Kamniški OBČAN St. 19 Odkritje spomenika dr. Juriju - Karolu Starovasniku Od torka, 27. oktobra, je Kamnik bogatejši za pomemben spomenik. Vrsti spomenikov in spominskih ploSC uglednim kamniškim rojakom, pesnikom, pisateljem, slikarjem, igralcem se je to-kial na malograjskem pobočju pridružil spomenik dr. Karolu Juriju Starovasniku, profesorju, uglednemu zdravniku, znanstveniku trt pedagogu mednarodnega slovesa. Ob zvokih kamniške mestne godbe pod vodstvom Francija I.i-pičnika sta doprsni kip, delo akademskega kiparja Stojana Katica, odkrila Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, in dr.Zvonka/upa nič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v l jubljani. Narod brez zgodovinske preteklosti je kakor človek brez spo- Po dolgoletnih prizadevanjih so si oddahnili (z leve) Anton Kamin, dr. Niko Sadnikar, Zupan Tone Smolnikar, dr. '/.vonka "Lupanič Slavec in akademski kipar Stojan Ratlt. mina. je v svojem slavnostnem nagovoru dejala dr. Zvonka Zupanić Slavec in opisala življenjsko pot pred 250 leti rojenega mcznaija z Malega gradu, kasneje mednarodno priznanega in Slovencem dolgo nepoznanega zdravnika in pedagoga dr. Karola Jurija Slarova-snika. Poudarila je. da /al Se vedno ni znana vsebina Starovasni-kovih del, ki jih hrani knjižnica Instituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Frciburgu. Svoj govor je dr. Slavčeva zaključila z. besedami: »Zahvala velja kamniškemu Klubu intelektualcev, ki jirn je uspelo oživiti lik promi-nentnega rojaka, pomembnega ne le v lokalnem oz. slovenskem prostoru, temveč celo v srednjeevropskem. Dr. Nikolaj Sadnikar in dr. Svetozar Frantar sla najzaslužnejša za to. da je dolgoletni projekt postavitve spomenika velikemu Kranjcu uspel. Zahvala velja prav tako Občini Kamnik in županu Smolnikarju. Zal pripravljena knjižica 0 prof. Starovasniku Se vedno čaka na natis. Naj svečani trenutek oživi pokončnost Slovencev!« Nadaljevanje na 2. strani Asfaltirana cesta Šmartno-Štorovo »Veseli smo. da naše vasi in zaselke povezujemo med seboj in na glavno cesto s čedalje več as-faltiranimi cestami,« je ob odprtju 720 m dolge asfaltirane ceste dejal Ione Kajsar. predsednik sveta KS Smarlno v Tuhinju, ko je pozdravljal zbrane krajane in predstavnike občine Kamnik. Posebej je poudaril po- Zadovoljna oh kažipotu: Tone Rajsar, neumorni šmarskl »župan«, in Slavko Drolc, ki mu ho prenovljena cesta olajšala pot do doma. NOVA PRODAJALNA S TEHNIČNIM BLAGOM od 9. novembra 1998, na Medvedovi ulici 15c, v KAMNIKU MERKUR9 kOčna UNIVERZAL Slovesna otvoritev bo v soboto, 14. novembra 1998, ob tO. url. Telefon: 061 832 418. DELOVNI ČAS: od ponedeljka do petka od 7. do 19.30, v soboto od 7. do 13. ure. men prizadevanja posameznikov, številnih pogovorov, prepričevanj, prostovoljnega dela ter finančnih prispevkov krajanov in Se posebno zahvalo izrekel Slavku Dmlcii iz. Kostanja 2, ki si je zelo prizadeval za uresničitev tega načrta. K asfaltiranju ceste je KS Smarlno prispevala pol milijona tolarjev. Posamezniki pa so zbrali skoraj 2.3 milijona SIT in temu dodali še prostovoljne delovne ure in delo s traktorji. 3,2 milijona pa je primaknila občina Kamnik. Potem ko je župan Tone Smolnikar orisal nekatere zadnje dosežke v luhinjski dolini in se zahvalil vsem. ki so zelo uspešno poskrbeli za uresničitev tega projekta, je skupaj s TonetOm Kajsar jem odprl prenovljeno eeslo. ki jo je nato z željo po srečni vožnji blagoslovil tudi /upnik šmaiskc larc Franc Baloh. V lepem sončnem jesenskem vremenu je bil zelo zadovoljen tudi Slavko DrolC, s Storovega. do koder pelje nov asfaltni trak. *To je lep dan za našo hišo«, je dejal in s kozarCkom domačega ob prigrizku, s katerim sla postregli njegovi hčerki, nazdravil lemu uspehu. Udeleženci slovesnosti so se nato podali po novi cesti prek Ini ba do gostilne Lovec, kjer so se v prijetni družbi poveselili novega dosežka, ki jih v šmarski krajevni skupnosti letos ne manjka. F. S. Leto XXXVII Kamnik, 5. novembra \,)'fi> Prizorišče v novem spominskem parku, kjer bosta lahko stala se dva spomenika. F. S. še eno odkritje spomenika, tokrat Leonu Souvanu v Arboretumu Kdo je bil snovalec današnjega parka? Včasih smo rekli, da gremo na sprehod v »Souvanov« park, ne da bi prav dobro vedeli, zakaj tako rečemo. Se zdaj marsikdo tako reče. Čeprav ima Volčji Potok bogato zgodovino in se je izmenjalo precej lastnikov tega posestva, so parku dali najmočnejši pečat ravno Souvanovi. Leta 1882 je grad Volčji Potok kupil Ferdinand So-uvan (1840-I915), sposoben in uspešen lastnik trgovine na debelo in drobno. Grad je popolnoma obnovil in zasadil vrt. Tretji od petih otrok Ferdinanda Souvana je bil 1x0 Souvan, rojen leta 1877 v Ljubljani, ki je umrl leta J949 v Volčjem Potoku. Prav Leo je začetnik današnjega parka. Že leta 1919 je začel preurejati park z novim dostopom do gradu, s pot' mi okoli njega in do iaz-valin starega gradu na vrhu griča. Premišljeno je zasadil mnoge plemenite vrste drevja in grmovja in prav te rastline še danes krasijo in plemenitijo park! Ribnike je razširil, desni ribnik pod gradom pa je i/kopal na novo. Skratka, vso grajsko okolico jc ob- dal z bujno vegetacijo in tako ustvaril središče širšega naravnega parka. 13. aprila leta 1944 so dvorec požgali, kar je zaznamovalo konec nekega življenjskega obdobja in dela. Kljub vsemu je I eonu Souvanu Uspelo, da je takratno Ministrstvo za prosveto park in okolico gradu zaščitilo. Od leta 1945 do svoje smrti 1949. leta je bil upravitelj parka. V spomin... kritje doprsnega kipa, ki je delo Boštjana Putriha, so s slovesnimi nagovori pospremili dr. Matjaž Kmecl in predsednik državnega sveta Anto 11 rova t, med navzočimi pa je bil tudi kamniški župan Ione Smolnikar. Kol nam je povedala dipl. ing. agronomije Melita Mi«, zaposlena v Arboretumu. so v parku pobudo z veseljem sprejeli, ker se prav dobro zavedajo, kdo je začetnik današnjega parka. Kip je postavljen nad velikim jezerom na poti proti galeriji, okolico pa je za- Jesenski utrinek v Arboretumu Volčji Potok, kjer so pred kratkim odkrili spomenik Leonu Souvanu, začetniku tega znanega parka, v katerem je imel tudi svoj dom (Foto L. P.) Naslednja, 20. Številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, ]8. novembra. Prispevke in volilno propagandno gradivo oddajte najkasneje do srede, II. novembra; zahvale in druge oglase pa do ponedeljka, 16. novembra. V spomin in zahvalo snovalcu današnjega Arboretuma so v petek, 2.3. 10., odkrili spomenik Leonu Souvanu. Pobuda za tO postavitev je prišla od Leona Souvana mlajšega, ki je, kot pravijo v Arboretumu, njihov največji prijatelj in se zanima za sedanje delo. Od- snoval arhitekt Jurij Kobe. Turistična zanimivost V Sloveniji ni takšnega arburetuma, kakor ga imamo v kamniški občini (čeprav del Nadaljevanje na 2. strani • staro za novo • nakup na obroke do 5 let • leasing SUPER AVTO - ZA SUPER CENO PORSCHE SB-STT ^"^f^^B ^^^^^^ LJUBLJANA SQ9$0 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Nepremočljlva *J obutev G0RE-TEX MULTI-TEX Dostop do na&e trgovine Je nemoten PRODAJNI PROGRAM ročno orodje, električno orodje in stroji, strojno in rezilno orodje, kompresorji in pnevmatsko orodje, zaščitna oblačila in sredstva za varno delo, Izdelki črne metalurgije. Izdelki barvaste metalurgije, gradbeni in izolacijski materiali, vodovodni material in instalacije, material za centralno ogrevanje, elektroinstalacijski material in stikalna tehnika, vijaki, Zičnlki in drugi žični izdelki, stavbno in pohištveno okovje, barve, laki in pribor, keramične ploščice in sanitarna keramika, oprema za kopalnice, svetila za dom in industrijo, gozdarski program, zeleni program za vrtičkarje, čistila in čistilna sredstva. SEAT center Trzin Ljubljanska 3a, Trzin, tel.: 061/716-262 Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah _od 8. do 13, ure_ Koliko tehtajo besede? Koliko leže imajo besede? Zagotovo jim te ne določa Slovar slovenskega knjižnega jezika, pač pa cel skupek zunajbesedilnih okoliščin. Ker je besed preveč, je njihov pomen degradiran. Ker je preveč laži, malo verjamemo. Ker je preveč grdih besed, smo gluhi za lepe. Zato me zanima, koliko teže imajo npr. besede iz mojega članka Naj bo lepo in lažje..., ki govori o lem, kako približati branje otrokom. Saj nič ne jamram, ker verjamem v to, da se sploSna bralna pismenost in zavesi o pomenu branja, znanja, informiranosti in kultiviranosti dviguje. Ampak tukaj ni bilo nič ostrega, političnega, težkega. Zanima me ludi, koliko leže imajo naslednje besede iz enega od člankov: »Kljub temu, da je težko opredeliti osnovno vsebino liberalizma, lahko z gotovostjo rečemo, da se je potrebno boriti proti absolutni ali samovoljni moti« V tej povedi nekaj manjka, ker je med opredeljevanjem termina liberalizem in boju proti moči velik teoretski in dejanski razkorak. Ne vem, ker tega ne razumem dobro. S lega stališča besede nimajo prave leže, vendar pa ji to podeljuje naslov članka, ki obeta politično branje. Podobno je z izrazom »runkel«, s katerim smo se srečali v članku Kdo je dolžan zgraditi cesto? v zadnji številki Kamniškega občana. Se zlasti, ko preberemo, kdo jo je uporabil in zakaj. Pa ludi sama beseda zaradi svojega prenesenega pomena in stilne, obarvanosti ni kar tako. Še dodatno težo ji podeljuje. Zanima me tudi, kolikšno teto ima trditev Rad imam Kamnik! Kdo resno jemlje to poved, ki izraža pozitivno čustveno naravnanost do rojstnega mesta, še zlasti, če je natisnjena ob podobi županskega kandidata Maksa Lavrinca? Pa čeprav čustvena trditev zagotavlja, daje kandidatu mar za mesto, daje zanj pripravljen veliko narediti. Veliko jih najbrž to prezre z mislijo, da gre za predvolilno nakladanje. Ampak kako zelo drugače bi bilo, če bi rekel: »Sovražim bedake, ki delajo Kamniku škodo.« Ta bi bila pa - težka! Ker hi vsi razmišljali, kdo so ti bedaki. Pa čeprav bi bil najbtki z isto kravato z motivom 101 dalmatinca iz znane I)isneyjeve risanke, bi ljudje prej prisluhnili drugi kot prti trditvi. Če bi rekla, da imam rada vljudne in prijazne ljudi, bi prav tako rekli, da nakladam. Če hi pa trdila, da mi gredo na jetra kamniški opravljivci in spletkarji, intrigami, kijih zanima, kdo je katero in kdo je s kom, bi bilo vse drugače. Ej, koga je imela v mislih - kdo je s katero, ki ni njegova žena ali kaj podobnega, le kdo? To govorim zaradi tega, ker je očitno predvolilni čas zelo primeren, da se o kandidatih tudi obrekljivo govori, zlasti seveda o njihovem zasebnem življenju. Kar je seveda zelo grdo. Marsikaj poteka v konspirativnih okoliščinah, na ulici, brez prič, z maščevalnimi naklepi in grožnjami, da bo ta in ta izplačan, zaradi hudih zamer iz preteklosti. Pravzaprav je to brez zveze, saj nima druge teže kot te, da se skuša obrekovanega prizadeti, prestrašiti ali raniti, ker si drzne izpostaviti se s kandidaturo. In prav takšne besede imajo težo, ki sije ne zaslužijo. Tega ne razumem. Meni hi bilo prav vseeno, če bi mi kdo pripovedoval, da Drnovškove praktikantke opravljajo isto prakso kot Monika Lesvinskv. Okej, če je z obeh strani prostovoljno, če torej ne gre za posilstvo. Me ne zanima! Me niti ne zanima, kdo poseduje kakšne sporne jbtke kakšne znane kamniške osebnosti. Če hi obstajale, bi jih politični nasprotniki z veseljem kazali. Pa vendar ima grožnja z njimi prav posebno težo. Kaj pa teža teh besed: bodimo ljubeznivi in potrpežljivi z drugim! Če ta drugi ni vaš mož ali žena, seveda. Mi verjamete, da mislim resno? Prav bi bilo, da bi jih resno vzeli tudi tisti, ki zelo resno jemljejo volitve in svoje politične nasprotnike. BREDA PODBREŽNIK VVKMIR Še eno odkritje spomenika, tokrat Leonu Souvanu v Arboretumu Jože Kopušar, direktor Kočne, d. d., o dosežkih in razvojnih usmeritvah podjetja S prenovo sledimo konkurenci Kdo je bil snovalec današnjega parka? Nadaljevanje s 1. strani površine leži tudi na domžalski strani). »Tudi v Evropi je naš arbo-retum med večjimi, saj obsega kar 88 hektarov, od tega je 35 hektarov arboretskih površin,« pravi gospa Melita Miš in dodaja, da je njihova Souvanova rodbina je kamniški občini zapustila dediščino, ki seje ne bi branilo nobeno hortikulturno razvito evropsko mesto. Grad Volčji Potok je bil v njihovi lasti že od leta IHH2, z resnejšim načrtovanjem arboretskih površin v njegovi okolici pa je začel predvsem Leon Souvan, kije s svojo razgledanostjo in svetovljanstvom zasnoval vrhunsko krajinsko vrednoto in ie pred skoraj sto leti znal preseči ujetost v meje slovenske domačijskosti. Njegovo delo sta nadaljevala in nadgradila prav tako izjemna krajinska oblikovalca in esleta, gospoda Ciril Jeglič in Miha Ogorevc Leti Souvanu in Cirilu Jegliču smo v Arboretumu Volčji Potok postavili obeležji, ker spoštujemo njuno kulturno zapuščino, predvsem pa, da zgodovinski spomin ne bi nikoli obledel. Arboretski nasadi so živ zapis dela njihovih snovalcev, ki že sam po sebi zanikuje tezo o njegovem samoumevnem obstoju, ki nam je včasih tako domača. Odkrije spomenika gospodu Leu Souvanu pa je hkrati tudi zahvala celotni Souvanovi rodbini za zgledno sodelovanje in interes, da nekoč z ljubeznijo oblikovani arboretski nasadi preživijo današnji čas in končno dobijo ceno, ki jim resnično pripada. ALEŠ OCEPEK, direktor Arboretuma Volčji Potok posebnost v tem, da se okrasni del rastlin spaja z naravnim okoljem. Tega drugi arboretumi nimajo. »Nad tem so tujci navdušeni, zlasti nad pogledom na Kamniške Alpe,« je povedala Melita Miš. Nedvomno je Arboretum Voleji Po- tok središčna turistična točka v kamniški občini, saj razstave obišče nad 50.000 obiskovalcev. Poudarek je seveda na razstavi tulipanov in lilij, v Arboretumu pa si obiskovalcem želijo ponuditi še več, tudi pozimi. Kot pravi gospa Miševa, prav v tem delu svoje ponudbe vidijo še neizrabljene možnosti. Zanimiva ponudba so tudi učne ure, saj imajo v parku tudi OŠOD z dvema učiteljicama, ki sta po izobrazbi magistri. Za naravoslovni dan v parku je veliko zanimanja, zalo imajo rezervacije že za vse leto vnaprej za dva razreda dnevno. Tako letno od 6000 tlo 7000 učencev s strokovnim vodstvom po parku odkriva življenje rastlin. Prilagajanje tržnim razmeram V Arboretumu je 55 zaposlenih, med njimi so strokovnjaki s področja vrtnarstva, agronomije, gozdarstva in krajinarslva. Kar nekaj se jih ukvarja tudi z raziskovalnim delom. Tako tudi Matjaž Mastnak, ki ureja seznam dreves v parku. Del te naloge financira Arboretum, del pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Kot pravi Miševa, naj bi bil Arboretum izobraževalna in znanstvena institucija, kar deloma tudi je, vendar pa se ob tem pojavlja finančno vprašanje. S svojo proizvodno dejavnostjo, kamor spadajo vrtnarija, pro-jektiva in prodajno-razstavni center, si omogočajo tudi preživetje. Arboretum Volčji Potok brez gospodarskih dejavnosti danes ne more preživeti. Kakorkoli že, rastlinsko bogastvo in urejena okolica pa tudi razstave v Arboretum Volčji Potok vabijo veliko ljudi. In na začetku vsega lega je bil - Leon Souvan, ki je menda kar sam vihtel kramp in lopato, ko je oblikoval in lepšal okolico svojega doma. