlečnost krav.
Že parkrat smo v »Domoljubu« poročali o kravah, ki dajejo izredno veliko mleka, na kar nismo pri nas navajeni. Če ima pri nas kakšna krava 20 litrov mleka, je to že velika izjema, ki vzbuja splošno začudeuje. Če pa čitam o 30 litrih, je to že skoro čudež, o 40 litrih je nemogoče. In vendar so' živinorejci drugod vzgojili krave, ki dajejo že nad 40 litrov mleka na dan. Res je sicer, da se morajo take krave dobro krmiti, toda res je tudi, da ne ho nobena naših krav, ki imajo v najlepšem slučaju 14 do 16 litrov mleka, pa naj jih krmimo še tako dobro, dosegla 30 litrov. To pomenja. da ni samo krma, ki pospešuje mlečnost, ampak mora biti taka lastnost vzgojena v kravi sami. Navajamo pa radi take zglede dobrih molznic, da se naši živinorejci podučijo, kaj se da doseči z umno vzgojo goveje živine.
Nemški listi poročajo o nekem veleposestniku v bližini Hanovra, pri katerem je konotrolni asistent mlekarskega kontrolnega društva ugotovil, da je ena izjned krav dala na dan 52.2 litra mleka, ki je imelo 3.12% tolšče. To količino mleka je krava molzla več tednov zaporedoma. Razen te krave so v tem hlevu še dve s 45 litri dnevno. Povprečna množina mleka na leto od 46 krav znaša 4530 litrov s 3.48 odstotkov tolžče na kravo. Res je sicer, da so te krave dobro krmljene. Toda v tem ni vse. Mlečnost Je lastnost krav, ki se podeduje, ki se pa tudi vzgoji. Če l>o-demo vedno izločevali slabe krave iz naših hlevov in dobro gojili samo najboljše molznice bodemo sčasoma tudi pri na- znatno zvišali mlečnost naših krav.
Odlikovani kmetovalci.
Uprava kmetijske razstave je letos določila kot nagrade razstavljalcem poselme kolajne v zlatu, srebru in bronu ter priznalne diplome, da «e jim na ta način oddolži za skrb pri izbiri razstavljenih predmetov. Ker pomeuja to priznanje pos;bno odlikovanje kmetovalcev in drugih interesentov, je vredno, da se navede imena cdlikovancev, ki so s svojimi predmeti pripomogli, da je ta razstava fepadla tako sijajno.
Sadne razstave se je udeležilo 71 sadje-rejoev.
Odlikovani: Z1 ato kolajno je prisodila ocenjevalna komisija tem-le sadjarjem: Jožef Rudež v Tolstem vrhu in Anton Ulm v Klevežu: srebrno kolajno: grofica Matilda Frenke v Sevnici, župnik Josip Šribar v Artičah, grof Attems v Brežicah. Ivan Simcnčič v Brežicah, Ivan Plesec v Smartnem ob Paki, Sadna drevesnica v Kukamovcih. Bronasto kolajno: Anton Tkalec v Obrežu, Miha Mtiller v Bokalih, Miha Brenčič v Ptuju. Ernest Hftnze v Ptuju, Ljudovik Sagadln v Ptuju ln Alojzij Radko-vič v Brezwvid pri &t. Jerneju. Priznalne diplome: Samostan v Pleterjih, Kme-
tijska šola na Grmu, Kmetijska Sola v Jurju, Oskar Uajmberg v Impolci, Jakob 2nl darič v Središču, Josip Godec v Malim«* Štefan Jereb v Podlipi, Franc Šoštar v su! tini, Mihael Marovt v Braslovčah, Pavel Do stal v Ptuju.
