V Mariboru 27. decembra 1894.
Tečaj XXVm.
Slo venski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vied in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 85 kr. — Naročnina se pošilja npravnl&tvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega drnštva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 6 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr.
Vab it o na naročevanje.
Na koncu leta vabimo uljudno vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", naj se naročijo še na dalje za leto 1895 na list, ki je in še tudi naprej zagovarja resno in vestno koristi sv. cerkve in slov. ljudstva pa ne išče v tem, kakor kaže že njegova cena, nikjer svoje koristi. Kdor more in hoče, naj pristopi med deležnike „katol. tisk. društva", da se „Slov. Gospodar" vzdrži tudi nadalje pri tej nizki ceni.
Deležnina „katol. tisk. društva" znaša za celo leto 5 gold. in je v tem že tudi naročnina za „Slov. Gospodarja". Naročnina pa znaša za celo leto 2 gold. 50 kr. in za pol leta 1 gold. 30 kr. ter za četrt leta 65 kr.
Naročnina se pošlje najlaglje po poštnih nakaznicah upravništvu „Slov. Gospodarja" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.	Odbor kat. tisk. društva.
Pogled nazaj.
Ob koncu leta smo. Potrebno je, da svoje srce hvaležno povzdignemo k ljubemu nebeškemu Očetu. On je prav letos pokazal, da se ni, kakor bi nekateri radi, postaral in ni kakor star očka, ki svojim razposajenim otrokom skozi prste gleda; ampak baš letos je ljubi Bog pokazal, da ni samo neskončno usmiljen, temuč tudi neskončno pravičen. Da, Bog je pravičen! Evo Vam tri izglede!
Koncem junija se je zgodila strašna hudobija na Francoskem. Neki 211etni delavec Kaserio je predsedniku republike francoske, Karn6tu, porinil bodalo v lednje, da je za tri ure umrl. Karnot sicer ni bil hudobnež; toda stal je na čelu framasonske vlade. Kdor pa veter seje, bode vihar žel. Ker se na Francoskem v državnih šolah ne sme podučevati krščanski nauk in je vse polno slabih spisov, zato je tam toliko nevernih liberalcev. Kjer so pa liberalci, tamkaj so tudi socijalisti in anarhisti. In morivec Kaserio je bil anarhist. Da, Bog je pravičen!
Pred 24 leti so Pijemontezi vzeli papežu "Rim in dežele; tudi druge italijanske kralje so pregnali. Oni možje pa, ki so zVarili zedinjeno Italijo, bili so frama-soni. Obropali so skoro vse cerkve, samostane in bogate bratovščine; vendar pa tiči italijanska država v velikanskih dolgovih. Ljudstvo je sila ubogo, na Siciliji se delavcem slabše godi, kakor pri nas živini. Kdo pa je v Italiji prvi minister? Framason Krispi. O tem zna danes ves svet, da je slepar, goljuf. Pri rimski banki je več milijonov dobil on in njegovi tovariši brez menic ; banka se je zrušila, in mnogo ljudij je prišlo na beraško palico. Minister Krispi bode moral odstopiti; ako se bode kralja Uinberta oklepal, utegnejo napoditi oba! Da, Bog je pravičen!
Poglejmo še na Ogersko! Tam je letos bil prvi minister dr. Wekerle, tudi framason. Na veliko žalost katoličanov je uvedel tri proticerkvene postave, med temi civilni zakon. Kaj je civilni zakon? Sklepa se pred civilnim uradnikom. Tak zakon seveda ni zakrament, in civilno poročena se smeta iz nekaterih uzrokov ločiti in zopet z drugo ali drugim zakon skleniti. Ali pa še Wekerle je ogerski ministerski predsednik? Od dne 20. t. m. je pribita resnica, da z novim letom ne bode več! Svetli cesar se koj po praznikih peljejo v Buda-pešto, da izberejo nove ministre. Wekerle in liberalci na Ogerskem in pri nas pa naj premišljujejo resnico: Da, Bog je pravičen! —
Dragi Slovenci! Leta sem in tudi letos smo se vojskovali pod zastavo, na kateri blestijo besede: »Vse za vero, dom in cesarja!« Te besede nam niso prazne puhlice, ampak vsaka nam je in mora biti sveta. Ako ob koncu leta ne moremo kazati na veitKe uspehe, krivi so tega največ naši nasprotniki. Pa le J vstrajajmo složni; napočilo nam bode prej ali slej v vsakem oziru srečno leto. Naj nas v našem pravičnem naporu tolaži resnica: Bog je pravičen!
Nemški konservativci o volilni preosnovi.
V zadnjem listu smo objavili govor našega poslanca gosp. dr. Gregoreca o preosaovi volilnega reda, danes pa o tistem predmetu priobčimo glavne misli iz govora nemškega konservativca barona Dipaulija.
Ako se nafeni strani zadovoljijo delavci, naj se vendar na drugi strani ne pozabi na krivico, ki se godi kmetskim občinam, katere imajo vse premalo zastopnikov. Zato naj se pomnoži število poslancev za kmet-ske občine. Po sedanjem krivičnem volilnem redu pride eden poslanec mest na 2918 volilcev ali na 44.854 prebivalcev ; eden poslanec kmetskih občin pa pride na 10.592 volilcev .ali na 142.754 prebivalcev. Isto neraz-merje vlada glede na cenitev, in kar se tiče davkopla-čevanja, so pri volitvah kmetske občine silno prikrajšane.
Zahtevamo tedaj, da se po mestih in na kmetih raztegne aktivna volilna pravica sploh na vse, ki plačujejo kaj direktnega davka, in temu primerno naj se tudi poviša število- kmetskih poslancev. Da bi se volilna pravica podelila le delavcem bolniških blagajnic, ne pa tudi direktnim davkoplačevalcem, bila bi skrajna nedoslednost in očitna krivica. Potemtakem bi mali mojster delal, dočim bi njegov pomočnik šel volit, in delavec, ki bi se povspel do malega, samostalnega mojstra, zgubil bi s tem volilno pravico, ki jo je imel kot delavec.
Nadalje zahteva konservativna stranka, naj se lo-
\
čijo trgovske in obrtne zbornice, kajti pri sedanjem položaju nimajo mali obrtniki v njih nobenih pravic. Zbornice naj se razdele ali v trgovske in obrtne zbornice ali pa v zbornice, v kateri 11 bo zastopana na eni strani velikafindustrija in velika obrt, na drugi mala industrija in mala obrt. Le na ta način bo se odpravila krivica
in prikrajševanje pravic malih obrnikov.
---
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
IV. Košar korvikar in špiritual.
„Ce utegne človeka prihititi kaka pregreha, takega podučite vi, ki ste duhovni."
(Gal. 6, 1.)
Košar začetkom februvarija nastopi svojo novo službo. V St. Andražu je vsem dobro došel, a zlasti še ga je škof lepo sprejel, kakor sprejme oče svojega ljubega sina. Odslej ostane Košar vedno v bližini svojega kneza in škofa Slomšeka do njegove smrti, in še po smrti se ne more ločiti od njega, dočim mu ne postavi spomenika — aere perennius — bolj trpežnega, kakor bi bil izlit iz medi. Košar bil je odslej zvest oproda svojega škofa, prav istih mislij, kakor oproda Jonatanov, ki tako-le govori svojemu gospodarju: »Stori vse, kar dopade tvojemu srcu; pojdi, kamor ti dragoj kjerkoli boš ti, bomstebojtudijaz.«1)
V Št. Andražu mu res ni zmanjkalo opravkov. Kot korvikar je pel vsak dan ure s kanoniki, in je vsako drugo nedeljo imel pozno pridigo v stolni cerkvi. Dostikrat pa prevzame tudi še kako pridigo ali tudi celo vrsto pridig, katerih mu ni nalagala dolžnost, nego ljubezen njegova do božje besede. Tako je v adventu 1. 1857. pridigoval o peklu, kateri govori so pretresli celo mrzla in počasna srca nemških Lavančanov, ki so po„prestanem adventu rekali: »Derselbige neue Fiirsten-kaplan that grauslih predigen!« (Novi knežji kaplan grozno pridigujejo.)