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o., Kamnik, ljubljanska 3/a, direktorica Saša McjaC, dipl. ekon. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in Lektorica prof. Breda Podbrcž.nik-Vukmir. Tehnični urednik Iranci Vidic. Na podlagi zakona o Pl) in mnenja Ministrstva za kulturo sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d. d. Ljubljana. Na področju trgovine smo v zadnjem času priča čedalje ostrejši konkurenci in čedalje več tujim trgovskim firmam. Zato morajo naši trgovci, če se želijo obdržati, z modernizacijo svojega poslovanja in širitvijo svoje ponudbe slediti tem gibanjem. Jože Kopušar, direktor Kočne, d. d. Kako se v te konkurenčne tokove vključuje naše trgovsko podjetje Kočna, d. d., smo se pogovarjali z njenim direktorjem Jožetom Kopušarjem. V Kočni je danes zaposlenih 270 delavcev, ki so v prvih devetih mesecih ustvarili za okrog 5,3 milijarde SIT prometa, kar je na zaposlenega realno nekoliko več kot v enakem lanskem obdobju. Računajo, da bo letošnji promet presegel 7,1 milijarde SIT. Lani so dosegli 77,4 milijona SIT dobička. Denarja pa niso razdelili, pač pa ga bodo v celoti namenili za modernizacijo svojih trgovin. V devetih mesecih letos je povprečna bruto plača zaposlenih znašala 149.207 SIT. Na račun doseženega dobička iz preteklih let so letos izplačali tudi 42,8 milijona SIT dividend (te so izplačali že drugič) 544 delničarjem Kočne. Prejšnji teden so s tem, ko so slovenski razvojni družbi plačali zadnji obrok, zaključili notranji odkup in so tako zaposleni postali 53,25% lastnik firme. Desetino in nekaj več kilometrov od Kamnika rastejo novi supermar-keti, megamarketi, velcdiskonti in podobno. Kako se v Kočni spoprijemate s temi izzivi? V Kočni prav gotovo ne spimo, pač pa seveda v okviru možnosti, saj gradimo predvsem z lastnim denarjem, skušamo čimbolj slediti naraščajočim zahtevam kupcev in popestriti našo ponudbo. Seveda je tako ponudbo moč organizirati le v sodobno urejenih prodajnih prostorih. Zato smo lani obnovili trgovske lokale v Motni-ku, v Srednji vasi in na Lazah, kar se že odraža v povečanju prometa. Letos obnavljamo Univerzale na Grabnu, kjer bomo uredili dobrih 400 m2 novih prodajnih površin. Na tem mestu bomo združili ves prodajni program žele-zninc (tudi Titanov program), gradbenega materiala in elektromaleriala. Posebnost v teh prostorih bo franšizna trgovina kranjskega Merkurja z vso njegovo raznoliko ponudbo in seveda z Merkurjevimi vročimi cenami in kartico zaupanja. To bo v Kočni-ni ponudbi vsekakor nova kvaliteta. S pristojnimi organi na občini se dogovarjamo tudi o ureditvi križišča na Medvedovi s Tunjiško cesto, ker bo dostop do Univer-zala urejen s Tunjiškc. Računamo, da bomo novi Univerzale za kupce odprli še ta mesec, torej sredi novembra. Krajane Most zanima, če kaj mislite tudi nanje, saj je menda tudi vaša trgovina v Mostah potrebna kakšnega krepkejšega posega. Moram najprej povedati, da bomo samo letos vložili v prenovo naših trgovskih lokalov prek 200 milijonov SIT, da smo poleg prenove že naštetih trgovin z nakupom novega računalnika in programske opreme BAAN posodobili tudi naš informacijski sistem. S tem se pripravljamo tudi na uvedbo davka na dodano vrednost v prihodnjem letu. Obnovili pa smo tudi deset ha sadnih plantaž. Za trgovino v Mostah že pripravljamo dokumentacijo, tako da bomo startali z modernizacijo tega marketa v začetku prihodnjega leta. Kdaj pa bomo v Kamniku dočakali že toliko let obljubljam) blagovnico? Moram reči, da se v Kočni re- Odkritje spomenika dr. Juriju - Karolu Starovasniku Ob 250-letnici rojstva na Malem gradu Nadaljevanje s 1. strani Dr. Niko Sadnikar je podrobno opisal večletne priprave Kluba intelektualcev in posebne komisije, ki jo je imenoval župan Smolnikar, na voljo udeležencem slavnosti. Župan Tone Smolnikar je v svojem nagovoru izrazil še posebno priznanje dr. Sadnikarju in dr. Frantar-ju za njuno vztrajnost v večletnih pripravah, zahvalil pa se je tudi ob- Prof. dr. Karol Jurij Starovasnik (1748-1792) Prof. dr. Karol Jurij Starovasnik je bil rojen 9. aprila 1748 na Malem gradu v Kamniku, kot sin cerkovnika Jurija in matere Agate. Osnovno šolanje je končal v Kamniku, delno tudi v Tuhinju, kot učenec pedagoga in pisatelja Frančiška Mihe Paglavca. Srednjo šolo je opravil na ljubljanskem liceju. Leta 1757 se je vpisa! na medicinsko fakulteto Dunajske univerze, kjer je šolanje zaključil s promocijo in uspešnim javnim zagovorom diplomskega dela »Zapažanja posebej notranjih organov človeškega telesa«. Na priporočilo dr. Gerharda Swiente-na, Nizozemca, osebnega zdravnika Marije Terezije, je bil imenovan za rednega profesorja na stari, slavni Univerzi Alberta Ludvika v Feiburgu (Nemčija). V letih 1778179je bil rektor te univerze, kar trikrat pa tudi dekan njene medicinske fakultete. Bil je tudi praktični zdravnik, ki je ponudil svojo pomoč vsem bolnikom, še posebej pa siromakom. Po 18 letih uspešnega deluje umrl v starosti 44 let, najverjetneje kot žrtev okužbe, ki ga je doletela v njegovem poklicu. Pokopan je na starem Mihaelovem pokopališču v Freiburgu. ta pomemben dogodek in pri tem posebej poudaril, da ima veliko zaslug za raziskovanje Slarovasnikove zgodovine znani slovenski zgodovinar medicine doc. dr. Ivan Pintar. Posebej je opozoril tudi na sliko Kamnika iz leta 1779 (EX VOTO STADT STA IN 1779), ko je bil dr. Starovasnik rektor Univerze v Freiburgu. Reprodukcija z dodatno podobo dr. Starovasnika je bila na likovalcu spomenika ak. kiparju Stojami Batiču in arhitektu Bojanu Schleglu za oblikovanje Spominskega parka zaslužnih Kamničanov. (Pri zapisu letnice Slarovasnikove smrti na spomeniku je žal prišlo do napake, namesto leta 1791 hi moralo bili zapisano leto 1792, kar pa ho v kratkem popravljeno!) FRANC SVETELJ sno pripravljamo na to. V ta namen imamo že kupljeno zemljišče ob Stcletovi cesti. Vendar smo morali za to, da smo zagotovili normalno poslovanje, najprej večino sredstev usmeriti v posodobitev obstoječih trgovin. Načrti za blagovnico so že v delu, imela bo okrog 5500 m2 bruto površin. Za Kočno je to seveda prevelik zalogaj, saj bo z zalogami blaga vred potrebno zagotoviti najmanj 1 milijardo tolarjev. Zato se dogovarjamo z možnimi partnerji za skupno gradnjo. Odločili se bomo ali za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo ali pa bomo šli v dokapitalizaci-jo Kočne, d. d. Moram pa reči, da ne vidim nobenega smisla, da v Kamniku predvidevamo lokacije za tri blagovnice. V zadnjem času se veliko govori o možnem povezovanju oziroma združitvi Kočne z domžalskim Napredkom. Kaj lahko rečete o tem? V sedanjem konkurenčnem boju manjša trgovska podjetja ne morajo več zdržati pritiska velikih. Zato se resno pogovarjamo s trgovskima podjetjema Napredek iz Domžal in Tabor iz Grosupljega. Najprej so šli pogovori v smeri fizične združitve vseh treh podjetij v eno firmo, zdaj pa se pogovarjamo o ustanovitvi holdinga, prek katerega bi racionalizirali naše poslovanje z ustrezno organizacijo skupnih strokovnih služb. F. S. Prenovljena in razširjena trgovina Univerzale na Grabnu bo odprla svoja vrata sredi novembra. 1. november - dan spomina Žalna slovesnost na Žalah Tudi letošnji 1. november so ljudje okrasili grobove prijateljev, znancev in svojih sorodnikov in tudi grobove umrlih v vojnah. V njihov spomin so prižgali veliko svečk, ki so nas spominjale nanje in hkrati opozarjale na dolžnost nas, živih. Na Kamniškem so bile pripravljene mnoge žalne slovesnosti ob spominskih obeležjih. Osrednja spominska svečanost je bila na Žalah v Kamniku. V petek, 30. novembra, je Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik organiziralo vsakoletno spominsko svečanost pri spomeniku padlih prvoborcev na Kamniškem. Na Žalah se je zbralo veliko ljudi, ki so se udeležili te svečanosti. V programu je nastopila Mestna godba na pihala Kamnik, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, recitatorji SŠC Rudolfa Maistra, Katja Doli-nar in Andraž Lenarčič, besede spomina pa je" spregovoril predstavnik KS Zaprice Stane Simšič. Neposredno zatem so se prisotni udeležili tudi spominske svečanosti pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni. Tudi tukaj sta nastopila s svojimi skladbami Mestna godba iz. Kamnika in Prvo pevsko društvo Lira. Kljub nestanovitnemu vremenu ni gorelo manj svečk v spomin, ki ga ohranjamo v svojem srcu. STANISLAV Pevski zbor Lira je zapel pred spomenikom padlih v L svetovni vojni pona-rodelo pesem »Oj Doberdob« Kamniški župan Tone cvetje pred spominska V petek popoldne, 30. novembra je Tone Smolnikar, župan Kamnika, v imenu Občine na kamniških Žalah položil cvetje pred spomenik padlih v I. svetovni vojni, zatem še pred piramido, spomenikom vseh žrtev druge svetovne Smolnikar položil obeležja na Žalah vojne, in nato pred spomenik padlih prvoborcev na Kamniškem. Polaganje cvetja pred ta spominska obeležja je postalo vsakoletna tradicija, ki jo občani spoštujejo. Župan se je pri vsakem obeležju poklonil spominu umrlih. Tone Smolnikar polaga cvetje pred spomenik padlih prvoborcev na Kamniškem Kamniški OBČAN POGLEDI 5, novembru IW> 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Drugačna rešitev za mekinjsko osnovno šolo? Na pobudo svetnika Jožeta Romšaka v /ve/i s protestom proti nameravanemu predlogu sprememb odloka d ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov občine Kamnik, ki predvidevajo, tla se podružnična OS Mekinje izloči iz sestava OŠ Frana Albrehta in vključi v sestav ()£ Stranje, je župan Tone Smolnikar odgovoril, tla bo v zvezi / organizacijo osnovnošolske mreže in šoiskih okolišev Oddelek /a družbene dejavnosti občine Kamnik v sodelova- zamenjati tudi lesno konstrukcijo ravne slrehe in urediti prezračevanje ter v celoti zamenjati strelovodne naprave, se je končna cena povečala na 3,219.534 SIT. Pri prekirivanju ravnega dela strehe so hoteli zamenjati tudi police pri oknih na telovadnici. Ker pa okna niso bila vzdrževana, spodnji del je od' gnil, so s preostalimi sredstvi na tej postavki nevarna okna zamenjali z cncigetskovarčnimi plastičnimi okni z ojačanimi tripre-katnimi okviri, ki bodo zagotovili potrebno varnost, možnost prezračevanja in energetski prihranek. Po taki »cesti« se pride do dupliške pekarne nju z ministrstvom za šolstvo in šport ponovno preučil vse obstoječe podiitke (demografske, prostorske, sirokovno-organiza-cijske, zakonske. Finančne) in obvestil občinski svet o drugačnih možnih alternativah. Sanacija strehe nad telovadnico Na vprašanje svetnika Dcmi-trija Perčiča glede prerazporeditve 4 milijonov SIT proračunskih sredstev, namenjenih za popravilo strehe nad telovadnico v bivšem zdravstvenem domu, jc župan Tone Smolnikar odgovorit tla jc bila v proračunu občine /a leto 1998 ocenjena potreba po sredstvih za zamenjavo slrcsiic krilinc in morebitne zamenjave delti strešne konstrukcije. Pri delu so upoštevali tudi zamenjavo ravne strehe nad garažami, ki so občinska last. Streha nad garažami je bila povsem dotrajana in jc predstavljala nevarnost zatekanja meteorske vode za fasado telovadnice, kar bi lahko povzročilo nepredvidljivo škodo. Za pre-kritje tega dela strehe je najugodnejša ponudba znašala 2,219.534 SIT. Ker je bilo treba Luknje na cestah v soseski B-17 na Duplici V soseski B-17 na Duplici (med ljubljansko cesto in Kamniško Bistrico, op. p.) so vse dovozne poti makadamske in še to v samih luknjah, tako da jc dovoz do stanovanjskih in poslovnih objektov skoraj nemogoč, jc zapisal v svojem vpraša nju Franc Orešnik. Tako imenovana soseska HIP oziroma B-17 je najlepša in najbolj prijazna do stanovalcev izmed vseh sosesk v kamniški občini. Zato mc zanima, zakaj občina Kamnik rte asfaltira ulic v tej soseski, pravi Orešnik. Župan Tone Smolnikar mu odgovarja, da podlago za izdelavo investicijskega programa komunalnega urejanja soseske B-17 Duplica predstavlja sprejet zazidalni načrt za to območje. Na podlagi investitorja komunalnega urejanja nastopa Sklad stavbnih zemljišč občine Kamnik in sicer v imenu in za račun zainteresiranih uporabnikov prostora oziroma lastnikov zemljišč v tej