51 IZVESTJE 14 • 2017 POMEN MEDNARODNEGA PROJEKTA ALPFOODW AY ZA LOKALNE SKUPNOSTI NA GORIŠKEM Alpski svet z gorskimi in hribovskimi območji, pla- ninami in dolinskim predelom ima bogato naravno in kulturno krajino, ki jo sodobne globalne spremembe ter socialne in ekonomske krize niso obšle. Depopu- lacija, staranje prebivalstva, izseljevanje mladih, izgi- njanje kulturnih posebnosti ter nevzdržno izkoriščanje naravnih virov in kulturne dediščine predstavljajo le nekaj perečih problemov ali izzivov, s katerimi se soo- čajo lokalni prebivalci, raziskovalci, razvojni načrtoval- ci in politika. Rešitve za njihovo premagovanje se išče na različnih ravneh; med drugim tudi pri vnovičnem ovrednotenju, varovanju in vzdržni rabi starih, tradici- onalnih znanj in dosežkov naših prednikov, ki so znali zaradi drugačnega načina življenja in tehnološkega ra- zvoja živeti v sožitju z naravo in vzdržno uporabljati naravne in kulturne danosti. Tradicionalna znanja, ve- ščine in njihovi dosežki, ki jih danes uvrščamo med snovno in nesnovno kulturno dediščino, tako niso po- membni le za opredeljevanje identitete alpskih skupno- sti ali vsebine gorskega turizma, temveč tudi kot po- memben potencial za razvoj kakovostnih gospodarskih izdelkov, ki bi lahko odražali posebnosti alpskega sveta. V kontekstu sodobnih razvojnih smernic, ki si prizadevajo ohranjati naravo in vzdržno uporabljati naravne danosti, razvijati zeleno gospodarstvo, ohran- jati kulturne posebnosti in aktivno vključevati lokalno prebivalstvo v razvoj, je nastal tudi mednarodni pro- jekt AlpFoodway: interdisciplinarni, transnacionalni in participativni pristop k dediščini alpske prehrane (In- terreg, program Alpsko območje), 1 ki poteka v šestih državah alpskega območja. V interdisciplinarnem in medsektorskem konzorciju 14 partnerjev sodeluje- jo tudi tri slovenske institucije. Poleg raziskovalcev z ZRC SAZU 2 še sodelavci iz Regionalne razvojne agen- cije Severne Primorske in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske – RAGOR. Projekt, ki se je začel novembra 1 Več o projektu gl. http://www.alpine-space.eu/projects/alpfood- way/en/home in https://ikss.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/ alpfoodway-interdisciplinarni-transnacionalni-in-participativni- -pristop-k#v. V letu 2017 je bil posnet tudi promocijski fi lm pro- jekta https://www.youtube.com/watch?v=QfHD60jsOw0. 2 V okviru ZRC SAZU sodelujeta Inštitut za slovensko narodopisje in Inštitut za kulturne in spominske študije. 2016 in bo trajal do oktobra 2019, bo med drugim pod drobnogled postavil tudi alpski svet in njegov ob- robni del na Goriškem. Glavni namen projekta je raziskati in s sodobnimi participativnimi pristopi ovrednotiti dediščino alpske kulinarike, ki vključuje značilne jedi in živila, polje- delske kulture, tradicionalna znanja o pridelovalnih tehnikah, šege in navade uživanja hrane ter načine pre- nosa starih znanj in veščin. Poudarek je na vnovičnem ovrednotenju nekdanjega načina življenja prednikov z alpskih območij in njihovih vrednot (prim. medse- bojne solidarnosti in vaške pomoči, skupne uporabe dobrin in storitev, skromnosti in vztrajnosti, skrbi za okolje in naravne vire, pomenu medgeneracijskega so- delovanja ipd.) kot tudi iskanju inovativnih načinov in orodij njihovega varovanja, promocije, uporabe in trženja. Pri tem je ključno, da kulturne pravice nosil- cev dediščinskih praks ne bodo ogrožene oziroma pod vplivom kapitalistične in