Košar je namreč ob enem opravljal službo škofovskega, dvornega kaplana; zraven še je bil špiritual štrtega leta lavantinskih bogoslovcev, ki od leta 1850. niso bili več v Celovcu, nego so se pri svojem škofu v Št. Andražu pripravljali na duhovski stan. Slednjič je še bila njegova dolžnost, učiti bogoslovce cerkvenega obredoslovja in koralnega petja in vsako jutro voditi njihova duhovna premišljevanja.
Čudimo se, da pri tolikem naporu ni zopet opešalo njegovo telo; a tudi vrline njegovega duha so nam goropadne, če pomislimo, da so bile njegove oči še vedno tako slabe, da so mu bogoslovci morali citati knjige; sam si je le semtertje kaj malega zabeležil. Zjutraj so mu bogoslovci čitali po eno uro iz katerihsibodi knjig in zato njim je prepuščal svoj zajuterk, a on je veselega srca do poldneva čakal na košček kruha.
Koncem 1. 1856. dobil je Košar novo častno službo. Dotično škofijsko pismo se glasi: »Z ozirom na vaše bogoslovske in cerkvenopravne vednosti, in z ozirom na vašo izkušenost v dušnem pastirstvu, imenujem vas prisednikom knez. škof. lavantinske zakonske sodnije.« Leta 185S. pripravljali so se v Št. Andražu na preselitev škofije v Maribor, in 1. 1859. se je preselitev zgodila. To so bili trudapolni dnevi za Kosarja, ki je bil desna roka svojega škofa.
Izgojiti si dobrih in gorečih duhovnikov, bila je škofa Antona Martina prva skrb v Mariboru. Duhovno semenišče je rad nazival punčico očesa cele škofije. Kar je namreč vrt brez drevesnice, to je škofija brez domačega duhovnega semenišča, in zato je cela škofija veselo pozdravljala prvi dan meseca oktobra 1859, ko se je bilo duhovno semenišče v Mariboru bogoslovcem odprlo. In ta duhovni vrt izročil je Slomšek Kosarju v oskrbovanje, rekoč: »S polnim zaupanjem na vašo vsestransko omiko, in vašo slavno znano pastirsko gorečnost, imenujem vas z mirno vestjo za špirituala novega lavantinskega duhovnega semenišča, nadjajoč se, da boste z isto vnemo izgajali vse bogoslovce, s katero ste že več časa vodili štrtoletnike.«
Mili darovi za družbo vednega češčenja.
Celje 15 fl., Ljutomer ti fl. 77 kr., Sv. Lovrenc na Dravskem polju 5 fl. 57 kr., Gornjigrad 4 fl. 20 kr., Kozje 10 fl., Polje 7 fl., Planina 4 fl., Sv. Peter pod Sv. Gorami 10 fl., Prihova 15 fl., Vurberg 12 fl. 46 kr., Spodnja Polskava 4 fl. 25 kr., Polenšak 43 fl. 50 kr., Konjice 52 fl. 97 kr., Loče 3 fl.
Gospodarske stvari.
Rez gorice.
V gorici je vsako delo imenitno, posebno važna pa je rez. Stari prigovor pravi: »Nevednega rezača vinjek odnese vina štartinjck!« Ako pa rez dobro opraviš, bodeš obilno trgatev imel. Pazi torej pri rezi:
1.	Na čas. To delo se mora opraviti, dokler trs spi; torej smeš rezati od listopada do sušca. Ne misli si, da bi listopada bilo že prerano za rez. Ako to delo jesenskim grobancam in sadnikom ne škodi, gotovo tudi drugemu trsovju ne bode kvarno. Meseca grudna in prosinca pa smo že slavnega Brandnerja videli obrezanega. Nekateri se spoke trsa bojijo in po zimi ne režejo; pa kadar je hud mraz, tudi celi trs raztrešči. Najboljša doba rezi bode menda od Svečnice do sušca. Dan raste, več se opravi; pozebljina se že vidi, zajčji zob se pozna, sneg kopni. Da še boš pa prej mogel v gorici po kopnem hoditi, natrosi na sneg kaj črnega, ali pepela, pleve, tudi prsti, in sneg bode 14 dnij prej zginil iz tvoje gorice, kakor pri mejašu, in mogel boš prej v gorici delati in ' svojo rez dovršiti. Jako slaba in škodljiva je pozna rez, ko se trs že joče; posuši se, ker mu je kri ali sok iztekel. Takoj v jeseni začni rezati. Brajde in utice ali špalir si pač moraš listopada obrezati, drugače ti jih sneg pokubači.
2.	Rez ni k. Nekateri so hoteli trsu vse rozge pustiti in mu le samo glavo odrezati, naj bi vsaka rozga pognala in sad rodila. Neki viničar je na lak način gospodarju gorico v 3 letih skoro ugonobil. Moder rezač hitro zapazi najboljšo rozgo, prireže jo na dve oki v slabi zemlji, na 3 v dobri, ako je rozga tudi zadosta debela. Močnemu trsu smeš dati tudi dva rez-nika. Vse druge panoge pa brez usmiljenja porezi. Ako je pa celo droben les, rezi na eno oko, kakor pri sad-nikih ali ključih prvo leto.
3.	Ločen ali šparon. Močen in star trs nese poleg enega ali dveh reznikov tudi še eden šparon, ali rozgo na 6, 8, 15 ok, kateri se osloči in na drugi kol pri veže. Tak ločen je oče rodovitnosti, dasi trs oslabi ali tudi ubije. Našteli smo na enem locnu po 20—30 grozdov. Pri tem so viničarji različnih mislij; eni puščajo reznike spodaj, zgoraj pa delajo šparone; drugi pa narobe. Ti pa rezi spodnjo rozgo na reznik, zgornjo pa
pusti za ločen, ki ga boš v jeseni za ključ odrezal in porabil. Tako boš visoko štrclovje znižal in dobil mlade trse v gorico, kar je posebno lepo videti. Stari, visoki trsi dajo sladko vino, tudi grozdje ne gnije hitro; mladi pa so rodovitni, dasi na njih grozdje rajši gnije. Nekateri posestniki so vse ločne porezavali, pa so zato tudi malo nabrali. Vse tedaj v pravi meri. Najmočnejšemu trsu v dobri zemlji smeš dati celo dva reznika in pa eden ločen. Vendar je treba paziti — na:
4.	Čepek. Nekokrat stari trs visoke zrasti zgoraj peša, pa še pri tleh požene eno mladiko. Pazi na njo, da je veter ali noga ne odlomi, ker to bo novi gospodar. To rozgo odrezi na eno oko, in izrastla bo drugo leto močna mladika, da boš brez kvara zgornji, stari trs smel odrezati. Zdaj imaš iz čepeka nov, lep, roden trs. — Da pa iz starega trsa tak čepek dobiš, moraš ga letos globoko odkopati in dobro zagnojiti.
5.	Živica ali vlačenka. Ako je ta pritlična rozga dolga in debela, obreže se na 15—20 ok, ali po okoliščinah tudi manje. Zdaj jo od trsa pokoplji pod zemljo do 2 — 3 ok, katere bodo nove mladike pognale in grozdeke rodile. Druge oke pod zemljo pa dobijo goste korenine; in to so živice ali vlačenke. Odrezi jo od trsa, ter jo vsadi drugam, tako si prihranil triletno vzgojo ključeka v trsnici.