poslovno stanovanjski soseski. OBČINA KAMNIK organizira akcijo ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV. Akcija bo potekala v soboto, 14. novembra 1998, od 10. do 13. ure na parkirišču Kina Dom. Pri vozilu z atestiranim kontejnerjem za zbiranje nevarnih odpadkov boste lahko brezplačno oddali nevarne odpadke, ki sodijo v naslednje skupine: • akumulatorji, • baterije, • zdravila, • barve, topila, laki, smole, lepila, kiti, • olja, emulzije, hladilne tekočine (antifriz), • pralna in kozmetična sredstva (ličila, pršila, čistila), • škropiva in drugi fitotcrapevlski pripravki, • druge odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varekina, živosrebrni termometri). Nevarne odpadke (zaželeno je, da so v originalni embalaži) bodo sprejemali strokovnjaki podjetja Kcmis, d.o.o., iz Radomelj, ki jc za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov ustrezno registrirano in ima pri tem dolgoletne izkušnje. Opozarjamo pa vas, • da je tokratna akcija zbiranja nevarnih odpadkov namenjena samo gospodinjstvom in • da avtomobilskih gum ne bomo sprejemali. Občina Kamnik je akcijo zbiranja nevarnih odpadkov prvič organizirala novembra 1997. Z veseljem lahko rečemo, da seje prve tovrstne akcije udeležilo veliko ekološko osveščenih Kamnieanov, ki se zavedajo, da nevarni odpadki zahtevajo posebno pozornost, ker vsebujejo večje kom eni racije okolju nevarnih snovi in zalo ne Sodijo v zabojnike za odpadke ali v kanalizacijo. Na vsa vprašanja v zvezi Z akcijo vam bo ž veseljem odgovorila ga. Mihcla Vcternik (tel. 818 123). Vsi, ki se boste akcije udeležili, boste veliko pripomogli k našemu skupnemu cilju ŽIVETI V ČISTEM IN ZDRAVEM OKOLJU! Vi sprašujete, župan odgovarja Na vprašanje krajanov Cankarjeve ceste glede preselitve podjetja KAM-RIIS na prostor Kemijske industrije Kamnik in s lem dodatne prometne obremenitve t unkarje-ve ceste, župan občine Kamnik odgovarja: Podjetje KAM-BUS izvaja svojo dejavnost na lokaciji Perovo, kije vključena v območje urejanja zazidalnega otoka z oznako B-5 Perovo. Območje je po namembnosti opredeljeno kot območje, namenjeno izvajanju poslovno-stanovanjsk e delavnosti. I ok vini sprejetega Odlok a o zazidalnem načrtu so določeni arhitektonsko oblikovalski pogoji in ustrezne komunalno infrastruk turne rešitve, kijih morajo zainteresirani investitorji upoštevali pri gradnji načrtovanih objektov in naprav. Prav tako je za območje, v katerem opravlja svojo dejavnost podjetje kemijska industrija kamnih, sprejet uslužni prostorski izvedbeni nacrt - zazidalni načrt K-19. / odlokom in grafičnimi sestavinami zazidalnega načrta so določene obveznosti investitorjev posega r območje prostorskega urejanja. S spremembo m dopolnitvijo Za- komi o urejanju naselij in drugih potegov v prostor je bila podana razmejitev pristojnosti v zvezi s pripravo in izdelavo prostorski' in urhaiiislie no tehnične dokumentacije, tako da te izdeluje ali gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, seveda z ustrezno registracijo. /, novelo omenjenega zakona je med drugim določeno, tla občina skrbi za usklajenost lokacijske dokumentacije i prostorskimi izvedbenimi akti. (Slede na vsebino posredovanega vprašanja jc Kemijska industrija Kamnik naročila in pridobila izris iz zazidalnega načrta območja K-19 KIK za nadomestno gradnjo za potrebe iivlomchuiiicnc delavnice. Prav iako sla podjetji AKS Inženiring Ljubljana in KAM-BUS, družba za prevoz potnikov, turizem in vzdrževanje vozil, d. o. o., pridobili izris iz zazidalnega načrta območja B-5 Perovo za naretovano gradnjo Irgov-sko-poslovnega objekta v funkci- onalni celoti IX-1 in poslovni-trgovskl servisni objekt v funkcionalni celoti R -2. Občinska uprava je v smislu določbe Sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, po predhodnem pregledu posredovane projek tno-tehnične dok umenlaci-je. ugotovila, da sla oba izrisa usklajena z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Omenjeni zakon ne podaja pristojnosti občini, da bi ta izdajala soglasja k posegom v prostor, ki so določeni v veljavnih izvedbenih načrtih, v kolikor se ne nanašajo na objekte in naprave v lasti občine. Kol župan sem bil obveščen o pogovorih med zainteresiranimi pravnimi osebami in sem bil tudi sam na enem oziroma dveh pogovorih, kjer naj bi se za podjetje KAM-BUS iskala primer-najša in glede na njihovo dejavnost ustreznejša lokacija. Na enem izmed pogovorov sem predlagal, da hi se bilo potrebno v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana opredelili iu poiskali takšno lokacijo, ki hi bolj ustrezala dejavnosti KAM-BUS-a. Ob tem sem tudi večkrat opozoril predstavnike posameznih podjetij na prometno problematiko Cankarjeve ceste kol tudi na zahteve stanovalcev ob njej, da se mora zgraditi protihrupna zaščita, postaviti ustreznejša prometno-lehnična signalizacija in ix>ostriti nadzor nad prometnim režimom. Ker je omenjena cesta po kategorizaciji cest regionalna cesta in je njen lastnik »država*, je občinska uprava že večkrat pisno zahtevala od Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije, da vendarle te enkrat izvede sanacijske uk repe, k i jih je pred časom predlagala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Seznanjen sem. da je Krajevna skupnost Mekinje izdala soglasje k izrisu iz zazidalnega načrta K-19 za nadomestno gradnjo avli/mehanične delavnice B. Z. sprašuje kakšna je bila škoda, ki jo je povzročilo neurje v mesecu oktobru v oblicni Kamnik? Na terenskem ogledu 2K Iti. I9ja. - usad nad lok al no cesto Sidol V dolžini .15 m bo potrebno zgrudili podporno konstrukcijo in sanirali zgornji ustroj. - usad pod lok alno cesto Sidol V dožini 35 nt bo potrebno zgradili podporno konstrukcijo in v dolžini 40 m sanirati nastali odron Zemljine. - usad na nekategorizirani cesti Rav-ne-Uševar V dolžini 40 m je potrebna izgradnja dveh pragov v hudourniški strugi, stabilizirati brežino z novim nasipom. - usad na nekategorizirani cesti Rav-ne-Uševar V dolžini 20 m je potrebno sanirati brežino z izgradnjo podporne konstrukcije. - usad nad in pod lokalno cesto Na-grot-Sovinja Peč Potrebna je izgradnja novega propusta vtocne in iztočne glave ter dva pragova nad in pod cesto v hudourniški strugi. Poškodbe so bik ugotovljene tudi na drugih lokalnih in nekategoriziranih cestah, ki onemogočajo njihovo normalno prevoznost. Po prvih ocenah je neurje povzročilo na komunalno-cestnem področju škodo v višini 50 mio SLI. Občina Kamnik je o posledicah vremenskih razmer obvestila pristojna ministrstvu v Republiki Sloveniji, sama pa izvedla najnujnejša sanacijska delu. Poročilo o ogledu in oceni škode posledic zemeljskih plazov t jesenskem Ca.su seje na območju občine Kamnik zaradi obilnega deževju sprožilo več zemeljskih plazov. O tem so občino Kamnik obvestili (pisno ali te- lefonsko) občani ki so lastniki kmetijskih zemljišč in jim je bila povzro- 0. 10. I99H t/t opruvila ogled plazov na k zemljišču v Krivčevem, i Motniku, v Velikem hribu popolnoma zaprt dostop na kmeti j-w e površine več lastnikov kmetijskih zemljišč, fx>l. ki jo je zaprl plaz, pa je tudi javna pot, ki povezuje vasi Veliki hrib in Cirkuse. Sanacija je ob pomoči občine in lastnikov zemljišč že končana. Drugi plazovi so povzročili škodo na zemljiščih posameznih lastnikov, trenutno pa ne ogrožajo pomembnejših objektov in poti Sanacijo teh plazov bo obema solinancirula v okviru razpoložljivih sredstev iz programa agromelioracije, za kar je bil v občinskem glasilu Kamniški občan 'št. 18, 23. 10. 199H) objavljen razps. ni sirošk i potrebne minimalne sanacije posledic navedenih zemeljskih plazov znašajo 680.000 STT. Za nekatere plazove 0'raproče, Potok, Tučna, Okrog) so lastniki prijavili škodo v zadnjih nekaj dneh, vendar v teh primerih, vsaj po njihovih informacijah, ne gre za ogrožanje okolice in pomembnejših dostopnih poli. Škodo so napravile tudi narasle vode (Nevljica), vendar ta škoda še ni ocenjena. TONU SMOLNIKAR, župan Z zadnje novinarske konference župana Toneta Smolnikarja Razvoj Kamnika se ni ustavil Tako jc župan Tone Smolnikar zapisal v uvodu poročila <> delu občinske uprave v preteklih štirih letih, ki ga je v torek, 27. oktobra, skupaj s tajnikom občine Ivom Pristovnikom. načelnikom oddelka za okolje in prostor Bojanom Mlakarjem in načelnikom oddelka za družbene dejavnosti Antonom Kaminom obrazložil udeležencem dobro obiskane novinarske konference. S poročilom bodo na zadnji seji občinskega sveta seznanili ludi svetnike. je odstopil ludi v. d. predsednika B. Jamšek) pa tudi glede Term Snovi k se z izjemo sprejetja ureditvenega načrta v štirih letih ni kaj dosti spremenilo, čeprav jc občina v pripravljalna dela vložila kar precej denarja. Težave so tudi s popisom občinskega pic-moženja, ki jih povzročajo dolgotrajni in zapleteni denacionaliza-cijski in drugi postopki. To seveda zna povzročati težave pri delitveni bilanci z novo občino Komenda. Dnevi narodnih noš Kamnik "98 tudi finančno uspešni Na željo novinarjev je župan na kratko predstavil glavne podatke o financiranju letošnjih dnevov narodnih noš Kamnik "98. Povedal, je, da so prihodki znašali skupaj 6 milijonov SIT, večina od prodaje trgovskih in gostinskih stojnic, znatni delež pa so prispevali tudi sponzorji. Poleg tega je občina za to prireditev v proračunu zagotovila 525 tisočakov, 200 tisočakov pa bo prispevalo ministrstvo za turizem. SJtupni odhodki so znašali 5 milijonov SFT. Največ stroškov je bilo s kulturnim programom, nedeljskim sprevodom in komunalno ureditvijo prireditvenega prostora. Občina Kamnik je poravnala vse obveznosti do sodelujočih na prireditvi. Župan Smolnikar je novinarje seznanil tudi s programom dneva odprtih vrat Zavoda za usposabljanje invalidnine mladine, ki bo v petek, 6. novembra. Zt tO priložnost bo tudi skromna slovesnost ob zaključku del pri ureditvi cesle, pločnika in javne razsvetljave na delu ceste proti ZUIM in dela Palovške ceste, s čimer je bila gojencem omogočena varnejša pot do zavoda. F. S. Z novinarske konference župana Smolnikarja Po županovem mnenju med največje dosežke v tem obdobju spadajo nova osnovna šola v Smart-nem, vrtce v Novem trgu, ureditev Stilne, telefonija v Tuhinjski dolini, prvi dve fazi plinifikacije Kamnika in predvsem s sodelovanjem DARS modernizacija regionalne ceste od Molnika do Most. Poleg tega je bilo v šlirih letih obnovljenih .31 km lokalnih cest, zgrajenih 16 km kanalizacijskega omrežja, saniranih prek 20 plazov itd. Manj uspešna pa je bila občinska uprava pri razreševanju nekaterih problemov v zvezi z gospodarjenjem na Veliki planini (nadzornega sveta občinske firme VP Zaklad narave v bistvu ni več, saj »Potrebno je bilo najti pravilen medsebojni odnos med občinsko upravo, občinskim svetom, upravno enoto in drugimi. Priznati moram, da je bilo v začetku kar precej težav, srečevali smo se s številnimi nejasnostmi, predvsem kai zadeva pristojnosti. Ker sem bil kot župan izvoljen brez strankarske podpore, torej kot neodvisni kandidat, je bilo za potrebno večino glasov najti predvsem strokovne rešitve posameznih problemov,« meni župan Smolnikar ob zaključku mandata in dodaja, da vsega ni mogoče storiti naenkrat, želje in potrebe si namreč sledijo druga za drugo, štiri leta pa pomenijo le kratko obdobje za njihovo uresničitev. JAVNI RAZPIS za oddajanje trgovskih in gostinskih stojnic na javnih površinah v času od 19. do 31. 12 1998 in na silvestrski večer 1. Predmet javnega razpisa je: • oddaja trgovskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg) • oddaja gostinskih stojnic na javnih površinah ((/lavni trg) 2. Pogoji za opravljanje predmetnega razpisa. • na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po veljavnih predpisih (Zakon o trgovini. Zakon o gostinstvu) • da so sposobne poravnati finančne obveznosti. 3. Merila za izbor so: • kvaliteta ponudbe • reference ponudnika • prednost pod enakimi pogoji imajo pravne in fizične osebe s sedežem v občini Kamnik 4. Rok prijave je 7. 12. 1998. 5. Cena za najem stojnice je 1.500.00 SfI na dan. V ceni ni vračunan 6,5% prometni davek. 6. Predvidene lokacije za gostince na silvestrski večer: • nasproti Pošte na Glavnem trgu • pred SKB Banko na Glavnem trgu 7. Cena za najem gostinskega prostora z vključenimi stroški za ansambel Nagelj na Glavnem trgu na silvestrski večer je: • gostinski prostor opremljen z električnim priključkom 60.000 SD • gostinski prostor brez električnega priključka 35.000.00 SIT 8. Ponudba mora vsebovati naslednje elemente: • dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev • odločba upravne enote, da ponudnik lahko opravlja dejavnost • garancijo za plačilo v skladu z veljavnimi predpisi • izjavo, da je ponudnik pripravljen do določenega roka oz. do po pogodbi zapisanega datuma poravnati obveznosti do organizatorja. 9. Ponudniki svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Na ovojnici mora biti označeno »ne odpiraj« in točen naslov ponudnika. K). Odpiranje ponudb bo 8. 12. 