Sir je razstavilo 26 sirarn, kj so bile ta. ko-le ocenjene:
Odlikovani : Ocenjevalna komisija je odlikovala s srebrno kolajno: Ml«, karsko zadrugo v Savici v Bohinju, Mlekarno v Št. Rupertu, Mlekarsko zadrugo na Vrhniki-bronasta kolajna je bila dodeljena: Mlekarski zadrugi v Logatcu, Sirarni v Šenčurju, Mlekarski zadrugi v Srednji vasi, Si-rarski zadrugi v Češnici, Osred. mlekarnam v Ljubljani, Sirarni v Škofji Loki, Mlekarski zadrugi v Ratečah-Planici, Sirarski družbi v Ritnjah, Sirarski zadrugi v Hrašah pri Lescah, Antonu Zidar iz Bistrice-Mokronog. Priznalne diplome so prejeli: Sirar-ska družba v Stari Fužini, Mlekarska dni?, 1« v Stari Fužini, Mlekarska družla v Pcd-liomu-Bled, Mlekarska zadruga v Podlkorenu, Mlekarna v Ptuju in Mlekarska zadruga v Ribne-m pri Bledu.
Maslo je doposlalo na razstavo 11 mlekarn.
Odlikovani m a s 1 a r j i: S r e - ' lirna kolajna: Mlekarska zadruga v Radomljah, Graščina Noviklošler, Franc Pa-ončič, Tešanovci; bronasta kolajna: Osrednje mlekarne v Ljubljani, Mlekarna v Št. I^ovrencu; priznalna diploma: Mlekarska zadruga v Moravčah, Mlekarska zadruga v Cerkljah ob K :i, Anton Zidar v Bistrici-Mok ronog.
Vzlic letošnji bolj slabi letini je bilo precej razstav ljalcev medu, ki jih je ocenjevalna komisija odlikovala. Vseh razstavljal cev je bilo 27.
Odlikovani čebelarji: s srebrno kolajno: Šetina iz Jesenic, Fran Hemja iz Središča, Jože Okorn iz Škofje 1.0-ke, J-o&ip Mrak iz Vič«, Fran Kunaver iz Čirov niče; z bronasto kolajno: I. Bra-tuša iz Ol reč, I. Elzner iz Ljubljane, I. Fi-šer iz Rogatca, Ivo Verbič iz Ljubljane, H. Gollob iz Mežice; s priznalno diplomo : Fran Ručipaj iz Dobenega in Ivan Jen. ko iz Mirno Peči.
Zelo zanimiva in podučna je bila tudi v nedeljo 25. septembra konjska razstava, na kateri je bil zbran najboljši plemenski materijal Slovenije. Denarne nagrade so prejeli številni konjerejci, ocenjevalne misije so pa imele težko stališče pri določevanju prvih in drugih nagrad, ko je bilo toliko prvovrstnega materijala zbranega. Največ nagrad je bilo prisojenih veleposestnika I. Lenarčiču iz Verda pri Vrhniki, ki ie prignal svoj najboljši toplokrvni materijal na razstavo. Posebno so se odlikovale njegove kobile in žrebice, pa tudi žrebec je bil Frv0" vrsten. TucBi graščina Fužine pri Ljubljani je imela lepe živali. Toda malo zaostajajo zfl njimi naši kmetje ljubljanske okolice, ki so pokazali prav lepe niTzlokrvne živali. Pa 50 Štajerci iz ljutomerskega okoliša pripeljan svoje najboljše, je bilo itak predvideti, in da bodo vsi njihovi konji onesli aagrade. ie bilo tudi pričakovati. V splošnem se l*1'^0 trdi, da je bila to po vojni najlepša konjska razstav« y Sloveniji sploh.
Razstave butoljskih yin se je udeležilo 10 vinogradnikov, ki »o vsi poslala izvrstna vina v pofcušnjo. Tudi tuikaj so bile dodeljene zlate, srebrne in bronaste kolajne ter pari-ffluvlne diplome, ki naj označijo vrednost razstavljenih vin. Med prvimi je bil seveda najboljši in največji vinogradar in kletar Slovenije, g. Clotar Bouvier iz Zg. Radgone. Pa tudi mnogo drugih se je izkazal« z dobro kapljico.