6.	V i n j e k, oster, osločen nož, je nekdaj edini trse bril To je pač polževo delo. Tak rezač si ne zasluži tople vode. Pri enem trsu čepi pet minot; ogleduje ga in obrača na vse kraje; po trikrat potegne po eni progi. Pa še lahko se mu vinjek zaleti, da drugo rozgo rani ali nareže, da se ločen pri povezovanju zlomi. Zato so vinogradniki prijeli
7.	Za š kar nje. To je »fletno«, urno delo. Tri ali štirikrat več opraviš, kakor z viniekom. Rezi blizu oka; če so škarnje dobre in ostre, rozge ne boš zmuč-kal ali razklal. Dobro orodje ali škarnje stanejo 1 gld. 50 kr., 1 gld. 20 kr., ali 1 gld.; slabe dobiš za 40—50 novčioev, ki se brž skvarijo. Dobijo se v vsaki železničarji in pri nožarju.
Ptice trpijo po zimi glad.
Ne pozabimo v hudi zimi ptic, katere so nam po letu gosenice obirale in nas s svojim petjem razveseljevale, zdaj pa glad trpijo. Nastavimo jim v varna zavetja živeža! Naj nobeden tega ne odlaga, kar začeti je treba! Ljube ptice nam bodo hvaležne.
Sod za gnojnico.
Po vaseh najdemo sode za gnojnico z navadno pilko ali ljuknjo, skozi katero gnojnica izteka. Ta ljuknja je navadno s količem ali deščico, okoli katere so cunje navite, pritrjena, kar se pa jako sitno zapira in odpira, in gnojnica se ne more enakomerno in na široko razškropiti. Prav priročne so iz ulitega železa nalašč za gnojnične sode napravljene »pipe« (.lauchenvertheiler), katera se laliko na vsak sod priterdi, lahko se zapre in odpre, vodo popolnoma drži, pri odpiranju se nikdo ne pomoči, in gnojnica se lahko 3 metre na široko raz-škropi. Taka »pipa« stane 3 gld.	F. P—k.
Sejmovi. Dne 29. decembra v Spielfeldu in Po-ličanah (svinjski sejem). Dne 31. decembra v Radgoni. Dne 2. januvarija 1895 v Celju, v Št. Juriju ob južni žel., v Lučanah, na Ptuju, v Bučah in Imenem (svinjski sejem). Dne 3. januvarija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 4. januvarija na Spodnji Polskavi (svinjski sejem) in v Kaniži pri Ptuju (svinjski sejem).
Dopisi.
Izpred Boča. (V Kostrivnici) vsak pameten človek želi, da bi se Andrejček in Matevžek resno poboljšala. Toda mlaj, oh nesrečni mlaj je kriv, da ne prideta do tega spoznanja. Za danes omenim le eden dogodek, ki živo spričuje, da je našima junakoma skrb za blagor cele občine le deveta briga. K nam »privan-drani« Regoršek je nedavno prosil občino, naj mu dovoli krčmo v Gornjem Gaberniku; menda hoče naše revno ljudstvo še bolj dobiti v svoje pesti, kakor se je žalibog do sedaj že zgodilo. Akoravno je v G. Gaberniku že ena stara poštena krčma, ki popolnoma zadostuje potrebam one okolice, vendar je večina dosedanjih odbornikov privolila v prošnjo Regoršekovo! Kostrivničani smemo res ponosni biti na take odbornike in takšnega župana, ki se namesto za domačega poštenega, kmeta, potegujejo za tujca, o katerem niti ne vemo, ali je turške ali židovske vere. Kako vse drugače se je zgodilo, ko je domač posestnik v Gornji Kostrivnici prosil za krčmo o sejmskih dnevih! Mi nismo sicer prijatelji mnogih gostilnic v enem kraju — pa zopet se je na ljubo »pri-vandranemu« oštirju domačinu prošnja odbila! To so nam prijatelji domačega ljudstva, da se Bog usmili! No — Kostrivničani si jih bomo dobro zapomnili ter jih ob času volitve posadili z raznih »stoličkov« na trda tla. Takrat bode sveta dolžnost vsakega poštenega moža, da se udeleži volitve ter voli odbornikom može, katerih srce bije za blagor cele občine, ne pa samo za enega ali drugega »privandranca« in pa za lastni žep; voliti bo treba krščanske može, ki lepo spolnjujejo dolžnosti do Boga in ljudij. Ker se drevo pozna po svojem sadu, zat6 bomo še nadalje razkrivali rane, katere vsekavajo naš župan in nekateri odborniki naši občini, ter s tem odpirali oči zaslepljenemu ljudstvu, da bode ^vendar enkrat spoznalo volkove v ovčji obleki, ter se jih ob času volitve za vselej odkrižalo!
Iz Makol. (Nova cerkev.) Kakor po mnogih krajih drugod, kaže se tudi pri nas v Dravinjski dolini, da postajajo vsled množitve ljudstva vse stare stavbe pretesne. Šole stavijo povsod nove in večje, in tu pa tam so že tudi novopostavljene zopet pretesne. Tudi pri župnijskih cerkvah se kaže ravno tista postreba: pretesne so in prenizke že ob navadnih slovesnostih. To čutimo v Poličanah, kjer so z razširjanjem že začeli, v Makolah, v Majšbergu in po drugod. Pri nas v Makolah smo tekoče leto začeli zbirati radovoljne doneske za razširjanje sedanje župnijske cerkve sv. Andreja. Hvala Bogu! oglasilo se je že precejšnje število blagih dobrotnikov, ki so obljubili veselega srca. svojo pomoč. Med prvimi imenujemo našega najslavnejšega rojaka, častnega kanonika in dekana, preč. gosp. Antona Hajšeka v Slov. Bistrici. Koj, ko se je sprožila misel o povekšanju naše cerkve, obljubili so blagosrčno in velikodušno izdatni donesek tisoč goldinarjev, in na račun te svoje obljube poslali so nam kot Miklavžev dar lepo svoto tri ^sto goldinarjev. Bog jim povrni sto in tisočkrat!
Iz Škofje vasi. (Mraz) imamo, mraz. Stekla na oknih so zakipnjena in čez Hudinjo in čez mlake je trdno zrcalo prekrito. Ni čuda, da je zamrznjeno tudi vsako društveno življenje pri nas, ker ni južne sapice od nikoder, da bi se ta ledena škorja raztajala. Od severa pa se nam ponuja nekako prikrit krivec, da bi le vse cvetke, katere bi utegnile vspeti, posmodil. Naša ženska podružnica sv. Cirila in Medota dreveni, ker mnogo je nasprotovanja in to je znano, da se človek desetkrat ložje pregovori, naj nikar denarja ne daje v dober namen, kakor pa se nagovori za dobro reč. Moška podružnica naša pa že zdavnej spi. Niti boben, niti strel ni j je še dosedaj ogrel. Nič ne^ sliši budilnega
glasu . . . Upajmo pa, bratje, da jo vendar vzbudi mogočnega tčpa glas, kateri je nastavljen sedaj pri nas. Da bi le strelivo ne »falilo«.