1998 v prostorih Občine Kamnik Občina Kamnik P/az v Soteski V noći od 18. na 19. oktober se je po večdnevnem deževju tudi v Tuhinjski dolini sprožilo več plazov. Cesto Kumnik-Molnik jc najbolj ogrozil plaz. v Soteski, kjer se jc na glavno cesto prevrnilo smrek. Kol je pri odstranjevanju posledic plazu dejal Anton Pangeršič z Markovega, ki je lastnik tega de- la gozda ob cesti, jc s plazom zdrsnilo deset smrek. Ta predel je začel po malem lesti navzdol že pred desetimi leti. K dokončnemu udrtju pa je verjetno pripomoglo urejanje ceste in dela potoka ob levi strani ceste v smeri proti Kamniku, največ pa je seveda prispevalo dolgotrajno deževje. Zdaj bo treba brežino dodatno utrditi s Škarpo. F. S. V znamenju praznovanj Gasilska vaja v tovarni Svilanit Pogled na plaz v Soteski Vodni nogomet V Prostovoljnem gasilskem društvu Kamnik smo se tudi letos odločili, da poskrbimo za pestrejšo dejavnost gasilcev, zato smo organizirali Vodni nogomet. To ni nikakršna gasilska novost, saj jc bila prva tekma odigrana ob 75-letnici društva, torej že pred ena-inštiridesetimi leti. Pravila za igro sta sestavila dipl. ing. Franc Dolenc in Jože Bcrlcc si. Naslovila sta jo Gasilska igra z žogo. Zaradi nenavadnosti in zanimivosti sla bili ob premierni tekmi navzoči tudi ljubljanska in beograjska televizija. Igra je doživela veliko ponovitev po vsej Jugoslaviji, vendar je sčasoma tonila v pozabo. Za oživitev smo se odločili v lanskem letu, ko je PGD Kamnik praznovalo 115-ietnico. Pravila igre in vse podrobnosti v zvezi z izvedbo nam je dal na voljo Jože Berlec st., vendar smo morali zaradi drugačnega terena in manjšega igrišča sprejeti kar nekaj sprememb. V spoštovanju do avtorjev Gasilske igre z žogo smo sc zalo od- Gasilska igra z žogo. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. 1. RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 36. člena statuta Občine Kamnik (Ur. 1. RS, št. 39/95, 25/97 in 47/98) je župan Občine Kamnik 7. 10. 1998 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU B-8 ZGORNJE PEROVO, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 70, dne 16. 10. 1998. I. Župan Občine Kamnik odreja javno razgrnitev osnutka odloka o zazidalnem načrtu B-8 Zgornje Perovo. U. Javna razgrnitev osnutka odloka o zazidalnem načrtu B-8 Zgornje Perovo seje začela 19. oktobra 1998 in bo trajala do vključno 16. novembra 1998. Osnutek odloka o zazidalnem načrtu B-8 Zgornje Perovo in grafične priloge so razgrnjeni na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in v avli Srednješolskega centra Rudolfa Maistra, Novi trg 41a. III. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. V času javne razgrnitve osnutka bo organizirana javna obravnava. Pripombe in predloge ter stališča podajo zainteresirane fizične in pravne osebe v času javne razgrnitve na mestu razgrnitve v pisni obliki oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje'in prostor. IV. JAVNA OBRAVNAVA BO V SREDO, 11. NOVEMBRA 1998, OB 18. uri V SEJNI SOBI 9, PRITLIČJE, OBČINE KAMNIK župan Občine Kamnik Tone Smolnikar ločili, da različico prvotne igre poimenujemo Vodni nogomet. Lani je bila igra tako med tekmovalci kot tudi gledalci dobro sprejeta in ob koncu so vse nastopajoče ekipe izrazile željo, naj bi tekmovanje postalo tradicionalno. Zaradi tovrstne pobude in zato, da bi se gasilci srečevali še drugje, ne le na akcijah, smo tudi letos organizirali tekmovanje. Tako smo se v soboto, 5. septembra 1998, zbrali ob 16. uri na parkirnem prostoru pri tovarni Titan. Kljub dežju in odpovedi dveh ekip, je tekmovanje potekalo nemoteno. Čeprav je namen tovrstnega srečanja predvsem družabnost, so vse ekipe vzele tekmovanje zelo resno. Pri usmerjanju žage z vodnim curkom proti golu so bili najuspešnejši iz PGD Kamniška Bistrica. Sledila jim je ekipa iz Komende, tretji pa so bili Kamni-čani. Po koncu tekmovanja smo vsi skupaj pospravili orodje in opremo in se zbrali v gasilskem domu v Kamniku, kjer smo organizatorji poskrbeli za pogostitev tekmovalnih ekip. Na uradno razglasitev rezultatov ter podelitev diplom in praktičnih nagrad pa je bilo treba nekoliko počakati, saj je veselo razpoloženje zmotil alarm. Ekipa za tehnično reševanje je nemudoma odhitela v akcijo. Ob vrnitvi so nam njihovi obrazi govorili, da tokrat tudi njihova hitra pomoč ni mogla rešiti življenja. Z nekoliko grenkim priokusom smo podelili priznanja in nagrade in se razšli v upanju, da se naslednje leto srečamo v večjem številu. Za PGD Kamnik Vladka in Brigita Razstava ročnih del upokojencev Ženska sekcija kamniškega društva upokojencev organizira razstavo ročnih del v prostorih društva na Kolodvorski 5. Odprtje bo v petek, 4. decembra, ob 16. uri. Razstavo si boste lahko ogledali v soboto, 5. 12., v nedeljo, 6. 12., in v ponedeljek, 7. 12., od 9. do 17. ure. Vsi, ki želijo sodelovati, naj prinesejo svoje izdelke na DU Kamnik v torek, I. 12., in v sredo, 2. 12., med 13. in 17. uro. ■ Na ogled so vabljeni vsi, ki jih zanimajo ročne spretnosti, še posebej šole. Spoznajte spretnosti upokojencev in se prepričajte o njihovi ustvarjalnosti. STANE SIMŠIČ Gasilke in gasilci prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) tovarne Svilanit smo v petek, 16. oktobra, izvedli gasilsko vajo v Svilanitu. S tem smo želeli zaznamova ti 60-lctnieo tovarne Svilanit in oktober - mesec požarne varnosti. Vajo smo izvedli skupaj z gasilci iz PDG Kamnik in PIGD Titan, žal pa se je niso mogli udeležiti gasilci iz PIGD Svit. Prikazali smo gašenje šotora - skladišča, z odvzemom vode iz reke Bistrice (to so izvedli gasilci PIGD Titan), iz av-tocisternc, iz hidrantnega omrežja, gasilke PIGD Svilanit, iz vodnega rezervoarja, gasilci Svilanita, in z uporabo avtolestve (to so prikazali gasilci PGD Kamnik). »Napad« v šotor sta izvedli z izolirnimi dihalnimi aparati dve napadalni skupini iz PDG Kamnik in PIGD Svilanit. Vajo so si ogledali predstavniki Gasilske zveze Kamnik in vodstvo tovarne Svilanit. Po končani vaji pa so se Svilanilove gasilke podale v višave še z gasilsko avtolestvijo in pokazale, da so pogumne gasilke, ki se ne bojijo višine. Sledil je slovesen trenutek, ko jc direktor Svilanita gospod Bogomil Wiegc-le izročil Svilanitovim gasilcem izolir-ni dihalni aparat. Vestnim in požrtvovalnim članom PIGD Svilanit sta predstavnika GZ Kamnik podelila gasilska priznanja. Angelca Golob je prejela republiško priznanje III. stopnje, Helena Grobar občinsko priznanje III. stopnje in Jože Gradišck občinsko priznanje 1. stopnje. »Delovno« in praznično srečanje se je končalo v zgodnjem sončnem popoldnevu s povabilom na skromno zakusko v jedilnico tovarne Svilanit. Zapisal: Poveljnik PIGD Svilanit ANTON JEGLIČ Po zaključku gasilske vaje IGD Svilanit, ki so se je udeležila tudi IGD Titan in GD Kamnik, je glavni direktor Svilanita Bogomil rViegele med drugim poudaril pomen požrtvovalnega in dobro organiziranega gasilstva tako v občini, v tovarni Svilanit kot tudi drugje. Tone Jeglič, poveljnik IGD Svilanit, je vse udeležence gasilske vaje ob 60-letnlci Svilanita prijazno pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo. Foto: Drago Mejač Krvodajalstvo - za zgled Na sliki so razigrani mladi kamniški krvodajalci, ko so oddali kri na septembrski akciji Zavedajo se, da s svojim humanim dejanjem mnogim rešujejo življenja. Posnemajmo jih! Tudi nam se lahko zgodi, da bomo kri potrebovali že jutru - IVA HUMAR KS Šmarca Načrtno in prodorno Na obisk v krajevno skupnost Šmarca smo sc podali zaradi specifičnosti njihovega deia. V pogovoru sta sodelovala Ivan Sekavčnik, predsednik sveta KS, zaposlen v Heliosu Domžale, in podpredsednik sveta Aleš Zobavnik. zaposlen v podjetju Vistra-Domžalc. Na voljo sta imela vrsto podatkov, iz katerih je mogoče sklepati, da v tej KS delajo uspešno, predvsem pa načrtno. Splošni pogled na KS Po velikosti se uvršča med majhne, sej meri le 1,6 krni Po številu prebivalstva, 1250, pa med srednje velike. Zanimivo je, da je sestavljena lc iz enega naselja - Šmarce. Je pretežno bivalno naselje z eno- ali dvodružinskimi hišami, stanovanjskih blokov sploh ni. Ima 340 hiš in 388 družin. Zaposlitev ima približno 500 krajanov. Status kmeta ima 11 družin, kmetiji sta zaščiteni dve. V Šmarci so tri tovarne, 16 podjetij in več kot 60 obrtnikov. Med tremi trgovinami jc Kočna največja, prav zdaj jo obnavljajo in bo nared v začetku decembra. Imajo 4 gostišča, otroški vrtce s približno 50 otroki, uspešno dela podružnična knjižnica, aktivni so gasilci in kulturno društvo. Otroci obiskujejo osnovno šolo na Duplici, nekaj pa jih hodi v Radomlje. Kako ocenjujete rezultate dosedanjega dela? Svet KS v sedanji sestavi deluje od 1996 dalje, zato sobesednika menita, da lahko govorite o delu v tem obodbju. Ker pa sc v preteklosti ni gradilo načrtno, se danes pojavljajo različni problemi, zlasti pri urejanju cest. Leta 1996 so bila zagotovljena finančna sredstva in zaceli so z gradnjo kanalizacije; slala naj bi 165 milijonov SIT. Krajani naj bi prispevali 30%, občina pa 70%. Z večino krajanov je KS že podpisala pogodbe o udeležbi pri finančnih obveznostih, pa tudi občina spoštuje dogovor. Kot najugodnejši izvajalec del se je izkazalo Komunalno podjetje Kamnik. Gradnja bo potekala etapno z zaključkom spomladi leta 2000, že sedaj pa intenzivno delajo na drugih projektih za obdobje od leta 1999 dalje. S projektom so se odgovorno ukvarjali vsi člani sveta. Katera področja bodo prednostna? Takoj po zaključku del kanalizacije se bodo zelo prizadevali za modernizacijo in asfaltiranje cest (vse ceste v naselju so makadamske), odvodnjavanje cest in javno razsvetljavo. Ta dokaj zahteven program naj bi realizirali v približno šestiii letih, kar bi stalo okoli 135 milijonov SIT, KS naj bi zbrala 41 milijonov. Občina in drugi pa naj bi prispevali 94 milijonov. Poleg teh nalog razmišljajo še o pločniku ob glavni cesti - na obeh straneh - in ureditvi kulturne dvorane, ki je pogoj za kulturno udejstvovanjc. Prepričani so, da jim bo uspelo dobili sponzorje in zbrati dovolj sredstev. Ali razmišljate o krajevnem samoprispevku? Naštete naloge so v interesu vseh krjanov, zato bo svet KS predlagal sprejem krajevnega samoprispevka v višini 1,5% za dobo 5 let. Tako zbrana sredstva bi uporabili strogo namensko. In kako deluje svet KS? Od 1996 dalje ima 9 članov, ki so prizadevni in sc redno sestajajo. So tesno povezani s krajani, z njimi na letnih zborih razpravljajo o nalogah, ki jih imajo v programu, stike pa vzdržujejo tudi z mesečnimi govorilnimi urami. Letno KS dobi okrog 330.000 tolarjev, nekaj več sredstev pa svet KS pridobi z lastno dejavnostjo. Ta sredstva komaj zadoščajo za kritje administrativnih stroškov. Vsi v KS delujejo brezplačno. So odnosi med KS, občino in drugimi dejavniki primerni? Oba sogovornika zatrjujeta, da so medsebojni odnosi dobri, tako z občino kot s podjetji in drugimi. Vendar menita, da bi občina morala bolj prisluhniti upravičenim potrebam KS in prispevati več sredstev. Kako dalje? Prihodnji mesec bodo volitve v organe KS, intenzivne priprave pričajo, da se nanje pripravljajo vsi v KS, ker si želijo uresničiti zadane naloge. Predsednik sveta KS Ivan Sekavčnik in podpredsednik Aleš Zobavnik imala dovolj delovnega poleta, ki ga znata prenašati tudi na sodelavce. STANE SIMŠIČ Ivan Sekavčnik in AleS Zobavnik, zatopljena v delovni program. Kamniški OBČAN KULTURA 5. novembra 1998 5 Izzvenela je pesem Pepce Mihelič (1915-1998) »Ali pridemo kdaj tako skupaj?« sprašuje pesnik Tone kuntner oh spo znanju, da matere, kije nekoč družino sklicala pod isto streho, za isto mizo, kjer so skupaj zmolili in zapeli, nt veći Pesnik odgovarja sam: Pridemo skupaj. Na dan Vseh svetih. Praznik Vseh svetili je po svoji vse-hini praznik veselja z množico pravičnih, ki gledajo božjo slavo. Ta praznik v naši zavesti prekriva otožna misel spomina na rajne, s katerimi smo skupaj prehodili del življenjske poli. X mnogimi smo skupaj zmolili in zapeli! Pesnikove besede nas spomnijo na kamniško pevko-sopranistko Pepeo Mihelič, ki se je s prihajajočo jesenjo poslovila od nas; s svojo vedrino, prijaznostjo in predvsem pesmijo pa ostaja z nami. Pepca Mihelič je prepevala v svojih oajnežnejSih letih in ko je prestopila šolski prag, je te nastopila v baročni dvorani škofijskega dvorca v Gornjem Oradu. Tu je petju nadarjene deklice prisluhnil in ga pohvalil ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Spomin na ta zgodq i pevski nastop je gospa Pepca ohranila in ga s tresočo roko zapisala v času, ko zaradi starosti in bolezni ni mogla govoriti in_so jo ob petju drugih oblilc solze. Kmalu po tem pevskem nastopu je nadaljevala svoje šolanje in prepevanje v Nevljah in nato v meščanski šoli pri sestrah uršu-linkah v Mekinjah. Ves čas je sodelovala pri različnih šolskih igrah in drugih nastopih. Ko je katolici p. Matej Vidmar izbiral dekliške glasove za prepevanje pri »šmamicah«, je bila med pevka- Slikar Polde Mihelič v razstavišču Veronika Slikarstvo kamniškega slikarja Poldeta Miheliča stilno ali slogovno ni lahko opredeliti. Čeprav vedno črpa iz lastnih domačijskih korenin, iz slovenske ruralne etnografije, etnologije in folklore se je formalno naslonil na nekatere likovne vzore in vzorec, ki so jih. predvsem po drugi svetovni vojni, forsirali tako imenovani »naivni« slikarji. Delno pa se je op-lajal pri nizozemskem slikarju iz 16, stoletja Petru Brucglu starejšem, predvsem v njegovih čudovitih slikah vaškega miljcja. Opazimo pa lahko tudi naslonitev ali vsaj spogledovanje z deli, značilnimi »kmelskiini slikami«, priznanih slovenskih slikarjev iz preteklosti, kot so bili, denimo, Vcsna-ni (Maksim Gaspari, Gvidon Birol la) ali krajina T in likovni opisovalec kmečkega življenja Lojze Perico, ki je bil tudi Miheličcv neformalni učitelj in v zgodnjih delih tudi njegov vzornik. I'rcdvscm pa je Polile Mihelič ljudski slikar, ki nam v sicer nekoliko karikirani obliki ohranja ali posreduje izginuli svet naše kmečke idilikc, ljudsko kmetijske kulture in ljudskih šeg in navad, običajev in praznovanj. V svojih slikah nam je ohranil poleg že skoraj izginule pristne slovenske podeželske arhitekture, verovanj in običajev, izročil vaških skupnosti, pozabljenih ritualov, polpretekle