Glasnik SED 49|3,4 2008 12 0 Novi tiski na kratko Iztok Ilich* ZMAGO ŠMITEK: Videnje pokrajine; Založba Didakta v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana 2007; 72 str. Izhodiš če knjige je misel, da si človek ureja in osmišlja svet okoli sebe, se v njem prepo- znava, prostore pa doživlja tako, da ga vselej na nekaj spominjajo. Svoje miselne vzorce naseljuje v nova okolja zato, da jih lahko poimenuje, uredi in razvrsti. To dokazujejo zem- ljepisna imena, ki so pogosto povezana z deli telesa, hiše ali cerkve, kot na primer Čelo, Glava, Vrata, Kot, Sleme ali Turen. Knjiga z izborom štiridesetih kratkih besedil, povzetih po zapisih polihistorja Valvasorja, Janeza Trdine in drugih ohranjevalcev ter živih posre- dovalcev ljudskega izro čila, dopolnjuje zbirko Šmitkovih razlagalnih ljudskih pripovedi Odkod je ta naš svet s predstavami preprostega človeka o geografi ji njegovega okolja – o nastanku in v časih tudi uni čenju naselij, gradov, cerkva, jezer, votlin, hribov itn. Pri tem avtorja ne zanima izvor poimenovanj, kot ga raziskujejo jezikoslovci ali arheologi, temve č ljudsko doživljanje in razlaganje, ki sta predmet etnologije. SPLOŠNI RELIGIJSKI LEKSIKON A–Ž; Založba Modrijan, Ljubljana 2007; 1382 str. Leksikon je prevod in temeljita priredba hrvaškega izvirnika (2002), ki ga je pripravil Adal- bert Rebi ć s številnimi strokovnimi sodelavci. Obravnava svetovne religije v celoti: od animizma, totemizma in šamanizma prek velikih monoteisti čnih religij in politeisti čnih srednje- in vzhodnoazijskih verstev do sodobnih ezoteri čnih in alternativnih verovanj. Ure- dnika slovenske izdaje, izkušena leksikografa Drago Bajt in Marta Kocjan-Barle, sta z dr. Marijem Jožetom Osredkarjem in dr. Janezom Juhantom tudi nadomestila okoli 400 izrazi- to hrvaških izto čnic s 478 ustreznimi slovenskimi ter jih dopolnila s podatki, pomembnimi za Slovence; 767 gesel je povsem novih. Hkrati sta urednika nadomestila vse zemljevide in 150 od skupaj blizu 1000 ilustracij ter z dodatnimi vodilkami in kazalkami tudi razširila mrežo medsebojnih povezav, kar olajšuje iskanje izbranih razlag. JANEZ BOGATAJ: Okusiti Slovenijo; Darila Rokus, Ljubljana 2007; 450 str. Tik pred prevzemom predsedovanja Evropski uniji smo na Slovenskem dobili nov stro- kovno utemeljen na črt za predstavljanje – s posredovanjem družbe National Geographic tujcem in, nenazadnje, tudi nam samim – izjemne pestrosti in regionalnih zna čilnosti naše gastronomske tradicije. Dr. Janez Bogataj v pri čujo či monografi ji z vzpostavitvijo 24 ga- stronomskih pokrajin ali regij nadgrajuje nekatere prejšnje poskuse razdelitve gastrono- mije dežele na sti čišču Alp, Mediterana in Panonske nižine na posebne enote. Avtor znova opozarja, da se ob globalisti čni agresivnosti in nekriti čnem prevzemanju njenih izdelkov premalo oziramo k modelom iz preteklosti, torej tudi h kulturni dediš čini. S konkretnimi zgledi in s 170 izbranimi recepti dokazuje, da ta naša dediš čina ni nekaj »kmetavzarsko zaplankanega«, česar bi se bilo treba sramovati, temve č nasprotno, bogastvo, ki lahko tudi najbolj razvajenim tujcem vzame sapo. * Iztok Ilich, urednik pri DZS, publicist in prevajalec. 