Iz Celja. (NaS Sokol) priredil je dne 16. t. m. vesel zabavni večer v čitalnici. Sploh se opazuje pri nas vedno bolj in bolj žihvahnejše gibanje društvenega življenja. Tako smo imeli priliko zabavljati se dne 16. t. m. v obilno zbrani druščini narodnjakov in rodoljubkinj ter veseliti se mičnega tamburanja naših vrlih sokolskih tamburašev in tamburašinj. Potem nam je srce ogrevalo petje čitalniških pevcev in tudi oči so se nasičevale mramornih kipov, kateri so res nekako skrivnostno bledeli v črnem polju. Zabava je bila prijetna; gostov obilo, vendar bi si človek želel še bolj obilne udeležbe. Kako so bili vsi zadovoljni, ne moremo soditi, ker tisto burno, živahno odobravanje in neskrbni, zadovoljni smehljaj gostov, katerega smo večkrat opazovali, posebno dne 5. t. m. v teh prostorih, izostal je ta dan. Najbrže so premišljevali o občutkih, katere so obrodile pesmi in godba. Prosta zabava je vspela prav vrlo. Le pogosto kaj podobnega!	—s—
Od Sv. Andraža v Slov. goricah. (Društveno.) Zraven bralnega društva imamo pri nas tudi društvo dosluženih vojakov. S tem društvom igra se letos grda komedija. Čujte sledeči dogodek! Imelo je to društvo neko nedeljo v listopadu slovesno sveto mašo s pridigo, po božji službi pa prosto zabavo pri gosp. Tošu, ne pa pri gosp. Pihlerju, kakor mu je bila pri zadnjej slovesnosti obljubljena. Gosp. Pihlerja je to zelo razžalilo. Vzame torej denarje, katere je po zadnjej slovesnosti iz svoje volje vložil za društvo. Ti denarji bili so namreč njemu namenjeni. Zatorej mislim, da je imel gospod Pihler pravico denarje vzeti, iz dveh uzrokov: 1. ker je bil on založnik, 2. ker se slovesnost ni pri njem obhajala. Vendar je razžalil s tem našega gosp. oznanitelja, tako, da mu je pretil s tožbo. Ali gosp. Pihler se ni ustrašil njegovih groženj. A naš oznanitelj dobi druge muhe v modro glavico. Sklene to »pregreho« gospoda Pihlerja naznaniti očitno ljudstvu na cerkvenem trgu, kar je tudi 16. grudna storil. To pa je vendar preveč! Bilo je pa ljudstva iz večih far. Tako od Sv. Antona, Bolfanka, Sv. Trojice in Sv. Lovrenca. Ali bo to reč gosp. Pihler pri miru pustil? Gotovo ne, kar bomo prihodnjič slišali.
Z Dunaj a. (S v o j i k svojim!) Nedavno je družba »Krščanska družina« priredila shod za žene. Na tem shodu je princ Liechtenstein med drugim tudi te pomenljive besede izgovoril: »Mi imamo drugo sredstvo, ki kristjanov nič ne stane, pač pa jim mnogo prihrani: Kristjani, kupujte pri kristjanih! Nas kristjane je neizmerna večina. Samo kristjani delajo in blago pripravljajo, in zopet skorej samo kristjani to blago kupujejo in plačujejo, tedaj je vendar najpametnejše, da kupujejo pri svojih, pri kristjanih, le tedaj ničesar ne zgubijo. Pri Judih kupovati robo, katere Judi niso pripravili, pravi se Judom dvojrii dobiček dajati. Prvega dobijo, ko so blago od kristjanov kupili, drugega pa, ko so kristjanom prodali, česar kristjan več ne stori, in storiti ne sme! Le na tak način ostane nam naše blago in denar, le tedaj ne bomo nobene škode trpeli več, in naše raztrgane mošnje se bodo spet zakrpale.« Slovenci, te besede si zapomnite in ravnajte se po njih! Tukaj na Dunaju se kristjani bojujejo proti Židom in liberalcem, ki z Zidovi držijo. Prav tako! Tukaj pravijo: »kupujte samo pri kristjanih«! Mi pa vam, dragi Slovenci, pravimo : kupujte pri kristjanih slovenskih! Zapomnite se te besede, ne zabite jih nikoli!
Iz Braslovč. (Podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda v Braslovčah je imela v nedeljo, 23. t. m. zborovanje v cerkveni hiši. Udeležba je bila precej
obilna, čeravno smo se že bali, da bi utegnila naša podružnica popolno zaspati, ker delj časa ni kazala ni-kakega življenja. Velečastiti gospod dekan M. Stoklas so nam razložili namen naše šolske družbe in v navduše-valnih besedah pokazali nje potrebo. Potem je bila volitev novega odbora in pobiranje društvenine. Izvoljeni so v novi odbor: velč. gospod M. Stoklas, dekan, prvomest-nikom, č. gosp. kaplan Fr. Pečnik zapisnikarjem in posestnik gosp. Fr. Sporn denarničarjem, namestnikom pa gg. Florijan Rak, Franc Prislan in Vinko Rojnik. Nadejamo se, da bode družbi še več udov pristopilo, in da ne bo dremala, ampak krepko delovala.
Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji) so darovali od 15. septembra do konca decembra 1894 sledeči p. n. dobrotniki: Bratuša Al., beneficijat v Ptuju, 3 fl., Cilen-šek M., profesor v Ptuju, 3 fl., Črnko M., provisor mestne proštijske fare v Ptuju, 3 fl.. Majcen F., dež. gimn. vero-učitelj v Ptuju, 3 fl., Ožgan S., c. k. notar v Ptuju, 3 fl., Dr. Ploj J., odvetnik v Ptuju, 9 fl., Dr. Schiffrer J., c. in k. polk. zdravnik v Ptuju, 3 fl., Sedlaček J., tajnik v Ptuju, 1 fl. 50 kr., Šalamon Fr., mestni kaplan in katehet v Ptuju, 3 fl., Dr. Brumen, odv. konc. v Ptuju, 1 fl., Raisp F., oskrbnik v pok. v Ptuju, 10 fl., Dr. Jurtela, odvetnik in deželni poslanec v Šmarijah, 10 fl., Dr. Šegula, odvetnik v Novem mestu, 10 fl., si. posojilnica v Gornji Radgoni, 15 fl., Jurca A., trgovec v Ptuju, 10 fl., Korošec F., prefekt v Mariborskem dijaškem semenišču, 3 fl., Janžekovič Vid, kaplan v Cadramu, 1 fl., Marzi-dovšek J., c. in k. vojaški kaplan v Trstu, 3 fl., Men-hart J., kaplan pri Veliki nedelji, 2 fl., Lempl Marija, posestnica v Ptuju, 1 fl., Dr. Muršec, vpok. profesor v Gradcu, 8 fl., Slekovec Matej, župnik pri sv. Marku, 5 fl., si. družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 30 fl., Kralj J., dekan v Zavrčah, 5 fl., neimenovan prijatelj v Ptuju, 2 kroni, Stazinski o. Konrad, minorit pri sv. Trojici v Halozah, 1 fl, po blagorodni in za uboge dijake vsako leto dobrotno skrbeči gospej Rozi Špindler v Brežicah nabranih. 14 fl., (Ferečak F., dek. v pok., 1 fl., Dr. Guido Srebre, odvetnik, 1 fl., Kočevar J., mestni župnik, 1 fl., Dr. in Rozina Firbas, 2 fl., Munda Ivan, c. k. živino-zdravnik, 4 fl., Špindler Ant., c. k. zemlj. knjigovodja, 2 fl., Gregorič K, vin. trgovec, 1 fl., Razlag A. vpok. uradnik, 1 fl., Zupan Ign., učitelj, 50 kr., neimenovan 50 kr., M. V. G. v Ptuju, 1 fl. Vsem skupaj prisrčna hvala.	Majcen, denarničar.
--4----
Politični ogled.