kmečke noše ter drugih značilno podeželskih atributov, ki izginjajo iz naše realnosti in tudi. žal. iz nase zavesti, tudi tipične like in figure iz izginulega sveta naše ruralne preteklosti: vaški posebneži, ilescli brali in deselnicc, romarji, čredniki, pastirji, potovke, vandrOVCi, vasovalci, vaški pi ..ni ki, bajtarji, kajžarji, osobejki, pre-UŽitkarji, mah in veliki kmetje, kmetice, vaški kaplani in župniki, ter značilni motivi vaških sejmov. proSčcnj. procesij, pogrebov, oh-ceti. Omembe vreden element Mi heličevcga slikarstva so tudi podeželski urbani eksterierji in ljudska, kmečka arhitektura, ki je v nekaterih slovenskih regijah že povsem izginila. Tu naj omenim predvsem arhitekturo revnega kmečkega prebivalstva, bajtarjev in malih kmetičev. ki je zaradi nebrzdanega porabništva, nespo Štovanja in nepoznavanja kultur ne dediščine in vsesplošnega kulturnega primitivizma žal že sko raj povsem izginila. Ob slikarjovi retrospektivi v Kranju Icla 1 *>94 sem zapisal he sede, ki najbolj okarakterizirajo našega slikarja. Polde Mihelič je Slikarski posebnež: je samoraslnik in šolan slikar, manirisl in eklektik, a hkrati originalen in razpo-znaven. je pravljičar in pripovednik, radoživ hudomušne/ in otožen nostalgik, v srcu otrok in v duši iiKKlrec, pričevalce in kronist. Dušan Lipovec razstavlja v Kolinski Akademski slik.u in likovni kri-hk Dušan Lipovce r.izslnvlja svoja novejša slikarska dela v Kolinski d. d., Šmarlinska 30 v Ljubljani. V razstavnih prostorih Kolinskc, katerih pobudnik in ustanovitelj je bil ljubitelj umetnosti generalni direktor Kolinskc g. D)jze Deželak, je Lipovec predstavil dva ciklusa svojih del. V prvem so predstavljene vedute Kamnika v oljnih in nkrilnih tehnikah, v drugem pa akvareli in gvaši iz. različnih slovenskih pokrajin. Ob tej priložnosti je umetnostni zgodovinar in likovni kritik prof. dr. \c\ Mcnaše zapisal: »Dušan Lipovec je slikal po vsej Sloveniji od Krasa do Prekmurja, seveda pa je logično, da je najboljša dela ustvaril v okolju, v katerem se je rodil in odraščal, v Kamniku in, nekoliko širše, v podalpskem okolju. Tega okolja pa - drugače od drugih, tudi kraškega - nikoli ni idealiziral: njegov arhetipski motiv je Kamnik, ki se nekako nebogljeno stiska pod gmoto grajskega hriba, ta pa mestece bolj duši kakor ščiti...« Kamničan Tomaž Schlegl v razstavišču Cicero Arhitekt Tomaž Schlegl se poleg s svojim osnovnim poslanstvom, arhitekturo, zelo uspešno bavi še z. likovno umetnostjo v ožjem pomenu. Poleg odhčno.obvladljive risbe se že več let posveča akvarelu in risbi v različnih tehnikah pa tudi monumenlalne-niu slikarstvu (slika gigantskih dimenzij: Gledalci). Je tudi odličen figuralik in karikaturist. Lani je Tomaž. Schlegl polovni po Franciji in se je za dalj časa ustavil v Parizu. Tu je marljivo zapisoval popotne vtise in jih likovno zarisoval na papir v obliki bežnih krokijev ali koloriranih risb s tušem. V francoski prestolnici seje med drugim srečal z znanimi pariškimi Slovenci - likovniki, kot sta denimo cenjeni in uspešni kipar Jane/. Zorko in naš kulturni ambasador, slepi fotograf Evgcn Bavčar, loma/ je ohiskov.il muzeje in galerije, zašel pa jc tudi v razvpite četrti prodajalk ljubezni in prav tu so nastale drobne umetnine, ki jih razstavlja v Dc-lovi galeriji Cicero. Na predhodni kamniški razstavi je la ciklus pomenljivo poimenoval preprosto Kurbc. Ravno v teh, z agresivno erotiko in morbidno in bizarno seksualnostjo prepojenih umetninah je avtor dosegel risarsko in slikarsko dovršenost Odlika ich drobnih perorisb in akvareliranih krokijev jc v sproščeni, a zanesljivi risbi in v izostrenem občutku za barvne odnose. Te bežne skice, izvedene z minimalnimi likovnimi sredstvi, povedo vse. pri kažejo nam bizarni svet nočnega Pariza; tU ni več kaj dodali ali odvzeti. Razstava pariških krokijev Tomaža Schlegla, po formatu majcenih, a po duhu velikih likovnih del, jc lahko poslastica za tiste, ki znajo gledati in občutiti ter ceniti pravo umetnost. Na odprtju je francosko obarvano glasbo igral in prepeval znani kamniški muzikant Brane Biča-nič Hudobilnik. DUŠAN LIPOVEC mi tudi Pepca Mihelič. ki je tako začeki svojo sedem desetletij dolgo pot pevke in Solistke. Največ je prepevala v cerkvenih zborih, zlasti v Nevljah in Kamniku. Z različnimi igralskimi skupinami je nastopala v spevo- Pepci MiheHč so v slovo zapeli cerkveni pevci Iz Nevelj žalostinko, ki jo je napisal Feliks [/govtefc, organist, pevovodja in skladatelj, iz Gornjega Grada: I tihnil je njen lepi glas, poslavlja se od nas... igrah, operetah in drugih prireditvah. Za redno glasbeno in pevsko izobraževanje ni bilo materialnih možnosti, zato je Pepca svoj pevski talent razvijala s pomočjo or-ganistov in pevovodij, ki so bili nosilci glasbenega življenja in izobraževanja. Največkrat sc je spominjala neveljskega organista I rance ta llumarja, ki jc ob kmetovanju na Cvekovi domačiji oral glasbeno ledino in v Nevljah vzgojil mnogo dobrih pevcev. Za glas in njen pevski talent velja tisto, kar je prof. Samo Vremšak napisal, ko se je spominjal koncerta v korist maturantskega izleta prve generacije kamniških maturantov. Tam jc sopra-nistka Pepca Mihelič zapela nekaj slovenskih samospevov; čeprav ne-šolana pevka, je bila obdarovana s krasnim sopranom, ki je bil tehnično povsem naravno postavljen! Ob neki drugi priložnosti je znani operni tenorist Jože Go-stič rekel: »Ali slišite, kako Pepci »nese štimo«, ima pa res prelep glas brez napake; nič mu ne moreš dodati m nič mu ne smeš odvzeti!« Pod nemško okupacijo sc v javnosti nista smeli oglasiti slovenska beseda in slovenska pesem. Edina izjema na Kamniškem je bila farna cerkev na Šutni, kjer 10 ob takratnem latinskem obredju molili slovenske molitve, v slovenskem jeziku so brali berila, evangelije in oznanila; prav posebno pa je zaživela slovensku pesem, ki so jo peli pevci na koru in mnogokrat vsa cerkev. Kamniška glasbenika Avgust Cerai in Ciril Vremšak sta imela na šu-tenskem koru večino najboljših pevk in pevcev iz Kumniku in okolice. V tistih težkih časih so ljudje vsaj za trenutek pozubili nu vojne tegobe, ko je sopranist-ka Pepcu Mihelič zapela tisto znano pesem Petra Jereba: Pelji naš čolnič. varno ga vodi, dokler v zavetju ne najde pristan... Pepca Mihelič je našla svoj pristan, spomin na njeno petje, zlasti v cerkvi, bo živel še dolgo! V časih, ko televizije še ni bilo in so radijske aparate imeli le redki, so prosvetna društvu in pevski zbori skrbeli z.u kulturne in zabuvne potrebe ljudskih množic. O tem, kuj se je dogajalo na vaških odrih in tudi v Kamniku, bo treba raziskati Se marsikaj. Preučiti bo treba drobne časopisne vesti, pregledati kronike in plakate, ki so vabili na različne prireditve, povprašati še živeče pričevalce in Se kaj. Nu dan bodo prišli podutki o tem, du je Pepca Mihelič sodelovulu pri spevoigrah in operetah že pred drugo svetovno vojno (Srce in denar. Mlada Breda, Rožmarin. Mežnar-jeva Liziku itd.), ob njenem imenu bodo zapisani Franc Humar. Nandc Novak, Janče Plahuta, Avgust Cerar, Hubert Bergant in mnogi drugi. Socialistična Jugoslavija operetam in podobnim delom ni bila preveč naklonjena, pa vendar je režiserju Hubertu Bergantu in prof. Viktorju Mihelčiču uspelo zbrati »sto ljudi« in vzorno pripraviti opereti Mežnurjeva Liz'ka in Miklova Zala Sopranistka Pepca Mihelič in tenorist Jernej Plahuta sla bila /a Kamilicam,- glavni medijski zvezdi. Uradni voditelji kamniške kulture so imeli o pevcih, ki so peli tudi na koru slabše mnenje. Takrat so bile zelo važne družbenopolitične ocene in mnenja... Nekaj let kasneje sta režiser Johi Golob in zborovodja Ciril Vremšak razširila vrste »Lire« in Pepcu Mihelič je bila med pro-tugonisti v operetuh RokovnjaCi in Študentje smo. Tudi potem, ko je nehala pre-pevuti nu odru, je ob spremljavi harmonikarju Boža Matičića radu zapela kakšno operetno arijo iz starega repertoarja. Posebno ji je bila pri srcu tista: Pri belem koničku kraj jezera... Božo Ma-tičič s sovjimi muzikanti je spremljal tudi njeno hčerko Evo. ki je prepevala popevke in šansone. Na orumenelem plakatu lahko preberemo, da bo Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamniku uprizorilo 31. januarja 1957 opereto Študentje smo. Će pogledamo seznam sodelujočih in fotografije s predstave, vidimo, da se je večina že preselila »gor na Zale« in še na kak drug »britof že-gnani«. Tam počivata režiser Johi Golob in dirigent Ciril Vremšak, ki sta z nasmehom in avtoriteto gradila predstavo, kjer so za dobro razpoloženje skrbeli Štefan Repanšek, Johun Kovterc, Tone Cibašek in drugi. S stare fotografije nas gledajo bolj ali manj maskirani obrazi, tu so Oto Fink, Martin Golob, Mirko Vedlin in dva popolnoma črna zamorca, oba Franceta: Plahuta in Spruk. S slike nas gleda navihana Nina, ki jo je igrala Eva Mihelič; ta že Četrt stoletja po-čivu na Žalah in letos se ji .je pridružila njenu mama Pepca, ki je takrat igralu gospo Kluro, upokojeno operno pevko. Na sliki nekateri manjkajo, le kje sta Tomaž Keršmanc in predsednik Lire dr. Albert Ćebulj... in Dnz.e Ho-mar - Koren in še kdo. Tisti pa, ki še tlačijo to zemljo s pesnikom ponavljajo: Pridemo skupaj. Na vseh Vernih dan! JANEZ M AJCENOV1Ć TURISnČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 06V818-119 E-mail: infocenter.kamnlk-1@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV vrh t V t KI kulturnih or ga nIc* clj k a m II I k 4.-15, n Galerija Veronika, Kamnik Razstava ob 60-letnici najdbe mamuta: PO SLEDEH NEVELJSKEGA MAMUTA (1938-1998) Sobota. M. 11 1998. ob 20. uri Župnijska cerkev na Šutni. Kamnik MUŠICA AETERNA Koncert Anton GRĆAR, trobenta Hubert BERGANT, orgle Vstop s prostovoljnimi prispevki. a. 25. 11 1998. ob 19. url *° Galerija Veronika, Kamnik Predstavitev knjige Vid Ambrožlč: ŽANDAR MED CVETJEM IN KNJIGAMI BO Napovedujemo: Sobota. 28 IX 1998. ob 19. uri Srednješolski center R. Maistra, Kamnik Koncert ob Izdaji notne zbirke skladatelja, kamniškega rojaka Viktorja Mlhelčiča Sodelovali bodo: Otroška zbora Oš Frana Albrehta in Toma Brejca, Kamnik, Otroški zbor RTV Slovenija, Tercet Veronika, Ženski pevski zbor Solidarnost, Moški pevski zbor Solidarnost, Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Mešani pevski zbor Cantemus, Mešani pevski zbor Titan, Komorni zbor Šutna in Janez Majcenovič. Vstopnina: 500 SIT. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsako sredo ob 14. url Vila Čira-Ćara: umetniško-ročna delavnica. Vodi Rosana Kleindienst Premk, prof. Vsak drugi četrtek ob 18, url Pravljične ure v dislocirani enoti Matične knjižnice v Smarcl: 2. 11 1998: POTOVANJE S KANUJEM 26. 11 1998: ŠKORŽEK Cena: 200 SIT Vsak ponedeljek ob 18. url Pravljične ure v knjižnici Kamnik 2. 11 1998: pravljica ŽABEC JE JUNAK, vodi Jana Pogačar 9. TI 1998: igralna urica s knjigo DUHCI, vodi Andreja Štorman 16. 11 1998: psihomotorična delavnica z Leo Frleta in Mileno Lampret: BELE PIKICE Cena: 200 SIT Vsako sredo ob 10. url Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3 leta dalje (pionirski oddelek Matične knjižnice Kamnik). Vodi: Helena Sterle. Cena: 200 SIT. Pravljične ure na POTUJOČI KNJIŽNICI; Vodi pravljičarka Jana Pogačar. Otrokom bo pripovedovala pravljico ŽABEC JE JUNAK - Šmartno, ponedeljek, 9. 11. 1998, ob 17.30, v OŠ Šmartno - Sela, sreda, 11 11. 1998, ob 16. uri, v OŠ Sela - Tunjice, četrtek, T2. 11 1998, ob 18 uri, v OŠ Tunjice - Krivčevo, petek, 13. 11 1998, ob 17. uri, v Oš Gozd - Laze: ponedeljek, 23. 11 1998, ob 19.15, v Kulturnem domu Laze - Motnlk, torek, 24. 11 1998, ob 17.15, v OŠ Motnik Cena 200 SIT. Otroci naj s seboj prinesejo copate. Torek. 17. 11 1998. ob 19. uri VZPON NA KILIMANDŽARO (5895 m) In MT. KENJO: potopisno predavanje z diapozitivi v dvorani Matične knjižnice Kamnik. Vzpon bosta z besedo in sliko predstavila dr. Marko in dr. Angelca Zerovnik. Torek. 24. 11 1998. ob 19. uri Srečanje z literarnim zgodovinarjem, pesnikom in občinskim nagrajencem prof. Francetom Pibernikom. V kulturnem programu sodelujeta Sabina Acceto z recitacijami in Andreja Humar z glasbo. m KULTURNI CENTER KAMNIK Grad Zaprice Razstava ŽLAHTNI PURGARJI KAMNIŠKI - najpiemožnejši meščani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Odprto, od torka do sobote od 9 do 12 ure in od 16. do 18. ure, nedelja od 10. do 13. ure Informacije: 817-647 Četflek 5^11, 1998, Ob Tft Uri V salonu gradu Zaprice predstavitev 24 knjige Kulturnega centra Kamnik: A Valič: TRIGLAV - Arheološki problem in vprašanje njegovih predstav Organizator: Kulturni center Kamnik. Informacije: tel. 817-647, 817-662 DRUGE PRIREDITVE Petek. 13,11.1998, ob 19, uri Posamezno člansko hltropotezno prvenstvo občine Kamnik v šahu za leto 1998 v prostorih Šahovskega kluba Komenda, Glavarjeva 63/I Organizator: Šahovski klub Kamnik. Informacije: TIC Občine Kamnik, tel. 831-470. Sobota 14. 11 1998. ob 21 url Športna dvorana Kamnik Jasmin Stavros. Povver Dancers. Agropop in drugI. Vstopnina: 1.500 SIT Vstopnice prodajalo: Videoklub Metulj, CD Planet, Turistična agencija Veronika. Turistična agencija Alpe Jadran Club, študentski servis Kamnik. Organizator: NK Flok Komenda. Informacije: g. Zarnik, tel 818-241. Petek. 