JCelenjadna razstava je štela 27 razstavljavcev, kd so vsi prinesli na razstavo najboljše, kar so imeli. Vendar se je opazilo, da je to šele začetek razstave te vrste in bo treba v prihodnje temeljitejše priprave za isto. Sicer pa je bilo tudi tukaj mnogo zanimivega in nenavadnega, o čemur sanvi nismo vedeli, da imamo.
Denar.
g Vrednost denarja 18. t. m. V zadnji d^bi ni bdk> na denarnem trgu nikakih posebnih sprememb. Valute večine diržav so bilo stalne in so notirale enakomerno na vseh borzah. Tudi naš dinar je na borza v Curihu stalno ka«al svojo vrednost od 9.13 ccntiiniov. Inozemske valute so se na ljubljanski, zagrebški in belgrajski borzi plačevale po teh-le cenah: 1 angleški funt 276.70 dinarjev, 1 ameriški dolar 56.75 Din, 1 nemška marka 13.55 Din, 1 švicarski frank 10.95 dinarjev, 1 madžarski pengo 9.90 Din, 1 avstrijski šiling 8.01 Din, 1 italijanska lira 3.10 dinarjev, 1 francoski fTank 2.23 Din, 1 češkoslovaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.70 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.34 Din.
Živčna.
g Ljubljanski živinski sejem. Zadnji ži-\inski sejem v Ljubljani je bil precej živahen, vendar so cene gove.i živini nekoliko nazadovale. Prignanih je bilo 263 konj, 13 žxebet, 74 volov, 64 krav, 18 telet in 63 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 50 konj, 39 volov, 24 krav, 14 telet in 60 prašičkov. Cene so bile za kilogram žive teže: voli prvovrstni 8.50 Din, poldebeld 8 Din, vprežni 7 Din, kirave debele 5—6 Din, klobasarice 8—4 Din, teleta 12-13 Din, prašički za rejo 200 do 300 Din komad.
g Živinski sejem v Mariboru. Dogodi na živinski sejem 11. t. m. je znašal: 8 konj, 12 bikov, 149 volov, 466 krav in 7 telet, skupaj 643 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 8—9 Din, pol-debeli 7—8 Din, biki za klanje 6—7 Din, krave debele 5-6.25 Din, plemenske krave 4—5 Din, molzne krave 5.50—6 Dim, breje krave 5.50—6 Din, mlada živina 6—8 Din, teleta 10 Din. Prodalo se je 374 komadov, od tega za lavo« 54. — Cene mesu: govedina 10-18 Din, teletina 17.50-22.50 Din, svinjsko meso 17—30 Din. Kupčija je bila v splošnem živahna.
g Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem 7. t. m. je bilo prignamiih 417 oraši-čev. Povprečne cene za komad so bilf prašički 5—6 tednov stari 75—125 Din, 7- ) tednov stari 150—200 Din, 8—4 mesece 320 do 400 Din, 5 do 7 mesecev 420—450 Ddm, 8 do 10 mesecev 550—650 Din, 1 leto stari 1000 d« 100 Din za koanad. 1 kg žive teže 10—11.60
dinarjev, mrtve 16—18 Dim. Prodalo se je 241 komadov. Kupčija je bila živahn«.
Cene.
g Ljubljanski trg. Cene na ljubljanskem trgu so bile v zadnjem tednu sledeče: Moso in mast: govedina 9—10 Din, teletina 20—22.50 Ddn, svinjina 20—25 Din, slanina mešana 23—24 Din, mast 26—28 dinarjev, koštrunje meso 13—14 Din, kozličina 20 Din za kilogram. Perutnina: piščanci 10—25 Din, kokoši 25—40 Ddn, raoe 25 do 35 Din, gosi 100 Din za komad. Divjačina: divji zajci 40—60 Din, jerebice 20 dinarjev komad. Ribe: karpi 25 Din, ščuke 2.50—3 Ddn, postrvi 60 Din kilogram. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40—44 Din, čajno 50—60 dinarjev kilcgiram. Jajca: 1.50—1.75 Ddn komad. Mlevski izdelki: moka >00« 5.75, jO« 5.50, >1« 5.25 Din kilogrami. Ajdova moka 6—9 Din kilogram. Krma: sladko seno 80 ~Mn, polsladko 75 Din, kislo 60 Din, slama 50 Din za 100 kilogramov. — Trg je bil vedno zadostno založen tudi z zelenjavo In sadjem.