«
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar se te dni odpeljejo na Ogersko v Budapešto in ondi ostanejo, dokler se ne sestavi novo ministerstvo. — V državnem zboru so poslanci dne 20. t. m. sklenili postavo o nedeljskem počitku in potem šli na počitnice. Državni zbor se zopet snide sredi februvarija.
Češko. V Pragi je neki 78 letni starček izrazil svojo nevoljo, da je radikalec Rašin poslancem izvoljen. Okrajna sodnija ga je zato obsodila za dva dni v ječo. — Jedna skupina češkega plemstva se je začela pogajati z mladočeško stranko. Ob jednem pa se trudi grof Harrach pridobiti Nemce za novo porazumljenje s Čehi, in sicer s posebnim ozirom na češko državno pravo.
Moravsko. V Vitkovicah so uradniki, židovski in katoliški, napravili dne 8. decembra ples. Švoje pod-ložnike, delavce, so s tem grdo pohujšali. — V Višav-skem okraju je katoliško politično društvo imelo dne
16. decembra jako dobro obiskan shod. Izredno lepo je govoril o socijaluem vprašanju dr. Neuschl.
Štajarsko. Graški knezoškof, dr. Schuster, so te dni izdali lep pastirski list o svojem potovanju v Sv. deželo. — V Gradcu ne bodo postavili svetlemu cesarju spomenika, ampak na njihovo željo se bode dotični denar porabil za dobrodelne namene. — Dne 27. t. m. se je sešel deželni zbor. Nemški nacijonalni poslanci se hočejo izreči zoper slov.-nemško gimnazijo v Celju. Naši poslanci gotovo ne bodo molčali.
Koroško. Nemški nacijonalci se posebno odlikujejo s svojo kulturo. Svojo stranko hočejo utrditi s škandali. Najbolj »korajžen« je neki dr. Lemisch, ki posebno rad moti shode nemškega katol. političnega društva. Tako zadnjič v Urtlu pri Kotarčah. Nemški katoliški možje pa se za to malo zmenijo in se na mnogih krajih možato obnašajo pri občinskih volitvah.
Kranjsko. V Ljubljani bodo prih. leto začeli zidati slov. višjo dekliško šolo. — Dvorni svetovalec Šuklje je odložil državno poslanstvo. — Na Bledu bodo na občinske stroške napravili ubožnico in bolnišnico. To bo tudi po drugih večjih občinah potrebno.
Primorsko. Večina notarjev na Goriškem je sklenila, da bode notranji uradni jezik le italijanščina. Grda prenapetost! — V Pazinu so Hrvatje pri občinskih volitvah tudi v prvem razredu sijajno zmagali. — Pravosodni minister je izdal naredbo, da morajo porotniki v Istri znati oba deželna jezika. Ce pa to ni mogoče, vendar ne smejo sami Lahi biti porotniki.
Ogersko. Ker bo Wekerle s svojim minister-stvom gotovo odstopil, vpraša se zdaj, kdo bo zanaprej ogerski ministerski predsednik. Pravijo, da bržčas Banffy, predsednik gosposke zbornice, ah pa hrvatski ban, grof Khuen-Hedervari. — Posvetovanje ogerskih škofov je bilo v Budapešti od 18. do 20. t. m. Gotovo so se škofje tudi s politiko bavili.
Vunanje države.
Bi m. Kardinali in prelatje so se dne 23. t. m. poklonili sv. očetu in jim častitali za Božič. Papež so v odgovoru pojasnovali, kako se naj katoličani vedejo v zasebnem in javnem življenju.
Italijansko. Vladni časniki si na vse kriplje prizadevajo dokazati, da je Crispi glede rimske banke nedolžen; pa kaj, da jim nihče neče tega verovati. — Zadnjo nedeljo večer sta se v Rimu raznesli dve petardi; pri poslopju avstrijskega poslanika in kčnzula.
Francosko. Dne 21. t. m. je bil pred vojnim sodiščem v Parizu zaradi vohunstva nemški nadporočnik Schneebeck. Obsodili so ga na pet let in 5000 frankov globe. Židovski stotnik Dreyfuss pa je zaradi izdajstva' domovine obsojen na dosmrtni zapor. Vsled tega se je Židom nos zopet precej pobesil.
Nizozemsko. Dne 24. t. m. je telegraf poročal iz Amsterdama: Cela Nizozemska je prepljavljena. Mesto Botterdam je skoro vse pod vodo, mnogo hiš je voda podrla, na stotine ljudij je utonilo. Železniške proge so ponekod podrte, brzojavna napeljava razdejana. Škoda je ogromna.
Angleško. V južni Angleški zlasti okoli Londona so 23. in 24. t. m. divjali silni viharji. V Londonu je bilo ubitih 40 oseb, ranjenih nad sto. Škoda je velikanska. V tem viharju je pri Manchestru osebni vlak zadel ob brzovlak. Bilo je 12 oseb ubitih, nad 50 težko ranjenih.
Rusko. Car se bode s carico dal slovesno kronati meseca aprila v Moskvi. — Veleposlanik Šuvalov je imenovan za poljskega generalnega gubernatorja^v Varšavi. — Vlada je vzela na posodo 4000 milijonov
frankov. Denar je od Zidov lahko dobila, ker je bojda sedanji car Židom dovolil večjo svobodo.
Bolgarsko. Stojilov je zopet ministerski predsednik. Načevič in Pešov imata sedanjo službo. Velič-kov je postal naučni, Minčevič pravosodni in Magjarov stavbeni minister. Sebranje je z novim ministerstvom zadovoljno. — Bolgarski vladni časniki so začeli ostro pisati zoper Avstrijo. Jezijo se, da neče dovoliti bolgarskim pridelkom ugodnih pogojev za izvoz v Avstrijo. Pa tudi bolgarsko ljudstvo ni več prav prijazno našemu cesarstvu.
Azija. Vojska med Kitajci in Japonci se bode najbrže kmalu ustavila. V Mandžuriji je huda zima. Vode so zamrznile. Japonci sedaj ne morejo napasti zaradi ledu tahuskih utrdb ob reki Pejho. Kitajci se pa sploh po zimi ne morejo pripravljati za boj, ker so
vode zamrznene, železnic pa nimajo.
---
Za poduk in kratek čas.
Dva oratarja, izvrstna Slovenca.
(Spisal J. Z. v Remšniku.)
Življenjepis Luke Držečnika vzbudil je v mojih prsih čute tako močne, da se mi je oko zasolzilo. Blagi rodoljub Luka Držečnik že torej počiva pod grudo! Bodi mu mati zemlja lahka, bodi mu večni gospod Bog usmiljen in daj mu nad zvezdami blagor in veselje! Saj tukaj je imel trud in trpljenje, edina radost bila mu je slovenska domovina. Počivajo torej kosti, vzdignil se je duh nad zvezde, ki je neumorno delal za blagor Slovencev na Pohorju. Duhovito tvoje delovanje bo ostalo in oživljalo ostale brate vedno bolj in bolj. Črtalo si bil v nekdanji dobi, ki je ledino prtrgalo; slovenski oratar si bil in si slovensko zemljo pod tujim jarmom z velikim trudom v Ribnici v rodovitno polje spremenil, da je zdaj dika vsega Pohorja. V Bibnici tedaj počiva Luka Držečnik, ki v istini zasluži narodni spominek.