1000 Ljubljana, Trebinjska 1 1, E-naslov: iztok.ilich@dzs.si Glasnik SED 49|3,4 2008 121 Novi tiski na kratko Iztok Ilich MILAN JAZBEC IN IVANKA POČKAR: Pohanca: Časi na vasi – 760 let Pohance; Osnovna šola Artiče, Artiče 2006 (izšlo 2008); 328 str. Vas Pohanca v Posavju je septembra 2006, ob 760-letnici prve pisne omembe – v listini s podpisom salzburškega nadškofa Eberharda – dobila imeniten in trajen spomenik: zbornik Pohanca: Časi na vasi, ki so si ga z nekaj strokovne pomo či postavili doma čini kar sami. Najve č pri čevanjske mo či je gotovo v življenjskih zgodbah Pohan čanov, ki jih je v razgo- vorih s petnajstimi informatorji, ve činoma rojenimi v letih med svetovnima vojnama, zbrala in v prvem delu zbornika strnila dr. Ivanka Po čkar. V njihovih pripovedih zaživijo nekdanje in še žive šege in navade vaš čanov pri delu in praznovanjih, od za četka do konca življenj- skega cikla. Dragocena vsebina zbornika je tudi obsežen slovar nare čnih in drugih izrazov, ki zaklju čuje prvi del. Drugi, po obsegu skromnejši del pod naslovom Pohanški utrinki pa povezuje življenjski utrip ter dogodke in dosežke Pohanj čanov iz najnovejšega časa. IVAN STOPAR: Najlepši slovenski gradovi; Cankarjeva založba, Ljubljana 2008; 268 str. Kastelolog Ivan Stopar je o bolj klavrni kot slavni usodi gradov, dvorcev in drugih prime- rov fevdalne stavbne kulturne dediš čine na naših tleh že veliko pisal: poljudno v uspešnici Gradovih na Slovenskem, bolj strokovno in po geografskem klju ču pa zlasti v seriji Grajske stavbe. Monografi ja Najlepši slovenski gradovi spominja na prvo uspešnico, a jo obenem presega in nadgrajuje. Upošteva samo grajske stavbe, ki v celoti ali vsaj v jedru izvirajo iz srednjega veka, druga čen izbor pa so narekovale tudi spremembe v stanju in lastništvu gra- dov. Obenem je v zadnjih desetletjih prišlo na dan obilo v času Gradov na Slovenskem še neznanega dokumentarnega in slikovnega gradiva, številna tudi presenetljiva odkritja pa so poleg tega prinesla še najnovejše kastelološke raziskave. Med stvarne opise je avtor vpletel tudi vrsto s posameznimi gradovi povezanih legend in pri čevanj. LUCIJA KAVČIČ: »Plečnite u mauhnte, šulnte u župnte«; Samozaložba, Gorenja vas 2008; 194 str. Avtorica, ki ni etnologinja po stroki, temve č »po srcu«, kot pravi sama, je s strokovno po- mo čjo dr. Marije Stanonik opravila veliko delo. V knjigi je zbrala raznovrstno etnografsko gradivo, ki presega okvir, postavljen v podnaslovu: Folklorne in ljudske pripovedi Žirov- skega Vrha. Slovstveni folklori v ožjem pomenu – povedkam o zagovarjanju ter baj čnim, razlagalnim, strašljivim, zgodovinskim, socialnim in šaljivim povedkam – je namre č na- menjen samo zadnji obsežnejši razdelek v knjigi. Uvodnemu poglavju s kratko zgodovino kraja sledijo Šege skozi leto, Šege in pripovedi o delu in življenju na kmetih ter Pripovedi in šege skozi življenjski cikel. Besedilo spremlja pestro slikovno gradivo iz doma čega in drugih arhivov, avtorica je poleg tega marsikateri opis ponazorila z lastnimi risbami, barvni akvarel na naslovnici pa je delo Iztoka Kav či ča, ki je izdajo tudi opremil.