g Žitni trg. Na svetovnih žitnih tržiščih so ostale cene za žito več ali manj neizpremenjene. Vendar se opaža, da z ozirom na dobro ameriško letino pritiskajo oetae navzdol. Posebno Kanada so hvali, da iona ugodno letino. Pri nas ni sprememb, kupčija je še vedno mrtva. Kupuje 6e samo za sproti najpotrebnejše. Ker so naše cene višje nego svetovne, se tudi izivoa ne izplača in zato je malenkosten. Cene za vagonsko blago v Ljubljeni so: pšenica baška 78—79 po 340 dinarjev, koruma stara 240 Din, nova sušena 235 Ddn, rž domača 325 Din, oves 235 Din, moka »Og« 470 Din. — Za proso se radi obilnega pridelka v celi Sloveniji plačuje cena 2—2.50 Din za kilogram. Ajda je pri nas splošno dobro obrodila, še ni na trgu. Cena ji je 2.50—2.75 Din za kilogram.
g Drugi pridelki. Krompir se vsled obilih ponudb že slabše plačuje in mu je v zadnjem tednu padla oena na debelo na 0.85 do 0.90 Din za kilogram. Po zelju se pa več povprašuje in so vsled tega cene poskočile cd 0.75 na 0.90 Din za kilogram. Za kislo zelje so ostale cene neizpremenjene. Fižol je precej trden v cenah. Za Italijo se ga sicer manj Izvaža, zato ga pa Francija bolj išče in kupuje. V veletrgovini stane fižol koks 5 Din, mandalon 4 Din, ribničan 3.75—3.95 Din. Za cipro-fižol (nazvan tudi preklast) se plačuje 6—6.50 Din za lepo, na roko izbrano blago. Seno. Cene senu so ostale neizpremenjene, za v balah prešano blago se plačuje 60—65 Din za 100 kg postavljeno na nakladalno postajo. Hmelj v Žalcu se nakupuje po netzpremenjenih cenah, ki se plačujejo po kakovosti blaga od 45 do 60 Din. Na Nemškem gredo cene navzgor. Gobe se plačujejo za najlepše belo blago prve vrste 40—50 Din kilogram, za povprečno lepo blago 88—45 Din, slalio blago se pa sploh ne kupuje.
Cene kož in usnja. Na tržišču s kožami in usnjem v Maribora so bile zadnje dni naslednje cene: konjske kože 50-rl50 Din za komad, goveje kože za 1 kg 18—15 Din, telečje 23—20 Dta, »vinjake 8 Dto, gornje
usnje 70—110 Din, podplati 55—65 Din za •kilogram.
Tržišče hmelja v Savinjski dolini. Povpraševanje po hmelju v Savinjski dolini je prav živahno. Cene se gibljejo okrog 55, za boljše do 58 Ddn za kilogram. Izredno dobro blago doseže tudi 60 Din za kilogram. Kup-čijskd položaj je nedvomno mnogo boljši kakor je bil pred tedni. — Mnogo škede povzročajo hmeljarjem nekateri nereelni domači trgovei, ki skušajo z vsemi sredstvi potlači/ti cene. Manjka pač tu močnih trgovcev, ki so svojčas držali cene domačega hmelja kvišku, da so jim morali slediti inozemski kupci. — Tuji kupci so v splošnem zadovoljni s kakovostjo savinjskega hmelja, ki je boljša kakor n. pr. kakovost nemškega blaga.