Crez hribe dalje proti Mariboru na visokem Smol-niku bil je pa Luka Hleb, ki je tudi ob času, v katerem nam je bilo skoro prepovedano veliko misliti na raz-vitek naroda, ledino oral. Postavi se, ljubi bralec, v duhu kakih 30 let nazaj v dobo pod nemško silo Seidl-Brandstatter in drugih naših zastopnikov in umel boš, kakšno ljubezen do domovine so ti možje javno kazali brez strahu, koje zdaj že črna mati zemlja pokriva. Tedanji poslanci za naše kraje so celo javno izrekali na Dunaju: »Mi ne poznamo tamkaj Slovenca, sami Nemci prebivajo v istih krajih«. Menili so pred 20 leti, da bodo Slovenci kmalu izginili in iz cerkev bodo napravili »fabrike«. Neka gospa istodobnega poslanca je rekla: »Lepa je Ruška cerkev, ali še lepša ista v Puščavi, tamkaj bo enkrat lepa fabrika«.
In takrat sta se brez strahu dva oratarja, Luka Držečnik in Luka Hleb, borila za blagor domovine in bila skali, ob kateri se je zastonj zaletavala nemška liberalna druhal. Storila sta to pod geslom: Slovenec sem ! Od zibeli do groba Ne gane moja> se zvestoba, Da vsikdar reči smem: Slovenec sem I
Nepozabljive so mi še ure. koje sem kot dijak preživel na visokem Sinolniku v hiši blagega rodoljuba Lukeža Hleba. Zbrali so se vselej blagi rodoljubi Grizold, Švajger, katere je rajni Luka Hleb navdihoval z ljubeznijo do domovine. Govor na govor, pesem na pesem se je vrstila v milem slovenskem jeziku. Rajni^Grizold imel je posebni dar za petje in je tudi kar proti zlagal
pesmice, polne narodnega duha, in popeval kakor slav-ček. Da, pravi narodni dom bil je pri Hlebu, kjer smo mladi dijaki navdušeno »živio« klicali, ki še zdaj po ušesih doni. Gotovo smem reči, da je rajni Luka Hleb isti kraj prebudil, vedril in krepil tako mogočno, da je res župnija v Rušah uzorno narodna in bo tudi ostala. Kot iskren, dober kristjan je rajni po želji svojega očeta na Smolniku lepo cerkev dal sezidati in dobil dovoljenje za pokopališče, aii tužna osoda je hotela, da je on bil prvi tamkaj pokopan.
Kar je bil Luka Hleb v dijaških letih zame kot uzor pravega rodoljuba, to bil je v poznejših letih, ko sem začel kaplanovati, Luka Držečnik. Pred 26 leti v slovenskem jeziku pri občini uradovati, bilo je za me nekaj novega in to še celo v Marenberškem okraju. Prisrčno sem želel tega rodoljuba spoznati. In to se je tudi kmalu zgodilo; kajti bil je pri vsakem narodnem shodu prisoten, goreč za blagor naše domovine. Cudo-viten zdel se mi je v isti dobi Luka Držečnik in reči smem, da je tudi njegova neustrašljivost dajala meni pogum, do slednjega vzdihljeja se boriti za blagor domovine. Vse to se je godilo v dobi zanikarnosti, preganjanja, malomarnosti in neizrekljive agitacije od nem-ško-liberalne strani.
Rajni Luka Držečnik uradoval je pred 25 leti v lepi slovenščini. Vsaka vloga bila je slovenska na c. kr. okrajno glavarstvo, na župnijstvo in na občine. Tako niso delovali oni, ki so študirali, ali kmet na Arlici imel je pogum, imel je srce za mili slovenski jezik. Res je,
„Hrast se omaja in hrib, Zvestoba Slovencu ne gane."
Taki orjaki zaslužijo, da jim postavimo narodni spominek, kajti iz ledine so napravili rodovitno polje, na katerem se bo lahko razrastlo slovensko drevo, pod kojim bodo radostno pevali naši potomci: „Lipa dišeča, prekrasno drevo."
Smešnica. Onkraj Radia na Nemškem so zidarji nov hlev sezidali. Ko se pa začne zid obešati, da pade, reče mojster: »Fantje, držiti zid, jaz grem na račun.« Kmet izplača zidarje in gre z mojstrom zidovja gledat. Ko pa kmet zapazi, da se zid obeša, reče; »To bo padlo, morate mi nov zid napraviti!« Toda mojster se
zareži: »Na veke ne bomo tukaj ostali«.
-^-----
Razne stvari.
(P. n. gg. naročnikom!) Nekaterim pošljemo današnjega lista po več iztisov s prošnjo, naj jih raz-dele med one, ki si prihodnje leto utegnejo naročiti naš list. Sploh pa vsakega naročnika prosimo, naj nam ostane zvest in naš list priporoči svojim znancem v naročbo. Srečno in veselo novo leto!
(Bralno društvo vGornjiRadgoni) priredi v nedeljo, dne HO. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni »k angelju« (Skrlec) tombolo s petjem. Sodeloval bode Kapelski pevski zbor. Ker je čisti dobiček namenjen v prid društvene knjižnice, pričakuje se obilna udeležite v.
Odbor.
(Pri Sv. .luriju ob Taboru) ima ondotno bralno društvo v nedeljo, 30. t. m. ob ys4. uri svoj občni zbor.
(Občinski odbor Luče pri Ljubnem) je v seji dne 9. dec. sklenil uložiti peticijo na državni zbor za ustanovitev slovensko-nemške gimnazije v Celju.
(Razširjenje šole.) Deželni odbor je dovolil, da se dosedanja trirazredna ljudska deška šola okolice Celjske razširi v štirirazrednico.
(Za novo gimnazijo v Celju) so peticije poslali občinski zastopi: v Skalah pri Velenju, v Kapelah in v Pišecah pri Brežicah ter v Novoštifti pri Gornjem Gradu. Nadalnje peticije sprejema do 15. febr. gospod državni poslanec Miha Vošnjak v Celju.
(Dr. Foregger) se je čutil žaljenega po dveh člankih, priobčenih v »Siidsteirische Post«. Po dolgi preiskavi je pa gospod Foregger spoznal, da nima dosti upanja, da bi dosegel s pravdo svoj namen, in jo je umaknil.
(Okrajna posojilnica v Ljutomeru) bode od 1. januvarija 1895 naprej od hranilnih vlog plačevala 41/2% obresti. Obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu.
(Nova šola v Konjicah.) Za izšolani Konjiški trg se je dovolila stavba dvorazrednice, ki bi stala okoli 10.000 fl. Ta svota naj bi se dobila za staro šolo in od nemškega šulvereina. Sedaj pa hočejo nemški Konji-čani na svojo roko staviti štirirazrednico za 25.000 fl. in to seveda večinoma s slovenskim denarjem. Zoper to namero so konjiški Slovenci te dni vložili protest na okrajni šolski svét.
(Čudna slutnja.) V Breitenbahu ob Reni na Nemškem je nedavno nekega oženjenega delavca mučila slutnja, da se je njegovemu edinemu otroku zgodila nesreča. Hotel je iti koj domov v bližnjo vas; pa go-. spodar ga spregovori, da še ostane. Toda naslednjo noč se temu delavcu sanja, da vidi, kako njegov otrok v vodo pade in utone, ne da bi mu mogel pomagati. V jutro zgodaj hiti domov, tam pa zvé, da je njegov otrok prejšnji dan res padel v potok in utonil.
(Narodna čitalnica v Ptuju) priredila je na Štefanovo, dne 26. decembra, gledališko igro »Telegram« in prosto zabavo.
(Celjski okrajni zastop) bode v prihodnjem letu imel 44.145 gld. 21 kr. izdatkov, dohodkov pa le 4588 gld. 51 kr. Primanjkljej se bode pokril s 25«/0 do-klado na davke. Za novo železnico iz Grobelnega do deželne meje je podaljšal podporo do 1898.
