160
Iz mladih peres
ROJSTNI   HIŠI. Oj,   bjšica   bela. kjer mama je pela pri zibelki mi \ Ti dom si mi srele. srce  hrepencče le k  tebi želi.
Zinka Ruehova, MetUka.
Marica  Oblakova:
MOJA POT IZ AMERDCE V JUGOSLA, VUO.
^NadaJjevanje.)
Vsi smo težko pričakovali prihodnjega dne. Po sedmih dne-vih smo imeli videti zopet suho zemlj o, namreč Lisabono na Portugalskem. Vsi nestrpni sroo šli spat. Kapetan nam je rekel, da pridemo tja ob pal desetih.
Komaj je bila ura pet, že sfflo bili vsi pokonci. lirž smo šli zajtrkovat, potem pa hitro na fcrov. Hoteli smo videti zemljo od daleč in popotniki so se skušali, kdo jo bo prvi zagledal. Bili smo nemirni, posebno ker je bilo že poldesetih, a nisruo še niče* sar zagledali. Nekateri so Šli krroarja vpra* Šat, a on je rekel, da imamo zflmudo, ker ni bilo vreme ponoČi ugodno. — Ob tri« četrt na deset sem stopila na krov, ko za= čujem: »Zemlja, suha zemlja se že vidi«. Hitro grem klicat Margo in že hitiva na fcrov. Res. Daleč, še v megli zavita se je videla Ltsabona. Razburjenje je naraščalo. Na krovu je bilo vse polno \judi- Vsak jc hotel videti zemljo po sedmih dolgih dneh. Počasi smo zaČeli razločevati griče. h>še in naposled celo ljudi. ki so nam mahali. — Ko smo se približali pristanu, se nam je zdela Lisabona lepo mest«. Ko <smo pa bili v  mestu, smo   sodili   drugače.
Tocno ob desetih smo pristali. Stroji so še enkrat močno zaropotali in nato so utihnili. Spredaj smo marali spfazniti pro; stor, ker so spustili mostsCek in so nekateri popotniki  izstopili.
Ob dcsetih smo prosili za dovoljenje, da bi žli v mesto. Dohili smo ga. Ko smo odkorakali po mostiČku navzdol. nfl.s ie takoj obkrožila Tnnožica kmeto'. TV-nuiali so nam sveže smokve. Ko smo jih res ho^ teli kupiti, niso marali amcrikansketja de= naria. Da h\ šli samo znrridi teffa meniflt dolarje, nam ni kazalo. Bili smo šc vedno v pristanižžu. Ko smo hoteli v tnesta, smn morali plačati carino,
V mestu je biio zclo vroCe. Zidovje je bilo razbeljeno. Vo ulienh so se igrali otro!
(Prispevkl »Zvončkarjev«.) ^H
ci, bosi, raztrgani in umazani. Takoj^^B so nas zagledali, so skočili pokoncu in |H čeli beračiti: »Americano uno ceotes^H ono centesimo*. Kaj smo hoteli. Da bi^H }ih odkrižali, mi da papa polno pest p^M Dyov, katere sem razdelila med nje fcjj penny je stoti del dolarja )? en dolar Jfl vreden 56 dinarjev). Komaj sem razdefijB novce, žc se pripodi druga tolpa umazaofl cev iza vcgala, Ker se jih nismo moglt zo9 biti, smo se obmili nazaj. — Ko tako tea^H korakamo, začne ura biti dvanajst. K4^J smo se ustrasili. Nas parnik namreL je Inim odpluti nekaj minut čez dvanajst. To U bilo res ktasno, ako bi nam pamik pt« nosom odplul. Ko tako hitimo vsi v skrbt^ proti pristanišču, se mahoma spomnimo. da se morebiti tukajšnje in na5e urc nc uje* majo. Ko papa poglcda na svojo uro, kas tero je pridno naramiaval vsak dan, je ka= zala približno enajst. To smo se oddahniti.
Kakor sem rekla. je Lisabona napravila lep vtis na nas od daleč, a od blizu...
Podnebje je zelo vroČe: ceste, ali bnlje reCeno, le veLje steze, so 7.elo praSne, raz^ pokane in precej nesnažne, — Ljudj« sa slabo oblečeni in zaradi vročega snlnca močno ožgani.
Ko smo š!i po cesti in je bilo dvaimHt. %o posedli Ijudje meni nič tebi nič, kamor se je knmu zljubilo. četudi na srcdo ce^tf. Iz torb so privlekli mr/cl fkuhan) krcmpir. ribe in pijačo. RVbice so bilc neksikn dt-sct do dvanajst centimetrov dolge in dva do šfiri fentimetre široke. Vzeli so iih v rm ke. jih malo potolkli. posolili in pnin/iH kraj scbe. Ko so konČali to opraviln. so nrijeii prvo ribico J.a. rep. jo vtaknili v V\r>^ ko odprta usta in Že je ni bilo ve5.
HiSe v t,isaboni so navadnn ervonad-stropne ali pritlične. Skoro vse imajn vc liko umazano dvorišČe. Tudi v samem mc< stu ne diSP posebno lepo.
Medtem smo dospeli v pristaniščc in odkorakali po mostiCku Tia pamik. Ko ^if prišli gori, smo zapazili celo gmčo Ijudi ' so nd časa do 5asa glasno vzklikali. K , vedni, kaj se godi. smo Sli tja. Šele h smo /apazili, da so sc nekateri popntiMM oblekli 7a knpanje in so skakali v mnrie. Ob vsakera lepem sknku so bili pcshvalieni 7. glasnimi vzkliki. Sicer pa moric ni biln čisto. Celn preccj umazano je biln. Tn pa ni mntilo navduscnib kopalcev. Dolan •j« pa vcndat msn kn^i- Ko )e patTvik vahi^ 'vn dal zname-nje. da takni ndjadramo. so mm rali hnCe§ n^t^eg ven. ako niso hofeli nstati v Lisaboni. Vsi niso ubognli, — nekateri so mrmrajo^ tezli počasi po lestvici navzijor. (Dalje prihodnjič.")