potrošniške kulture celo zlo- rabljene. Zato se pomemben poudarek namenja tudi vključevanju, ozaveščanju in izobraževanju lokalnih skupnosti oziroma ljudi, ki so po interpretacijah rabe dediščine za trajnostni razvoj prepoznani kot glavni ak- terji varovanja, prenašanja, rabe in trženja dediščinskih prvin. Glavne projektne aktivnosti se osredotočajo na izbor, etnološke in ekonomske raziskave ter inventa- rizacijo kulturnih praks in kulinaričnih izdelkov, ki jih lokalne skupnosti in strokovna javnost prepoznavajo kot reprezentativne enote alpske kulinarične dediščine. Izbrane enote (prim. pašništvo, pridelava sira, nabiran- je zelišč, kulturni festivali, tematske poti ipd.) bodo tudi osnova za oblikovanje mednarodne mreže nosil- cev dediščinskih praks in drugih lokalnih deležnikov, ki bodo pripomogli k utrjevanju skupnega, medna- rodnega alpskega območja. Hkrati bodo dediščinske kulinarične enote predstavljale vir za spoznavanje, ohranjanje in nadaljnji razvoj skupnih alpskih vrednot, potrebnih za utrjevanje alpske identitete in varovanje naravnih in kulturnih posebnosti. Projektni rezultati vključujejo tudi oblikovanje strateške vizije ohranjanja in trajnostnega trženja alpske dediščine ter pripravo in promocijo listine alpskih vrednot, povezanih z nesnov- 52 IZVESTJE 14 • 2017 Kulinarična ponudba v planini Duplje pri Krnskem jezeru (foto: J. Fakin Bajec, 2017). Mlekarna Planika iz Kobarida ponuja številne mlečne izdelke, ki so osnovani na tradiciji območja, vendar nadgrajeni s sodobnimi lokalnimi sestavinami in znanji. Novi izdelek je tudi sir z dimljeno postrvjo iz bližnje ribogojnice Faronika (foto: J. Fakin Bajec, 2017). no kulturno dediščino, ki jo bodo podpisali odgovor- ni deležniki s partnerskih območij. Dediščinske enote bodo predstavljene na skupnem portalu Intangible search - inventory of intangible heritage from Alpine regions, 3 ki ga upravlja dežela Lombardija (Italija). Cilj projekta je tudi pripraviti potrebno dokumentacijo za vpis alpske kulinarične dediščine na Unescov reprezen- tativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Pomemb- na novost projekta je povezava kulinarične dediščine s trženjem, pri čemer bodo glavni akterji dediščinskih aktivnosti kot tudi politična, strokovna in gospodarska javnost ozaveščeni o potencialih, ki jih dediščina omo- goča v kontekstu vzpostavljanja trajnostnega razvoja alpskega območja. Sodelavci ZRC SAZU bodo predvidoma raziska- 3 Gl. http://www.intangiblesearch.eu/home_page.php?db_ name=intangible_search&lingua=inglese li in ovrednotili naslednje enote: planinska predelava mleka, sir mohant, sir tolminc, maslovnik, skutna župa, frika, pridelava ajde in ajdovi žganci, štruklji, bovški krafi , dražgoški kruhek, lov in predelava divja- čine, savinjski želodec, tržiške bržole, ribolov in soška postrv, nabiranje, konzerviranje in priprava gob, na- biranje in predelava borovnic, velikonočna jed – alelu- ja. V letu 2017 so bile v Zgornjem Posočju opravljene raziskave na področju ribištva in pomenu ohranjanja avtohtone soške postrvi, priprave jedi frika in kuli- naričnega festivala Praznik frike, planinske predelave mleka, priprave bovških krafov in skutne župe. Pred- stavljene enote bodo v začetku leta 2018 vpisane v omenjeni register. Hkrati so bili vzpostavljeni stiki z lokalnimi skupnostmi in lokalnimi društvi na Tolmin- skem (prim. Ribiška družina Tolmin), ki bodo lahko vključeni v mednarodno mrežo lokalnih deležnikov. Jasna Fakin Bajec