(Ljutomerski okrajni zdravnik.) Okrajni zastop ljutomerski je imenoval zdravnikom za Ljutomer in Malonedeljo sekundarija na ljubljanski bolnici g. dr. Antona Mihaliča, kateri nastopi novo službo s 1. jan.
(Ormoška čitalnica) priredi v svojih prostorih veselico dne 30. decembra 1894. Igrali se bosta veseloigri: »Gluh mora biti« in »Popolna žena«, peli se bodo moški in mešani zbori; slednjič bode tombola in prosta zabava. Začetek ob 5. uri zvečer. Vstopnina prosta.
(Za družbo duhovnikov) Lavantinske škofije so vplačali čč. gg.: Par Valentin, letnino 5 fl. za leto 1894 do 1898, Košar Jakob 3 fl. za 1. 1894 do 1896, Dupelnik Gregor za 1. 1894 1 fl., Jodl Ivan za I. 1894 1 fl, Šoba Alojzij za 1. 1894 1 fl., Kramberger Lovro, župnik pri Sv. Križu poleg Ljutomera, volil družbi po odbitih stroških 176 fl.
(Visoka starost.) V Saratovu na Ruskem je umrl najstarši veteran ali dosluženi vojak Napoleonove vojske, general Nikolaj Savin, 126 let star.
(Konjiška okrajna hranilnic a.) V odbor te hranilnice so se volili tudi možje, ki so tej hranilnici dolžni. Sicer to ni sramotno, ako je kdo hranilnici kaj dolžen, ali vendar je nedopustno, da so dolžniki tudi v ravnateljstvu, in da je tisti odbornik, ki je hranilnici največ dolžen, celó njen ravnatelj!
(A mer i kan ski trs.) Na Francoskem so z ame-riknnsko trtorejo tako zadovoljni, da upajo ž njo sčasoma pridelati več vina, kakor pred trtno ušjo. V enem samem^okrožju so pridelali 10 milijonov hektolitrov ame-rikanskega vina.
(Komaj življenje rešil) si je te dni mesar Jožef Soršak iz Gornje Polskave, ko se je peljal na svojem vozu v Mariboru v Magdalenskem predmestju preko železniškega tira. Ograja ni bila zaprta in ko je bil Soršak z vozom ravno na tiru, prihrumi lokomotiva brez vsacegii znamenja. Soršak je krepko pognal konja in je lokomotiva tikom za njim vozila naprej. Le par trenotkov in nesreča bi bila gotova.
(Vokovi na Ogerskem.) Na južnem Ogerskem se v nekaterih krajih klati mnogo volkov. V okolici Zemuna jih je toliko, da se je uradno odredil splošni lov na nadležne goste.
(Čuden bolnik) je sedaj v bolnišnici v Kološ-varu, namreč rumunski kmet, katerega so morali odpustiti od vojakov, ker neprestano raste in so mu vse obleke postale premajhne. Bolnik čuti velike bolečine v glavi, roke in noge pa ima nenavadno velike. Zdravniki si ne morejo raztolmačiti te čudne bolezni. Ni upanja, da bi siromak dolgo ostal živ.
(Slovensko uradovanje.) Okrajni odbor slo-venjegraški je v svoji seji dne 20. decembra na predlog člana č. g. župnika Ostrožnika sklenil, da bode odbor odslej izključno le slovenski uradoval.
(Božičnica vKonjicah.) Svetla kneginja Kristjana Windisch-Graetz je priredila pred tednom revnim šolarjem lepo božičnico. Oblekla je 27 dečkov in 23 deklic z obleko, katero je sama naredila ali kupila, drugim šolarjem pa je dala razdeliti obilnih sladčic.
(Železnica Poličane-Konjice.) Pri občnem zboru konjiškega okrajnega zastopa dne 17. t. m. se je pokazalo, da mora okraj za 1. 1893. plačati vse garantirane obresti v znesku po 6300 fl., to je, da mora blizu jedno tretjino vseh dohodkov okrajnega zastopa za železnico žrtvovati.
(Pripomoček zoper peronosporo.) Stajar-ski deželni odbor bode zopet na Češkem naročil modro galico za naše vinogradnike. Kateri vinogradniki želijo po ceni (22 do 24 kr. klg.) dobiti modro galico, naj se takoj zglasijo zanjo pri občinskem predstojniku, ki naj naročila pošlje okrajnemu zastopu do 10. jan.
(TrapistivRajhenburgu) pripravljajo zgradi tovarne za čokolado. Zgradba bode stala več stotis» goldinarjev, in voda k tovarni se iz brestanskega pi toka, kateri po trgu Rajhenburg v Savo teče, napel 760 m visoko s pomočjo električnega stroja. Tudi boc trgu ta električna moč lahko za razsvetljavo.
(Slovenske starinske najdbe.) V Beljaš okolici na Koroškem so izkopali nedavno več slover skih starinskih rečij iz 6. in 7. stoletja. Resnično je ti rej pel V. Vodnik: »Od nekdaj prebiva že tukaj im rod; če ve kdo za druz'ga, naj reče, od kod?«
(Prikrivalstvo na Dunaju.) Dunajska pol cija je dognala, da se tvrdka Franc Freier bavi jedir le s prodajo ukradenega blaga, katero je kupovala p jako nizkih cenah od različnih tatinskih zvez. Zaprli s 10 oseb, med katerimi sta lastnika omenjene »tvrdke V stanovanjih nekaterih zajetih našli so mnogo ukrad< nega blaga.
(Dijaški kuhinjivMariboru)je poslala blaf gospa Roza Spindler, soproga vodje zemljiških knjig Brežicah, 35 fl. 50 kr., nabranih med ondotnimi dare: Ijivimi domoljubi, in č. g. Anton Šijanec, kaplan pri S Jurju v Slov. gor., 4 fl. Bog plati!
(Za državne uradnike.) Izšla je cesarska oi ločba, ki naroča finančnemu ministru, naj nakaže 1. januvarijem tistim uradnikom, ki službujejo 15 let istem razredu, 100 fl. doklade, tistim, ki službujejo 2 let v istem razredu, pa 200 fl.
(Duhovniške spremembe.) Umrl je č. g. Jur Purgaj, župnik v Stopercah, v 49. letu svoje dobe. Ni v miru podiva! Č. g. Alojz Cilenšek, kaplan-upravite v Stopercah, postal je ondi provizor.
Listič uredništva. G. M—č v Lj.: Vašega spisa o ameri trti ne vsprejmemo, ker nam je tukajšnji strokovnjak obljubil o te daljšo razpravo. — Vsem p. n. gg. sotrudnikom in dopisnikom i rekamo ob koncu leta srčno zahvalo. Ostitnito nam tudi v novei letu naklonjeni! Srečno in veselo novo leto!
I iOterijnp številke.
Trst 22. decembra 1894: 18, 12, 3, 64, 17 Line »	«	52, 6, 61, 34, 4
Zahvala in priporočilo.
Predstojništvo šolskih sester v Mariboru izreka najtoplejšo zahvalo vsem veleč, gospodom, kateri so sestre, pobirajoče milo-dare, tako prijazno sprejeli in obdarovali. Bog plačaj obilno! Ob enem se priporočamo v obilno naročitev cerkvenih del, katere hočemo točno, okusno in po ceni izdelovati v slavo božjo in zadovoljnost čč. gg. naročnikov.
Predstojništvo šolskih sester.
Celju,
jaj Lnr^i^n-J PfrJCnf^ DTrOCrTrJ GTrJtJTr^ PTr^IjTriJ GTrJPTr^	CnplCn ^51
| Otvoritev.