27.11J998, ob 19, url Moštveno prvenstvo občine Kamnik v šahu za leto 1998 v prostorih Šahovskega kluba Komenda, Glavarjeva 63/I. Organizator šahovski klub Kamnik. Informacije: TIC Občine Kamnik, tel 831-470 Odziv na anketo Maksa Lavrinca V ospredju zdravstvena oskrba, zaposlitev, prometni režim... Poslanec Državnega zbora in kandidat za župana Maks Lavrinc je pred dnevi razposlal po vsej občini posebno anketo, prek katere je želel ugotoviti razpoloženje občanov in njihov pogled na najbolj žgoča vprašanja življenja v kamniški občini. Čeprav odgovori še vedno prihajajo, je že dosedanji odziv, kot je dejal Lavrinc; presegel pričakovanja. V nekaj dneh je prispelo preko 170 odgovorov, med njimi je bila slaba polovica podpisanih z naslovom podpisnikov, ki želijo, da jim poslanec osebno odgovori na njihova vprašanja. Iz vsakega desetega pa lahko tudi razberemo ne-strinjanje z njegovo kandidaturo. V splošnem delu ankete je ve- čina vprašanih odgovorila na vprašanje, kakšen je trenutni pomen stanja na posameznih področjih. Ta pomen je bilo možno vrednotili z. eno od treh stopenj. Več kot polovica odgovorov največji pomen pripisuje kakovosti zdravstvene oskrbe v občini, z. 49% sledijo zaposlitvene možnosti, ki trenutno niso preveč obetajoče, vse bolj naraščajoči kriminal vseh oblik je pomen skrbi za osebno varnost občanov uvrstil na tretje mesto (47%). Da je urejenost prometnega režima, parkirišč, pločnikov še vedno zelo aktualna, kaže tudi 46% odgovorov, ki so to področje ocenili kot zelo pomembno. Med taka področja je 44% odgovorov uvrstilo tudi prijaznost ob- Poslanec Maks Lavrinc na ponedeljkovem pogovoru /. občani čine do ostarelih in invalidov. V dobri tretjini odgovorov pa SO med najbolj pomembna področja uvrstili otroško varstvo, čistočo okolja in komunalne storitve, ekološko kakovost življenja v občini, izobraževanje in prijaznost občine do otrok in mladine. Kulturno življenje (28%>). stanovanjske možnosti (26%>), kakovost trgovske preskrbe (24%,) in možnosti za rekreacijo in sprostitev (2I%>) pa je z najvišjo stopnjo trenutnega pomena za posameznika ocenila le dobra četrtina vprašanih, ki so odgovorili. Med odgovori na posebno vprašanje Kaj vas osebno najbolj žuli zelo izstopa prometna urejenost, pomanjkanje parkirišč in »umiranje« starega Kamnika. Precej je predlogov za odprtje enosmernega prometa skozi Šutno, t ud i od ljudi izven Kamnika. Mnoge moti tudi sedanji gost tranzitni promet, zla-sli ob konicah, prek Trga svobode in lapljevc ulice. Drugi kritično ocenjujejo pozidavo travnika pod bencinsko črpalko ob Steletovi ulici, ker da take stavbe ne spadajo v to okolje, kjer naj bi bil park in otroška igrišča. »Kriminalno je ravnanje z naravnimi danostmi (Velika planina, Snovik itd.).« je zapisano v enem izmed odgovorov. Mlade najbolj žuli pomanjkanje površin za rekreacijo, ukinitev kegljišča, propad rokometnega kluba, neurejenost okolice in notranjosti spori ne dvorane. Posebej odgovori z. Duplice opozarjajo, da ni prosto- rov za druženje mladih in da se morajo zato shajati na dvoriščih blokov ali pa v bifejih. Kamnik tudi nujno potrebuje kulturni dom s kinom. Tudi področje turizma, o kale-rem veliko govorimo, je našlo velik odmev v anketi. Kamnik bi moral bolje izkoristiti svoje turistične možnosti, neizkoriščeno mestno lepoto pa za turistične prireditve. Žc ama »pisarna« TIC-a in slavba. v kateri deluje, kaze pravo sliko o celotni ponudbi Kamnika, beremo v odgovorih, ki opozarjajo tudi na pomanjkanje hotela. Kamnik mora postati živo mesto, ne pa spalno naselje. Med ostalimi žulji naj poleg »levega čevlja« v enem izmed odgovorov omenimo občutek o z.asio-ju razvoja Kamnika in intenzivnejši napredek sosednjih Domžal, skrb za prihodnost otrok, denarno stisko nezaposlenih invalidov z družinami, odnos nekaterih občinskih uradnikov, ki bi morali biti s pojasnili na Ivo I jo občanom vsaj v uradnih urah, obljube po-lilikov, za kalere se žc vnaprej ve, da jih ne bo moč uresničiti, rivalske spore in strogo strankarske interese v občinskem svetu in v občini sploh in podobno. V anketi je bilo tudi vprašanje, ki so ga lahko anketiranci naslovili poslancu oz. kandidatu za župana. Na vsa ta vprašanja namerava M. Lavrinc osebno in pisno, na nekatera širša vprašanja pa tudi javno odgovoriti. i: s. Na vaša vprašanja odgovori iz SKD 1. vprašanje: KAKO IZBRATI PRAVEGA ŽUPANA? Pred volitvami se sprašujem, po kakšnih kriterijih naj izberem med kandidati pravega? Na podlagi slabih izkušenj iz. sedanjega županovanja sklepam: župan naj bi opravljal svoje delo s polnim delovnim časom in ne kar na dveh krajih: torej poleg županovanja še v svoji prvotni službi. Sprašujem sc, ali je pametno voliti takšnega kandidata, ki jc morda že prej enkrat slabo vodil neko podjetje ali ga celo spravil v stečaj? ODGOVOR SKD: Župan naj bi bil najprej poštenjak in demokrat, ki se vseskozi zavzema za resnico in pravico. Tudi naravno je, da boste glasovali za takšnega kandidata ali kandidatinjo - ta, ki vam je idejno soroden oz. najbolj blizu (kristjan bo bržkone volil dobrega kristjana ipd.). Le takšen bo mogel pri županovanju uresničevati tudi vaše želje. Sc razume, da mora župan biti tudi dober organizator s prirojenim čutom dobrega gospodarja. To lahko posebej dobro preverite pri tistih kandidatih, ki so že do sedaj vodili kakšno gospodarsko podjetje, pri ostalih pa je možen tak kriterij tudi v uspešnosti vodenja domačega - hišnega gospodarja. Občina, kot je naša, je namreč primerljiva z večjim podjetjem, zato je za vodenje takega »podjetja« skoraj nujna visoka izobrazba. 2. vprašanje: VOLITI - DA ALI NE? Zdaj pred volitvami slišim od koga: »Ah, jaz sploh ne bom šel volit - saj sc ne izplača, saj jc itak še vedno vse po starem, saj ne morem s tem nič spremeniti«. Kaj menite v SKD o tem, ali iti na volitve 22. novembra ali ne? ODGOVOR SKD: Takšne govorice pred volitvami navadno širijo nasprotniki demokracije, torej privrženci nekdanjega cnoumja, ali pa tudi tisti, ki takim govoricam verjamejo. V letih od 1945 do 1990 res ni bilo pomembno iti na volitve, saj si takrat mogel glasovati le za eno stran. Danes je to, hvala Bogu, povsem drugače. Na voliščih imamo bogato izbiro različnih opcij, strank, idejno različnih kandidatov, ki se zavzemajo /a različne koncepte našega skupnega razvoja. Ne iti na volitve danes pomeni dati prostovoljno iz vaših rok vašo pravico odločanja - drugim. V takem primeru se potem ne bi smeli pritoževati nad izvoljenim županom ali izvoljenimi občinskimi svetniki ali izvoljenimi krajevnimi svetniki. Pri demokratičnih volitvah je pomemben vsak glas. tudi en sam! - torej ne ostanite doma! - Prej dobro preučite kandidate, se posvetujte s politično razgledanimi prijatelji in se šele poleni po tehtnem premisleku odločite, da boste volili tistega oz. ti- ste, od katerih pričakujete, da bodo v prihodnjih štirih letih kar najbolje upravljali naše javne zadeve, javno gospodarstvo, torej nase javno življenje, kot si sami najbolj /elite. 3. vprašanje: SPONZORIRANJE VOLILNE KAMPANJE, DOVOLJENO ALI NE? V zadnjem času veliko beremo o raznih aferah, nastalih zaradi sponzoriranja volilne kampanje strank oz. samostojnih kandidatov. Zinima me, ali je to sponzoriranje prepovedano, saj ga časopisje opisuje dokaj črno? ODGOVOR SKD: Sponzorira nje predvolilne kampanje jc seveda po zakonu dovoljeno, vendar samo do omejenih zneskov. Po vsem demokratičnem svetu in zdaj tudi pri nas sc to izvaja. Marsikatero podjetje ali samostojni gospodarstvenik, obrtnik ipd. podpre eno, dve ali več (večkrat povsem nasprotno usmerjenih) strank hkrati. To dela bodisi iz prepričanja v določeno opcijo pa tudi iz. pričakovanja, da bo ta ali ona politična stran na vladi, tudi občinski, storila, pripravila kaj več boljših pogojev za lažje poslovanje, boljši prostorski razvoj ipd. -Domnevno pa naj bi včasih ponekod tudi že prišlo do prekomernega, torej po zakonu nedovoljenega sponzoriranja. Takšne primere pa naj bi obravnavale omenje- ne afere. 4. vprašanje: OB IZGRADNJI PLINOVODNEGA OMREŽJA jc sedaj večkrat slišati, kako zelo je občina zaslužna za graditev tega sekundarnega plinovodnega omrežja. Kot jc meni znano, pa za izgradnjo tega občina praktično ne namenja skoraj nobenih sredstev - vse stroške krijejo občani sami. Zanima me, kako je res s to zadevo? ODGOVOR SKD: Že prcjsnja občinska uprava oz. takratni Izvršni svet je pripeljal pogajanja o izgradnji tega omrežja v zaključno fazo. Žid nova, to je sedanja občinska uprava teh pogajanj ni uspešno nadaljevala. In tako so s precejšnjo zamudo, predvsem očitno zaradi premajhne spretnosti ali celo angažiranosti sedanje občinske uprave, občinski svetniki končno le dobili v potrditev ustreznega izvajalca teh del. Temu jc občina podelila koncesijo in odtlej ta sam v svoji režiji in za svoj račun gradi plinovodno omrežje v naši občini. Občina naj bi pri teh delih sofinancirala le majhen, bojda premostitven del, za priključitve pri večjih blokih. Glede na prvotno zastavljene termine izgradnja tega omrežja močno kasni in bi morala biti zaključena že pred leti. IZ TAJNIŠTVA OO SKD KAMNIK Z volilne konvencije Združene liste soc. demokratov Kamnik Tudi ZLSD ima svojo kandidatko Na volilni konvenciji ZLSD Kamnik so za kandidatko za županjo izvolili Tatjano Rot Dja-lil iz Kamnika, dolgoletno sodelavko v Zvezi prijateljev mladine in vzgojiteljico v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. l/volili so tudi 22 kandidatov /a izvolitev občinskih svetnikov v vseh štirih volilnih enotah občine Kamnik in 3 kandidate v 1. volilni enoti občine Kamnik (na konvenciji so namreč sodelovali tudi člani ZL iz bodoče občine Komenda). Kandidatka za županjo Talja-na Rot Djalil je v predstavitvi svoje programske usmeritve na prvo mesto postavila ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva v naši občini. Po nje- Tatjana Rot Djalil absolventka sociologije izhaja iz znane kamniške družine Rotovih, očeta Srečka in matere Marije, ki sta večino svojega aktivnega obdobja namenila razvoju Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, oče kot dolgoletni direktor, mati pa kot ravnateljica osnovne šole. Tudi Tatjana je svojo prvo zaposlitev nasla v ZUIM, kjer je danes zaposlena kot vzgojiteljica malčkov, največ časa pa je delovala v Mestni zvezi prijateljev mladine ljubljana, kjer sije nabrala bogatih iz-kusenj s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva mladine. nem mnenju bi bilo treba socialne stiske vseh za delo sposobnih občanov reševati predvsem z zagotavljanjem večjih možnosti za zaposlovanje, kot jih trenutno imamo v občini, ž^avz.cla pa se bo tudi za več socialnih in neprofitnih stanovanj in za nova mesta v vrtcih. Razmišlja pa tudi o ustanovitvi občinskega urada za mladino, prek katerega bi usklajevali in sofinancirali programe za ustvarjalno preživljanje prostega časa mladih. Poleg vsem ljudem dostopne javne zdravstvene službe sc bo kol županja zavzela tudi /a ustanavljanje dnevnih centrov za starejše in za razširitev pomoči na domu. Seveda v svojem programu ni pozabila tudi na obnovo kulturne dvorane v Kamniku. Medtem ko zadnji čas od marsikakega politika slišimo, da so krajevne skupnosti preživele, pa Rotova meni, da bi bilo treba to obliko povezovanja ljudi in njihovega sodelovanja pri reševanju krajevnih problemov ohraniti in poživiti. F. S. ZA PRIJAZNO IN RAZVOJNO USMERJENO OBČINO VINKO OVIJAČ KANDIDAT SKD ZA ŽUPANA OBČINE KOMENDA KAMNIČANIU Pridružite se nam na prireditvi SREČANJE S PRIJATELJI v sredo, 18. novembra 1998, ob 17. uri na Glavnem trgu v Kamniku SODELUJEJO: Vesele Stajerke Alfi Nipic Ansambel Nagelj Ansambel bratov Poljanšek Giani Rijavcc in Vladimir Čadež Sašo Hribar Stojan Auer in se kdo... VABLJENI" VABI: KANDIDAT ZA ŽUPANA KAMNIKA TONE SMOLNIKAR »NADALJUJMO SKUPAJ!« Zelenim Slovenije v Kamniku je volilna komisija onemogočila udeležbo na volitvah, zato sporočamo vsem OBČANOM KAMNIKA Ker so nam odvzeli državljanske pravice, nismo i več zavezani k državljanskim dolžnostim. '■z Zato objavljamo državljansko nepokorščino! Cankarjeva 3, KAMNIK OBVESTILO Predsedstvo OO SND Kamnik se je odločilo, da na občinskih volitvah 1998 ne bo sodelovalo. Razlogi za to so različni. Predvsem pa je pomembna finančna plat. K odtoku denarja iz občine je precej pripomogel žu-panat občine, ki nam ni hotel prisluhnili, da denar Za stranko ostane v občini. Volil ve za /.upitna so pred vrati, zato bomo podprli kandidatko gospo Marjeto Humar, ki jo poznamo po energičnosti in vztrajnosti Obenem pa je tudi čas, da v Kamniku enkrat dobimo županjo. Zahvaljujemo sc ludi volivcem za dosedanjo podporo in jim obenem zagotavljamo, da nacionalni naboj v Kamniku ni zamrl. Odbor bo deloval naprej in sodeloval pri spremembah, ki so za Kaihničane in Slovenijo zelo pomembne. OO SND KAMNIK RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD 48 ut vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, WORD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno izvajanje (skupino) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in Studentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraŽevanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. Kamniški OBČAN VOLITVE '98 '.->. novembra 1998 7 Marjeta Humar - županja za novo tisočletje Malo je žensk, ki bi kandidirale za najvišje mesto v občini, pa tudi sicer jih v politiki ni veliko. Zato vam čestitamo, da ste se odločili kandidirati za župana, pravzaprav za županjo, in vam telimo veliko uspeha. Hvala za lepe želje. Nisem prva kandidatka za župansko mesto v naši občini in tudi ne edina. Cc pa bi bila izvoljena, bi bila pmi županja v zgodovini občine. Res je, da se ženske težko odločamo za javno delovanje, čepu se, potem smo lahko enako uspešne (ali Se bolj) kot moški. Ženskam ostaja za javno delovanje manj času kot moškim. Danes se v mestnem oko-Iju možje sicer res bolj posvečajo družinam kol nekdaj, vendarle je vsaj pri majhnih otrocih mali Usta, kije nepogrešljiva. 