g Tržišče lesa. Vkljub pozni stavbni sezoni je kupčija s stavbenim lesom še vedno preoej živahna. Posebno veliko ga gre iz Slovenije v Dalmacijo, predvsem v Split, ikjer se mnogo gradi. Kupčija z dirvrni in ogljem 6e raavija normalno. Veliko zanimanje je za testone. Za rezano bukovino za prekomorski trg je precej povpraševanja. Zanimanje je tudi za nove hlode in za hrastove pragove, ki jih rabi Italija v velikih množinah; nadalje je odjem gotov za brzojavne drogove, za naš okrogli les, ker naše žage ne morejo izdelati takega lesa, ki ga inozemstvo zahteva. Dcsedaj ne moremo pač konkurirati s fino obdelavo lesa. Zato bi nam bila potrebna šola za obdelovanje lesa., da se enkrat privadimo ugoditi inozemstvu, kakor to želi. Le tedaj bodemo zmožni konkurence na svetovnem trgu.
Razno.
g Razstava plemenske živine v Laškem. Dne 22. septembra t. 1. je priredil okrajni zastop v Laškem za celi laški okraj razstavo plemenske govedi murodolske pasme v Šmarjeti pri Rimskih toplicah z namenom, da se pospešuje murodolska pasma, ki v tu-kajšnem okolišu od vseh pasem najboljše uspeva. Razstave se je udeležilo 140 živinorejcev z 200 glavami živine. In sicer je bilo: 25 odrašenih bikov, 10 bikov v starosti od 6—18 mesecev, 120 krav (s svežim mlekom, brejih oz. s teleti) in 45 telic nad eno leto starosti. Posebno vrsto je tvorilo 30 krav in telic nakupljenih po tuk. okr. zastopu meseca maja na Planini in Dobju in razdeljena nih med najboljše rejce. To živino sta pogledala strokovnjaka gg. obl. kmet. referent Cerne in tajnik kmet. družbe inž. Lah in ugotovila, da odgovarja pasmi tuk. živine (muirodolska), da je lepe zunanjosti, za pleme sposobna in za napredek tuk. živinoreje velikega pomena.
V splošnem je bila živina prvovrstna, po večini sivopšenična. Posebno so se odlikovale občine Marijagradec, Jurklošter in Sv. Lenart, kjer uspeva res prvovrstna živina murodolske pasme. Zato je tudi bilo izbiranje živine za nagrado zelo težavno, ker je bila vsa živina lepa.
d Zborovanje gorenjskega pasemskega okrožja se bo vršilo dne 8. novembra, t. 1. v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Zelo priporočljivo je, da bi se živinorejci v čim večjem številu udeležili tega zborovanja. Na to zborovanje so vabljene vse važnejše naše centralne oragnizaclje. Pasemeko
8»
Stran 674
»DOMOLJUB« 1927.
Stran 42
okrožje je zelo velike varnosti za razvoj in napredek gorenjske živinoreje, zato morajo živinorejci z zanimanjem slediti njegovemu razvoju in delovanju, to se pa pokaže pri zborovanjih ako je veliko udeležencev.
g Nov način proizvajanja čilskega solitra. Kakor poročajo, je Josip Vuškovič, ki se je dolgo vrsto let udejstvoval v či-lenski industriji solitra, izumil nov način produkcije, ki omogoča znižanje proizva-lalnih stroškov za 40 odstotkov in uporabo manj vrednih rud. Ta nov način produkcije, ki je že patentiran, bo povzročil popoln preokret v čilenski industriji solitra, ki se trenutno zaradi konkurence sintetičnih dušičastih gnojil nahaja v težki krizi. Številne tovarne, ki so v zadnjem času brez izgledov za bodočnost ustavile obrat, bodo znova začele obratovati. Ta preokret moramo pozdraviti z zadoščenjem, ker se velik del čilenske industrije solitra nahaja v rokah naših rojakov-izseljencev.
Samnfi.
Od 24. oktobra do 5. novembra: na Kranjskem: Dol (24.); Skaručina (28.); Poljane (28.); Vesela gora (27.); Sv. Križ pri Litiji (24.); Št. Vid pri Stični (5.); Zagorje (3.); Preska (4.); Cerknica (2.); Dol. Logatec (24.); Lož (28.); Mirna (2.); Žužemberk (28.); Radovljica (28.).