Priporoča se v
Lju, tik farne cerkve,
lekarnn
„Marije pomagaj",
ki se je ravno zdaj čisto na novo
uredila.	u
Ondi se dobivajo tudi priznano	§
veljavna domača zdravila po najnižji	g
ceni.	[i
rja poSiljatev na vse strani. 121
K. C*ela,
■ e k a r.
\V.jvv^^^uHjani4 'J.jr*
Vipava k raSna mesec. (
^safcaštlev. imaMuiikih strfanij, nnogo slik izdoj^ačiKi/^""^1'----
Cena -4glfe0y.,dijakom3gl.401Cr Pšilist slov.c^
£<36avo in P
Točno urejene, dalje časa presknšene ure	1-3
kupujejo se najbolje in najceneje v švicarski zalogi ur
Theodor Fehrenbach-a v Mariboru
(Ferci. Dietinger-jev naslednik)
Gosposka ulica štev. 26.
Poprave od najpriprostejše do najtežje se vestno, točno in ceno izvršujejo, ltcelno, pismeno 1 letno jamstvo.
Veliko skladišče zlatnin in srebrnin
(po c. kr. uradu preskušene in puncirane) kakor: verižice, prstani, broche, uhani, garniture, kravatne igle, zapestnice itd. itd. po najnižjih cenah.
Najnovejše v urah na nihala:
od gld. naprej 8 dni tekoča nihalka . . . 9.—
,, „ „ „ ki bije . .	12.—
,, ,, ,,,,,, ,/~4 ure	24.— Ure za gostilnice 8 dni tekoče 4.
„ ,, kuhinje......1.50
,, ,, ki bijejo.....3.—
Srebrne cilindre • ,, ancre-remontoir-ure ,. ure za gospé . . Zlate
6. 8.— 7.— 14.— 24.—
,, gospode .
Optični predmeti:
Naočniki ........—.50
Ščipavci . .. .....—.80
Kukala (achromatiška) . . .	3.50
,, za turiste.....6.—
Daljnogledi.......3.—
Tlakomeri (aneroid) ....	2.—
Toplomeri (zdravn. maks. ) . .	1.—
,, za sobe ....	—.30
za na okna . . .	—.70
Vinske in mostne vage . . .	—.40
Najboljše
žito-čistilne mline,
ki se sploh dobe, nadomeščajo vsako triero, kjer razstavljeni, vedno s prvimi darili odlikovani, potem stroje za pripravljanje
sirovega masla.
in druge stroje razpošilja pod mogoče ugodnim jamčenjem in tudi proti plačilu na obroke, si. društvom tudi na poskus J. V. Chmelar, Chroustow, P. Bohdalau via Polna. Češko.
Prosim, zahtevajte eenilnik ! Spričalo preiskovalne komisije pri razstavi žito-čistilnih mlinov v Pragi:
„ . . . . Čiščenje in razdeljenje zrnja se godi čisto, jednakomerno. Gonilne moči se potrebuje zelo malo, mlin popolnoma zadostuje in izvrstno deliye.
Ta mlin zelo priporočamo". Razstavljalni odbor cejtralne kmetijske družbe za Češko. V Pragi, 16. majnika 1894.
Načelnik strokovnega odbora: ložef Keiwert, 1. r. Predsednik: ' 7-8	Knez Schwarzenberg, 1. r.
Vsi stroji za kmetijstvo
"'vinarstve Src mošiarsluoS
ifiatUmse. vitle, triruro čistilne raime a Mo
rczitliilcc *.n kruto
umad.'u^f.
aparate proti pcrcnospcri
tlačilnice za vino tlačilnice za sadje
mline za sadje	___
predirate za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: v»e stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moétarstvo
,	razpoíilja v n.jnovejáih. najboljših konstrukcijah
•fIG. HELLER, DUNAJf
BW 2 2 Praterstrasse Nr. 49
B^.to Du.Itvv.dI k.t.lugt s n.nlkem in ^ur.n.kcm J.lik«	I.
jmAiiiI nt* itruHlu.
lamatvo. — Strnil 86 dajo na pmkuinl»
Najkutantnejäl pogoji.
Ceit to » iDOti iiiiale'
PrelojmataB laaiti ppst!
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da odpre s 1. prosincem 1895 štacuno z mešanim blagom tudi pri Mali nedelji. Ker bom štacuno pri Sv. Jurju ob Ščavnici še za-naprej imel, bode mi možno v prihodnje še ceneje blago prodavati, kakor do sedaj.
K obilnemu obisku se najtopleje priporoča Franc Senčar, trgovec.	3-3
Tinct. chinae nervitonica comp.
(Prof. dr. Lieberja živčni lek.)
Edino pristen z varnostno znamko „križ in sidro". Pripravlja se pravilno v lekarni M. Fanta v Pragi ter je že dolgo let znan kot živcekrepilno zdravilo. Steklenica 1, 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Kot jako dobro domače zdravilo so znane St. lakobove želodčne kapljice, steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru.	6-40
KONJfAK.
Ta iz ■ krepkega, na lastnih go. :cah zra*e-g y	^ nega vina izvle-
čeiM Francovka je^ušen pomo-ček za oživljenje It dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmati-*em pomaga čudovito in uteši bolečine. En. steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak Je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu Hertl, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Al :'iju Quandest' gosposke ulice	48-52
3C* lJotrebno z;i hišo in pisarno. -yr
V tiskarni sv. Cirila v Mariboru
je ravnokar izšel in se dobi
Slovenski koledar 1895.
za na steno. Cena 10 kr., ¡»o |>o«ti 3 kr. več.;
T*T
m
Tiskan v treh barviih!
MÜ
Tiskarna sv. Oii-ila
priporoča naslednje knjige:
1.	„Žalostna mati Božja*', spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, 6. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device,. zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pes-mij. Ta posebno za sveti postni čas primerna knjiga stane
vezana v polusnje ....... gld. —" 7Q
„ z zlatim obrezkom .	. . .' „ —'80-
„ v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ 1' 40
2.	„Družbine bukvice za dekleta", spisal .1 o ž e t Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik, 12. natis ; namenjene v prvi vrsti dekletom Križevsk" družbe, pa tudi vsem dekletom sploh jako koristne, veljajo
vezane v usnje z barvanim obrezkom . . . gld. 1'30 „ „ rudečim „	. . . „ 1"40
„ ,, zlatim	„	.	„_1'60
OC •*«► poštnem |»o%if.etji lO Up. ver.
3.	„Duhovni Vrtec", 5. natis, priporočanja vredna molitvena knjiga, posebno za mladino, stane
v usnje vezan ž zlatim obrezkom .... gld. —"85
„ „	V	S k°P6° ■	• " — "95
4.	„Sveto opravilo", spisal Anton Slomšek, nekdajni viši ogleda šol, 5. pomnoženi natis; namenjeno šolarjem viših razredov, velja
vezano ......	! gW. —'35
„ v polusnje z zlatim obrezkom	. . „ —'5®
,, v usnje z zlatim obrezkom .	. . „ —' ■ 0
5.	„Ključek nebeški", spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutc neru, za šolarje nižih razredov, velja	,
vezan.........gld. —
„ v polusnje z zlatim obrezkom . . . . .. — 0 „ v usnje	„	„...•!> vT"'*? ■/'■
• 6. „Molitve na čast svete družine", komad 2 kr 1(>0 po 1 i 00 ki.
7.	„Božič" pridnim otrokom, spisal Alojzij VakaJ, stai- 1 > f
8.	,.Svete pesmi za šolarje", vezane 10 kr.
9.	„Zbirka narodnih pesmij" I. snopič 10 kr.
,10. „	„	„ II. snopič 10 kr.
11. „Ženitovanje" 15 kr.