7, odmicanjem se veča vloga Očetov. Sele ko otroci odrastejo, imamo ženske več časa za druge stvari. Tudi za politiko. Čeprav vas večina Kamničanov pozna, vas prosimo, da v nekaj besedah predstavite svoje življenje in delo. Rodila sem se v prvih letih po drugi sve- tovni vojni, in sicer na Žalah. Ta zaselek ima za nekatere nenavadno ime, zame pa je lo eden najlepših predelov mesta, saj je blizu mestnega središča, pa vendar na podeželju, lil se ljudje meti seboj poznamo in smo si Nizu, kadar kdo potrebuje pomot. Na Žalah sem preživela lepe otroštvo, saj je bilo dovolj otrok, pa ludi gozdov in travnikov za igro. Osnovno šolo in gimnazijo sem končala v Kamniku, slavistika in primerjalno književnost pa na univerzi v Ljubljani. Ze k onee prvega letnik a sem se poročilu in med študijem sla se mi rodila dva otroka. Prvih deset lel po poroki sem živela v Smarct, kjer sva se z možem ukvarjala z organizacijo kulturnih prireditev. Tudi na ta kraj me vežejo lepi spomini in prijateljstva. l'o desetih letih smo se preselili na Žale v no- vo hišo. Družina pa se je povečala za najmlajšo hčer. Se preden sem diplomirala, sem se zaposlila. Pel lel sem poučevala slovenščino in srbohrvaščino na Osnovni šoli Prana Albrehta. Vsa kasnejša lela delam na Inštitutu zu slovenski jezik brana Ramovša ZRC SAZU v Ljubjjanl. Zdaj vodim oddelek za terminološke slovarje. Ukvarjam se z raziskovanjem slovenskega jt tka, s pisanjem slovarjev m organizacijo raziskovalnega dela. Sem soav-lorica Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Papirniškega terminološkega slovarja in drugih del. S predavanji sem sodelovala na različnih simpozijih domu in v tujini. Na Visoki upravni šoli v Ijuhljani predavam in vodim vaje iz poslovnega in uradovulnega komuniciranja. Kaj po vase potrebuje človek, da je zadovoljen? Vaše vprašanje se mi zdi zanimivo. Prepričana sem, daje lahko uspešen samo človek, ki je zadovoljen. Zadovoljen pa je listi, kisi postavi cilje, ki so v temle trenutku nekoliku previsoki, a ve, da jih ho s prizadevanjem in delom dosegel. Pomembno je tudi, da vse življenje rasleš osebnostno in strokovno. Neuspeh le ne sme nikoli potreti, zmeraj je treba nadaljevati. Svojim Studentom na I bod I uplinili soli pravim, da je pomembno pozitivno gledanje na vse. Tega se držim tudi sama. AH mislite, da boste kos vodenju občine? Ja, vendar ne sama. Zupan -in ludi županja - ne delu vsega sam. Pomembno je, da ima dobre sodelavce za vsa strokovna področja in da zna delo voditi Bistvo dobrega vodenja pa je medsebojni) zaupanje. Na kaj boste kot županja še posebej pozorni? Občina je lahko uspešna, ee si za lo prizadevajo vsi ljudje, ne samo župan. K boljšemu delu občinske uprave bo pripomoglo tesnejše sodelovanje z upravno eiinln. Nujno bo tudi boljše povezovanje s kamniškim poslancem v državnem zboru. Nekateri kamniški strokovnjaki so se do sedaj eulili odrinjeni. Tem bo treba omogočili vpliv na urejanje javnih zadev. Vzela si bom čas za vse občane, ki bi se želeli pogovoriti z menoj. Skušala jim bom pomagali prt reševanju njihovih problemov. Vse življenje sem uspešno sodelovala z ljudmi razLčnih prepričanj i komunisti m nekomunisti. z vernimi in nevernimi. Tako mislim delali ludi kol županja. Katerim področjem boste dali prednost pri svojem delu? Kamnik mora napredovali na vseh področjih. Vendar mora bili razvoj skladen in stalen, da imajo ljudje občutek varnosti. Nadaljevala bom že začeta ali načrtovana dela.' Nekatera področja pa so res taka, da jim bo Irebu posvetili več pozornosti, da hi hitnje napredovali: ReSiti bo treba prometne zagate, ne samo v mestu, tudi na Duplici in drugod, popravili most pri avtobusni postaji in urediti obvoz za čas, ko ho zaprla eesla čez Trojane. Gotovo je ludi novi center na ozemlju nekdanjega Uloka pred začetkom gradnje treba povezati z mestom in obvoznico. Pri vseh več-jihnovih stavbah bodo morali investitorji zagotovili parkirne prostore. Uredili bomo morali železniške prehode, saj so ti preveč nevarni. Javni promet naj hi bil bolj priročen in cenejši. Neverjetno je, da si ni mogoče k upiti železniških kart v vlaku ali vnaprej. To marsikoga odvrne od potovanja s leni prevoznim sredstvom. Vlak hi moral hiti cenejši, ee niza druge, vsaj za šolarje in študente Nadaljevali moramo s plinifikacijo, urejanjem kanalizaciji eesl, razsvetljave po vsej občini, ludi v mestu, ki je bilo do zdaj nekoliko zapostavljeno. Več bo treba storiti na področju odpadkov. /.a mlade družine ho treba preskrbeli neprofitna stanovanja. Vsi starši, ki delajo, potrebujejo varstvo za svoje otroke. Manjka nam prostora v vrtcih, sodobnih šolskih prostorov, zlasti za devetletko. Glasbeno šolanje se v sedanjih prostorih ne more razvijali. Letos je glasbena solu odklonila vir kol polovico glasbenega znanja Zeljnih otrok. Prizadevala si bom za vse to in za ustanoviti^ sklada za podporo nadarjenim dijakom in Studentom Mladi in starejši potrebujejo prostore za športno in rekreacijsko ter kulturno udej-stvovanjt Potrebujemo pokrili bazen, kulturni dom in še marsikaj, da bi bilo življenje bogatejše in varnejše. Tudi starejšim obCanom bo treba posvetiti več pozornosti. Osnovno izhodišče naj bi hila pomoč na domu, pa tudi dograditev sedanjega domu za Starejše, Občina ho podpirala gospodarski razvoj na področju podjetništva, turizma, kmetijstva. Prizadevala si bom, da bi vsa dela potekala hitreje in cenek: Izogibala se bom naročanju dragih načrtov in strategij zunaj občine. Čim več nuj hi napravili domaii strokovnjaki, saj II najbolj poznajo kamniško problematiko. Sodelovala bom s sveli krajevnih skupnosti. Mislim, du se občinski denar na hi način podvoji ali polroji, saj ljudje na podeželju za marsikatero stvar prispevajo svoju \n\lslvu in delo. NAROČNIK: 00 SKD KAMNIK IN OO SDS KAMNIK Dr. Angelca Žerovnik, kandidatka SDS za županjo občine Komenda Občina zahteva dobro organizirano In strokovno delo župana in svetnikov. Da bi zadostili lem potrebam, seje občinski odbor SDS Komenda odločil, da za ziipanuljo občine Komenda, na volitvah 22. novembra 199H, kandidira dr. Angelca ZtTOV-nlk, kar je lela tudi sprejela. Njeno dosedanje strokovno, znanstveno in politično delo izpričuje, do lahko veliko prispeva k postavitvi in uveljavitvi nove občine Komenda. Da ji zakonodaja ni tuja, potrjuje dejstvo, da je uspešno nastopala kot poslanka DEMOSA v Zboru združenega dela Skupščine Republike Slovenije. V državni parlament Republike Slovenije je bilo izvoljena ob prvih volitvah po OSamOS vojilvi Slovenije, ludi problemi, zlasti pereci problemi kraja in krajanov so p dobro znani, ne manjka pa ji ludi delovne zagnanosti. Njenu demokratična naravnanost in profesionalno (poklic- no) znanje za delo z ljudini ter organizacijske sposobnosti, kar je dokazala ob vodenjih številnih projektov, bo v novih pogojih lokalne samouprave prišlo se kako prav. Županstvo je funkcija, ki združuje, ni pa hoj za "malo več" oblasti, zato dr. Zerovnikova predvideva dogovarjanje in konstruktivno sodelovanje z vsemi strankarskimi ter nestrankarskimi strukturami in ljudmi dobre volje. Zalo seje odločila za trojni slogan: »DOBRA ORGANIZACIJA, NEKONFLTKTNOST in UČINKOVITOST!« Treba bo nadaljevali z nedokončanimi in pričeli z novimi, najbolj potrebnimi projek -li. Seveda pa bo nova občina potrebovala za projekte tudi dodatna finančna sredstva od pristojnih ministrstev in skladov. Komendsko področje je zelo primemo zo pospešeni razvoj malega gospodarstva, saj so na tem področju poka-zali doslej mnogi krajani vi-p/S&A uspehe: dodali ho treba se turistične dejavnosti, od gostinstva in prenočitvenih zmogljivosti, do promocije kraja, ohranjanju narodne identitete in odprtosti v svel. Dobru solu m izobraževanje ter vzgoja v dobrih pogojih so eno od prednostnih nalog tako v Komendi kot v Mostah. Tudi podeželje ne uide zahtevam ekologije: zdrava pilim voda. urejena kanalizacija, primerna odlagališča, so pereci problemi, h katerim bo neba takoj pristopili. Zdravje je zu človeka največje bogastvo: živeti zdravo, imeli na razpolago kulturne in športne dejavnosti, imeli na razpolago k valilelne zdravstvene storitve V svoji blizini, so upravičene želje k rajonov nove občine Ko- menda. ljudje v stiski in nezaposleni so vedno potrebovali socialno in tudi drugo pOMOC, zalo bo potrebno na novo organizirali socialne in zaposlitvene storitve, seveda v povezavi s sosednjimi občinami (zlasti s Kamnik oni) in republiškimi ustanovami. ('e sledimo samo lu naslelini problemom, vidimo, da v Komendi neobhodno potrebujemo na županskem mcslii sposobnega, skromnega in delovnega človeka, in to zagotovo dr. Zerovnikova je. Vase interese bodo v občinskem svetu občine Komenda zastopali naslednji kandidati SDS: Štefan Kern (Komenda), dr. Marko Zerovnik (Komenda), Vinko Petek (Krit), Tadej Janežič (Mlaka), Silva Kopitar (Komen-dti). Janez Pogačar (Gora pri Komendi), Janez Andrejka (Gmajni-ciiI, Bogdan Juncih- (Mlaka), Branko Vrhovnik (Križ) iz I. volilne enote in Tone Spenko (Moste), Maks Lah (Sultadole), Miha Re-pnik (Sttliatlolc), Matjaž 'Žagar (Moslc), Boštjan Lap (Mosle) iz 2. volilne enote. 4 SDS Socialdemokrati smo vredni zaupanja, ker jc za nas vsak človek dragocen, neponovljiv in kot tak sprejemljiv! NAROČNIK: OO SDS KOMPNDA Volilke, volilcU spoštovani Kamničani! Tuko kot pred štirimi leti, ko so prijatelji podpisali izjavo o podpori moji kandidaturi za župana kamniške občine, sem ludi v minulih dneh prejel številne izraze podpo- re, ki so me prepričali, da ponovno vložim kandidaturo in morda prihodnja šliri lela nadaljujem z delom kol kamniški župan. Kljub lemu, du pred štirimi leti nisem uporabljal besed, ki hi veliko ohljiihljule, pa NAR(X' NIK: IONI SMOI NIKAR ob koncu mandata lahko rečem, da smo s sodelavci, pa ludi v sodelovanju z občinskim svetom, upravno enoto in z drugimi, s katerimi smo razreševali takšne in drugačne probleme Kamničanov, opravili veliko dela. Potrebno je celovito videti občino, ki sodi med večje v Sloveniji. Večkrat rečem: »Dobro hi bilo. če hi občani iz Tuhinjske doline pogledali, kaj je novega v Podgorju, v Tiinji-cah, v Smarei in prebivalci iz teh krajev obiskali prijatelje, znance v Tuhinjski dolini. Črni, v starem mestnem jedru...* Le tako je moč ugotoviti, da seje vsa ta šliri leta v Kamniku vendarle nekaj dogajalo, ob vseh težavah, ki smo jih imeli predvsem s financiranjem občine Vrsta nalog je še nedokončanih. Naj omenim samo nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Smarei, Podgorju, nadaljevanje plinifikacije, številne makadamske ceste še vedno čakajo na asjaltne prevleke. V teh dneh bo moral »pasti« tudi stari železni most, saj so inšpektorji le prepovedali njegovo uporabo. Problemov z vodooskrbo je Se vedno veliko, v načrtu imamo prenovo kulturnega doma, zagotovili ho treba najmanj slo novih mest v otroških vrtcih, obsežne so že pri- prave za uvedbo devetletne osnovne šole. Tudi obnovo magistralnih in regionalnih eesl. ki smo jo začeli pred dvema letoma in s pomočjo države oz. DARS-u zagotovili skoraj 2 milijardi lolarjin'. bo potrebno nadaljevati v prihodnjih letih. Se hi lahko našteval naloge in obveznosti, kijih bomo lahko uresničili skupaj, kajti idtj in energije imam Se vedno dovolj. Pred štirimi leti je bil predvolilni slogan »SKUPAJ«, tokratnega sem dopolnil z besedo »NADALJUJMO«. Oh številnih nalogah, ki nas čakaj/ še do konca letošnjega leta. se ne bom mogel posvetiti samo volilni kami/anji, ampak jo bom pripravil v skromnem obsegu. Del denarja bom namenil gojencem Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in Invalidnemu centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik INCE v Mengšu. V minulih dneh sem se pogovarjal z nekaterimi političnimi strankami tudi o morebitni podpori na volitvah v občini. Do tega trenutka so mi javno podporo izrazili v vodstvu stranke SIS. Oh koncu naj odgovorim tudi na številna vprašanja, ali bom, če bom izvoljen za župana, delo opravljal kol profesionalni župan. Odgovor je seveda pozitiven. »NADALJUJMO SKUPAJ!« Kandidat za župana TOM SMOLNIKAR Lokalna samouprava je naša pravica! Uresničevanje te pravice jc odvisno od hotenja in sposobnosti lokalnih oblasti, da javne zadeve, ki so v njeni pristojnosti, urejajo v ko- rist vsega lokalnega prebivalstva in ne v korist posameznika ali posameznih političnih strank. NAR(X"NIK: IRPNA PUČNIK Kot neodvisna kandidatka za članico občinskega sveta bom po izvolitvi pri svojem delu lahko neobremenjeno sodelovala z ljudmi in sveti v krajevnih skupnostih, pri tem pa se bom zavzemala predvsem ZA SPODBUJANJE RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA NA PO-DEZEUU, ZLASTI / I VEČJO POMOČ MUDIM OBRTNIKOM IN PODJETNIKOM; * NAČRTEN, FINANČNO PODPRT IN EKOIjO-SKO NARAVNAN RAZVOJ VELIKE PlANINE, KI BO DOLGOROČNO OMOGOČIL RAZVOJ TURIZMA V NJEGOVI SlRSl OKOLICI (razvoj hotelirstva, turističnih kmetij, gostinstva in trgovine); * VEČJO POMOČ PRI GRADITVI NOVIH HlS IN OBNOVITVI STARIH HlS NA PODI ZEL A * POSPEŠEN RAZVOJ INFRASTRUKTURE (obnova in gradnja lokalnih cest, pločnikov, kanalizacije in plinovoda) IN STA1JŽ.N PRITISK NA PRISTOJNE ORGANE Zj\ ZAGOTOVITEV VEČJE VARNO STI VSEM UDELEŽENCEM V PROMETU. Drage volilke, spoštovani volllei! Volitve so namenjene Vam, da izkažete svojo voljo. S svojo udeležbo boste dokazali, da vam ni vseeno, kdo zastopa vaše interese. Moj moto je: "SODELUJMO LOKALNO. DA BOMO IAHKO VPUVAIJ GLOBALNO- " IRENA PUČNIK NEODVISNA KANDIDATKA ZA ČLANICO OBČINSKEGA SVE IA V DRUGI VOEIENI ENOTI SREČANJE z Vladom K resi lllOm in Malimi bogovi za začetek, nato nadaljevanje s Štajerskih sedem Vabljeni: Vsi, ki dobro mislite in vas glasba spravlja v veselo razpoloženje Kraj: Športna hala Kamnik v CaS: petek, 13. november, ob 20. uri (tolažba za vraževerne: petek trinajsti je lahko zelo dobei dan, za vsak primer bomo srečanje potegnili v soboto štirinajstega). Hrana in pijača: kranjska z zenfom in dolenjski cviček - v zmernih količinah zastonj. Vstopnina: Dobra volja, sim-patizerstvo z županskim kandidatom prireditelja ni obvezno, je pa zaželeno na volitvah (kaj bi se sprenevedali). Namig: Povabite prijatelje in znance, morda skupaj odkrijemo kak nov pevski talent. Zelja: da se imamo „fajn"! 