Na Štajerskem! Velenje (24.); Lemberg (25 ); Videm ob Savi (26 ); Št. Jur ob južni železnici, Slov. Bistrica in Gornji grad (28.); Vitanje (2.); Pišece (3.); Konjice in St. Pavel pri Preboldu (4). — Za točnost podatkov uredništvo ne prevzema odgovornosti.
Kupčevanje pri poldivjakih.
Prebivalec pragozda, ki pride do evropej-skega trgovca ali pa le krošnjirji, da bi si n- • bavil, kar mu srce poželi, ne bo kupov.il na način kakor kak civiliziran t>upec, zato je tre-ba s takim povsem drugače p< stopati. Proia-Jalec mora pred vsem imeti mnogo potrpi;:-nja ter se vživeti v miselnost takega n» pol divjaka.
Najtežje za trgovca je takezvana zamenjava mesto denarja, piše raz^kovalec Vrla ren. »A todi. ko se divjak denarju privadi, ne zna vrednosti kupljenega blaga prerafuniti. 'Ako ima divjak n. pr. en angleški funt v r> kah. ga ho najpreje zmenjal v šilinge. Tniovee mora imeti pri rokah vedno dosti šilingov, lajti svetal denar divjaki radi spravljajo, to te pravi, ga sploh ne dajo več od sebe. Ko sem nekoč v zalivu Papua postavil šotor, da bi prodajal, mi je zmanjkalo šilingov,« pripoveduje McLaren nadalje, >in nisem si vedel drugače pomagati, kot da sem sam pričel izdelovati kovani denar. Izrezal sem iz starih pločevinastih škatelj okrogle oblike ter pritisnil nanje črko x. Ta izhod se je dobro obnesel, posebno še. ker so s tem >denarjem-: mogli samo pri meni k«povati, ker sem jim tudi samo jaz zmenial funte v t-k *denar<. Toda s kupčijo sem moral kimdu prenehati, kajti opa-ril sem. da imam v blagajni že več pločevinastega denarja kot pa sem ga izdal. Nekdo mi |e moral konkurirati ter ge okoriščati z mojo iznajdl>o. Zelo mučno za tnjorca je Uidi, ka-
7»
dar divjaku primanjkuje denarja za kako stvar, katero hoče Imeti in ko v euomer vprašuje po ceni. On si misli, da bo trgovec na označeno ceno pozabil ter ceneje prodal. Ker
seveda o pisavi mnia nihče pojma, zato je tudi cenik nad vhodom za divjaka brez pomena ter si misli, da pač mora tako biti. Nekoč sem si dovolil šalo in sem vsakokrat šel s ccuo kvišku, kolikorkrat ine je eden in isti vprašal po njej. Toda tudi to sem moral opustiti. ker so divjaki postajali le še bolj divji.
Prebivalec južnega otočja ima največje poželenje po gramofonu. A plošč b pesmijo in orkestrom ne marajo. Kar pa je čudno, tudi jazz-godbe ne. Kazlagal sem si to na ta način, da jim je »jazz-godba« preveč sorodna in torej nič novega. Kadi pa imajo plošče z godbo na pihala, posebno če je piav močna in ima močno trobenje ter bobne. Navadno kupi domačin z gramofonom samo po eno ploščo in to potem navija noč in dan. dokler sploh daje kak glas od sebe. Sele potem si kupi drugo ploščo, s katero pa zopet tako dela in z vsemi nadaljnjimi.
Meh za smeh.
Priznanje. Sodnik: ?Ker vam dokazovanje ni uspelo, jo bolje, nko priznate, da ste tožniku rekli osel.'
Obtoženec (po premisleku); »Bolj ko ga ogledujem, bolj se mi zdi ver.iefcio, da
sem imi v resnici kaj takega rekel.«
★
Uščipnil s;a je. Berglez: »Ti, oni dan sem videl v Ljubljani človeka, ki je tebi na las podoben.c
Berglez: »Pa menda vendar nisi njemu vrnil tistih 100 dinarjev, katere meni že dve leti dolguješ ?«
*
God če v a želja. Bilo je na dan po že-gnanju. V vaški krčmi so sedeli muzikant-je ter zapivali, kar so prejšnji dan zaslužili. Gostilničar pa je bil obenem tudi poštar. K temu je prišla kmečka žena ter naročila, naj telefonira po živinozdravnika, češ, da je krava teleta vrgla, tele pa noče piti.-c Pa se oglasi eden izmed godceo: »Nič ni treba živinozdravnika klicati. Ce tele noče piti. ga kar sem pripelji. Pri nas se bo že navadilo.«
★
Rairtresen profesor. Žena: Vladimir, jespn je prišla. Profesor: »Naj pride jutri, danes nimam časa.f
★
Neka bolniška strežnica-začetnica je nekega večera merila bolniku vročino. Ko je predpisani čas potekel, je pogledala na toplomer, kateri je kazal 50 stopinj, vsaj tako se je njej dozdevalo. Stopila je hitro k zdravniku ter mu povedala, da ima ta-inta 50 stopinj vročine.
Zdravnik pa ji je odgovoril: »Tu ne morem jaz ničesar pomagati, pošljite po požarno bramboc
*
V šoli so imeli računsko uro. Pri nekem učencu je učitelj opazil, da je ta vse številke pravilno napisal, samo mesto 11 je imel napisano samo 1. »Kaj ne veš, kako se piše 11 ?< ga vpraša učitelj.
»Pro-pro-prosim, ne-vem, na katero stran 1 naj zapišem drugo l.<
TVMMCAMM.NOUBAJKlMCW.flRN(UiNmiUU]i
V .	OKUŽB* Z.OZ. LJUBLJANA ^
mM
PRVOVK5TNI MATER3AL-N1ZKE CENEII
PRFfllVn kupuje t vsaki množini in pla-rntUIIU čuje po najvišjih cenah IVAN N. ADAMIČ, Tiram«, LJUBLJANA, Sr. Petra cesta Štev. 31.	7855
r
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstic« ali nje prostor velja enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Rodovitno posestvo	Vaienca M iev|iarsk° ■ ujvnuu
x lepim gozdom u potek v zelo lepi legi prodam. Pol ure oJ postaje. Meri okoli 30 oralov Poslopje v9e zidano in » dobrem eianju. Redi se lahko do 8 glav živine. Naslov v uprav-ništvu pod štev. 824«.	m«. Hrtfba io stanovanje pri mojstru. — Vinko Hafner. Godešif it. 65 pri Škof j i Loki.
	Mizarskega vajenca
	sprejme Ivan Kuhar, Vižmarje 69, p. 9t. Vid nad Ljubljano.
POSBStVO «»en;x'u industrijskega kraja, obsegajoče 26 ha gozda, 31 mernikov posetve, hi^a in hlev v zelo dobrem stanju, od postaje oddaljeno 3 minute. cena 21*1.000 Din, se proda radi druž n-skib raztner. Naslov v upravi Žtev. 8186.	Hrojaš&ega va enca
	pridnega in poštenega i dobrim Šolskim spri-če-»lom sprejme Anton Vrhovec. krojač, Dravi je 51. 60.
	Čevljar. pomočnika
	za najfinejSa dela in dva vaienca sprejmem takoj. FRANC SlFRER, čevljar, škofja Loka.
Obvestili.	
razne obrekljive govorice nasproti meni". Ker pa sem popoluoma nedolžen v tisti stvari, kar lahko z mirnovestjo s prisego potrdim, za radi tega bom proti vsakemu nadaljnemu govorjenju proti vsakomur najostreje po kazenskem zakonu postopal. Jolef Orožnik, česence 17, p. Hruiica pod Ljubljano.	Psa lisiaha gzX vaja imam naprolaj. Naslov v upravi pod štev. 8249.
	Malo posestvo S g primernim gospodar, poslopjem prodam z vsem inventarjem m 25.000 Din- Od ceste m tarne cerkve 5 minut, od rudnika Hrutatf doI ure. Anton Pavlic,
Oglašujte v Domoljuba 11