8 Mi rfMjS i :' I l/| i i'It. , fCer ml d t/$een&! Z izkušnjami v spremembe LDS ( Liberalna demokracija Slovenije J Občinski odbor Kamnik 5. novembra L998 LOKALNE VOLITVE Kamniški OBČAN Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 64. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) je občinska volilna komisija občine KOMENDA sestavila naslednji SEZNAM kandidatov za župana Kandidati so: t Tomaž DROLEC, roj 21.02.1953, stanujoč Mlaka 33/b, Komenda poklic: elektroinstalater delo. ki ga opravlja: samostojni podjetnik Predlagatelj: Mirko KEPIC, Moste 90, Komenda 2. dr. Angelca ŽEROVNIK, roj n.05.1944, stanujoča: Čebuljeva 17, Komenda poklic: dr. defektoloških znanosti delo, ki ga opravlja: znanstveno-raziskovalno Predlagatelj: Predsedstvo občinskega odbora SDS Komenda 3. Vincenc OVIJAČ, roj 20.01.1942, stanujoč Moste 2/b, Komenda poklic: organizator dela delo, ki ga opravlja: vodenje projekta Predlagatelj: Občinski odbor SKD Komenda Glasuje se za enega kandidata. Volitve bodo v nedeljo, 22. novembra 1998. Številka: 00601-2/98-Ž Datum : 2.11.1998 Občinska volilna komisija Komenda Glavarjeva 104, Komenda PREDSEDNICA OVK KOMENDA Stanislava Avbelj Ja podlagi 4. Člena in drugega odstavka 64. Člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, St. 72/93. 7/94, .13/ 94, 61/95, 70/95 in 20/98) v zvezi z določbami 60. Člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, St. 44/ 92 in 60/95) jc občinska volilna komisija občine: KOMENDA sestavila naslednji list k SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti St. I KOMENDA Volilna enota st. 1 KOMENDA obsega območje naslednjih naselij: (imajnica. (jora pri Komendi. Mlaka, PodborSt pri Komendi, komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasmče, Klanec, Komenda: kranjska pot, Re-mieciva pot, Zajčcva cesta, (Glavarjeva, krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjcva, kri/. V seznani so vpisane naslednje liste kandidatov: 1, I lUtR.M ,\ S, I>t MOKK Vt UiSI,0\ ENUE-LDS 1. Janez KIMOVEC rojen: 16. 2. 1942 stanujoč: Glavarjeva 48, Komenda poklic: tekstilni tehnik delo, ki ga opravlja: direktor P.P. SVILA. Svilani! Kamnik 2. Peter PETERI.IN rojen: 13. 8. 1938 stanujoč: Kriz 41 a, Komenda poklic: gradbeni tehnik delo. ki ga opravlja: upokojenec 3. Srečo KRM \V\AR rojen: II. 5. 1942 stanujoč: Sadarjcva 3. Komenda poklic: finomehanik delo, ki ga opravlja: tehnični direktor FI.OK d.o.o. 4. Rlldnll 1KRA.I rojen: 29. I. 1956 stanujoč: Gora pri Komendi 28/c. Komenda poklic: lesni tehnik delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 5. SreCko kORBAR rojen: 17. I. 1964 stanujoC: Breg pri Komendi 14/a, Komenda poklic: tekstilni tehnik delo. ki ga opravlja: vodja izmene 6. Marko DOBNlk \R rojen: 24. 9. 1964 stanujoC: Gmajnica 88. Komenda poklic: tekstilni tehnik delo. ki ga opravlja: komercialist 7. kari URU II .1 rojen: 19. 6. 1944 stanujoC: Krekova 23, Komenda poklic: soboslikar delo. ki ga opravlja: samostojni podjetnik 8. Janez PETERI I \ rojen: 17. 5. 1951 stanujoC: Kriz 7 l/a. Komenda poklic: ekonomski tehnik delo. ki ga opravlja: samostojni podjetnik 9. Stanislav ZARNIK rojen: 30. 10. 1953 stanujoC: Podborst pri Komendi 22/b poklic: dipl. upr. pravnik delo. ki ga opravlja: trZni inspektor II. Jože KERN - ZA STAREJŠE OBČANE ■ UPOkOJEN-CE IN RAZVOJ PODF/FI.IA. SO -1 P 1. Jože KERN rojen: 13. 1. 1934 stanujoC: Klanec 5, Komenda poklic: vkv orodjar-dclovodja delo. ki ga opravlja: upokojenec 2. Kranc SMOIE rojen: 8. 3. 1952 stanujoC: Glavarjeva 14. Komenda poklic: avtoličarski mojster delo. ki ga opravlja: samostojni podjetnik 3. Ciril KERN rojen: 3. 7. 1940 stanujoC: Gora pri Komendi 4. Komenda poklic: vodja oddelka delo, ki ga opravlja: upokojenec 4. Dominik ŽAGAR rojen: II. 8. 1931 stanujoC: Kranjska pot I, Komenda poklic: mizarski mojster delo. ki ga opravlja: upokojenec 5. Peter KERN rojen: 17. 2. 1942 stanujoC: Klanec 44,'a, Komenda poklic: ključavničar delo. ki ga opravlja: tehnološki višek na Čakanju tU. VIKTOR ANDREJ HRIBAR in OSTALI VOLHGI I. Viktor Andrej HRIBAR rojen: 23. 1. 1939 stanujoC: Križ 37, Komenda poklic: strojni ključavničar delo, ki ga opravlja: kmet IV. LISTA ZA RAZVOJ TURIZMA. REKREACIJE IN GOSPODARSKI NAPREDEK OBČINE KOMENDA l. Milan ŠINKOVEC rojen: 17. 12. 1940 stanujoC: ZajCeva 29, Komenda poklic: delavec delo, ki ga opravlja: Sabloner in vzorćar 2. katja TABERNIK rojena: 18. 7. 1947 stanujoča: PodborSt pri Komendi 19/d, Komenda poklic: tekstilni tehnik delo. ki ga opravlja: samostojna obrtnica 3. Baldomir KREM/. VR rojen: I. 1. 1938 stanujoC: Krekova 9, Komenda poklic: elektroinZcnir delo. ki ga opravlja: računalniška obdelava 4. Franc OMERZU rojen: 7. 5. 1951 stanujoC: Križ 42/b. Komenda poklic: pedagog športne vzgoje delo. ki ga opravlja: ućitclj 5. Jožica URSIČ rojena: 1. II. 1957 stanujoča: Mlaka 41. Komenda poklic: predmetna učiteljica delo, ki ga opravlja: učiteljica 6. Janez LONČAR rojen: 18. 10. 1943 stanujoC: Podborst pri Komendi 20/a. Komenda poklic: gasilski tehnik delo. ki ga opravlja: vodja gasilsko tehnične izmene 7. karol CAR rojen: 6. II. 1953 stanujoC: Breg pri Komendi 14/c. Komenda poklic: tehnik telekomunikacij delo. ki ga opravlja: vodja nadzorstva 8. Marjan ŠTELE rojen: 2. 12. 1961 stanujoC: Gora pri Komendi I, Komenda poklic: gradbeni inZenir delo, ki ga opravlja: samostojni komercialist - referent 9. Anton POGAČAR rojen: 16. 2. 1954 stanujoC: Gora pri Komendi 21/a, Komenda poklic: dipl. ing strojništva delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik V. SOCTALDEMOkRATSkA STRANkA SLOVENIJE -SDS 1. Štefan k KRN rojen: 16. 12. 1948 stanujoC: ZajCeva ulica 9. Komenda poklic: kovinostrugar delo. ki ga opravlja: orodjar 2. dr. Marko ŽKROVNIK rojen: 19. 4. 1932 stanujoC: Čebuljeva ulica 17. Komenda poklic: dr. geografskih znanosti delo, ki ga opravlja: znanstveno-raziskovalno 3. Vincenc PKTEK rojen: 7. 6. 1944 stanujoC: Križ 24 a, Komenda poklic: vkv instalater strojnih instalacij delo. ki ga opravlja: vodja obratovalnice 4. Tadej JANEŽIČ rojen: 18. 8. 1974 stanujoC: Mlaka 38 a, Komenda poklic: absolvent Filozofske fakultete v Ljubljani delo, ki ga opravlja: / 5. Silva KOPITAR rojena: 16. 12. 1949 stanujoča: Glavarjeva 92. Komenda poklic: gimnazijska maturantka delo. ki ga opravlja: tajnica 6. Janez POGAČAR rojen: 20. 6. 1952 stanujoč: Gora pri Komendi 2 a. Komenda poklic: lesni tehnik delo, ki ga opravlja: vodja strojnega oddelka 7. Janez ANDREJKA rojen: 31. 7. 1946 stanujoč: Gmajnica 101, Komenda poklic: avtoklepar delo, ki ga opravlja: prevozi s kombijem 8. Bogdan JANEŽIČ rojen: 9. 6. 1951 stanujoč: Mlaka 38 a. Komenda poklic: prodajalec delo. ki ga opravlja: skladiščnik 9. Branko VRHOVNIK rojen: 3. 2. 1958 stanujoč: Kriz 43, Komenda poklic: delavec delo, ki ga opravlja: strojni impregnator VI. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV SLOVKNUE-ZLSD 1. Goran PERŠIN rojen: 18. 6. 1962 stanujoč: Mlaka 37 c, Komenda poklic: učitelj delo, ki ga opravlja: učitelj slovenskega jezika in književnosti 2. Janez TROBEVŠEk rojen: 30. 6. 1939 stanujoč: Kriz 17 a, Komenda poklic: dipl. ing. agronomije delo, ki ga opravlja: upokojenec 3. Krste TARI £ rojen: 6. 10. 19IV stanujoč: Gmajnica 48, Komenda poklic: dipl. ing. rudarstva delo, ki ga opravlja: svetnik generalnega direktorja VII. SLOVENSKA L1UDSKA STRANkA - SLS 1. Marta CIRAJ rojena: 12. 2. 1956 stanujoča: Gmajnica 93, Komenda poklic: doktorica kmetijskih znanosti delo, ki ga opravlja: državna sekretarka na Ministrstvu za zdravstvo, zadolžena za področje zdravstvene ekologije 2. Alojzij LAH rojen: 18. 6. 1938 stanujoč: Klanec 13, Komenda poklic: trgovec delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik 3. Franc GRKMAN rojen: 8. 9. 1963 stanujoč: Glavarjeva 49, Komenda poklic: kmetijski tehnik delo, ki ga opravlja: delavce v kmetijstvu 4. Franc PETRIČ rojen: 3. 8. 1954 stanujoč: Breg pri Komendi 3, Komenda poklic: avtoklepar delo, ki ga opravlja: kmet 5. Anton JAGODIC rojen: II. 10. 1963 stanujoč: Breg pri Komendi 19, Komenda poklic: ing. kmetijstva delo, ki ga opravlja:'kmetijski svetovalec 6. Jernej DACAR rojen: 3. 7. 1948 stanujoč: Mlaka 17/a. Komenda poklic: poklicni voznik delo, ki ga opravlja: avtoprevo/.nik 7. Jožef OSOLNIK rojen: 24. 2. 19.39 stanujoč: Urhova ulica 3. Komenda poklic: poklicni voznik delo. ki ga opravlja: upokojenec 8. Stanislav JENKO rojen: 18. 10. 1940 stanujoč: Gora pri Komendi 27. Komenda poklic: ključavničar delo, ki ga opravlja: upokojenec 9. Peter JENKO rojen: 16. 12. 1950 stanujoč: Potok pri Komendi 3, Komenda poklic: poklicni voznik delo, ki ga opravlja: kmet VUI. SLOVENSKI KRŠĆANSKI DEMOKRATI - SKP 1. Marko MAGISTER rojen: 15. 10. 1937 stanujoC: Krekova ulica 13. Komenda poklic: dipl. ing gradbeništva delo. ki ga opravlja: pomočnik glavnega inšpektorja 2. Pavel OCEPEK rojen: 7. I. 1938 stanujoč: Breg pri Komendi 21, Komenda poklic: strojni ing. delo, ki ga opravlja: nadzor pri gradnji plinovodov 3. Marijan PAVLIC rojen: 13. I. 1962 Stanujoč: Podbortl pri Komendi 10/b, Komenda poklic: dipl. ing. strojništva delo. ki ga opravlja: 4. Miha FERJUC rojen: 12. 4. 1941 stanujoč: Gmajnica 117, Komenda poklic: tehnik delo, ki ga opravlja: komercialist 5. Marjan KERN rojen: 7. 9. 1954 stanujoč: Nasovče 31, Komenda poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: komercialist V volilni enoti sc voli 9 članov občinskega sveta. (ilasuje sc samo za eno ( I ) listo kandidatov. Volilvc lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, 22. novembra 1998. Številka: 00601-2/98-OS/l Datum: 2. II. 1998 Občinska volilna komisija, Komenda Glavarjeva 104, komenda PREDSEDNICA OVk KOMENDA Stanislava Avbelj Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 64. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS. St. 72/93, 7/94, 33/ 94, 61/95, 70/95 in 20/98) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v drZavni zbor (Uradni list RS. St. 44/ 92 in 60/95) jc občinska volilna komisija občine: KOMENDA sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti St. 2 MOSTE Volilna enota St. 2 MOSTF. obsega območje naslednjih naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadolc. V seznani so vpisane naslednje liste kandidatov: I. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS 1. Mirko KEPIC rojen: 19. 8. 1938 stanujoC: Moste 90, Komenda poklic: elektrotehnik delo, ki ga opravlja: upokojence 2. Sandi PIBERNIK rojen: 16. 7. 1973 stanujoč: Suhadolc 28/a, Komenda poklic: ekonomist delo, ki ga opravlja: pripravnik 3. Roman KOSIRNIK rojen: 12. 6. 1974 stanujoč: Moste l/b, Komenda poklic: strojni tehnik delo, ki ga opravlja: strojnik 4. Srečko KOS rojen: 20. 8. 1974 stanujoč: Moste 113, Komenda poklic: čevljar delo. ki ga opravlja: samostojni podjetnik 5. Janez PAPLKR rojen: 25. 7. 1948 stanujoč: Suhadolc 47/c, Komenda poklic: dipl. ekonomist delo. ki ga opravlja: zunanja trgovina - zastopništvo II. Jože KERN - ZA STAREJŠE OBČANE . UPOKOJENCE IN RAZVOJ PODF/KIJA. SO - IIP 1. Albin ZARNIK rojen: 25. 2. 1944 stanujoč: Suhadolc 61/b, Komenda poklic: elektrikar - delovodja delo, ki ga opravlja: upokojenec 2. Marko ŠTEBK rojen: 16. 4. 19.30 Stanujoč: Moste 2. Komenda poklic: el. teh. mojster delo, ki ga opravlja: upokojenec IV. LISTA ZA RAZVOJ TURIZMA. REKREACIJE IN GOSPODARSKI NAPREDEK OBČINE kOMENDA 1. Franc ZARNIk rojen: IX. 10. 1956 stanujoč: Suhadolc 50/a. Komenda poklie: elektrotehnik delo, ki ga opravlja: monter protivlomnih naprav 2. U-opold PETROVČIČ rojen: 12. 9. 1949 Stanujoč: Moste 89/f, Komenda poklie: dipl. ing. elektrotehnike delo. ki ga opravlja: upravnik obrti V. SOCIALDEMOKRATSKA SIK.VNIiVSJ^J^MJI SDS 1. Anton ŠPENKO rojen: 16. I. 1940 stanujoč: Moste 92/b. Komenda poklic: strojni tehnik - organizator programer delo, ki ga opravlja: na čakanju 2. Maksimiljan LAH rojen: 29. 5. 1944 stanujoC: Suhadolc 53, Komenda poklie: dipl. ekonomist delo. ki ga opravlja: vodja vzdrževanja 3. Mihael REPNIK rojen: 22. 7. 1959 stanujoč: Suhadolc 42/b. Komenda poklie: orodjar delo, ki ga opravlja: orodjarstvo 4. Matjaž ŽAGAR rojen: 10. 9. 1966 stanujoč: Moste 25, Komenda poklic: komercialni tehnik delo, ki ga opravlja: tehnični svetovalec 5. BoStjan LAP rojen: 5. 1. 1970 stanujoč: Moste 131, Komenda poklie: pletilec delo, ki ga opravlja: podjetnik - strojno pletilstvo VII. SLOVENSKA IJUDSkA STRANKA -SLS 1. Matevž PIBERNIK rojen: 19. 9. 1965 stanujoč: Suhadolc 54, Komenda poklie: elcktromehanik delo, ki ga opravlja: kmet 2. Irena KORBAR rojena: 6. 4. 1970 stanujoča: Moste 89/b. Komenda poklie: kmetijski tehnik delo. ki ga opravlja: kmclovalka .1. Dušan KLKMENČIČ rojen: 8. 2. 1972 stanujoč: Suhadole 15/b, Komenda poklic: avtomehanik delo, ki ga opravlja: kmet 4. Janez URANIČ rojen: 20. 6. 1968 stanujoč: Žeje pri Komendi 3, Komenda poklic: obdelovalec kovin delo, ki ga opravlja: izvajanje izolacij VIII. SLOVENSKI KRŠČANSKI DKMOKRATI - SKD 1. Vincenc OVIJAČ rojen: 20. I, 1942 stanujoč: Moste 2/b, Komenda poklie: organizator dela delo. ki ga opravlja: vodja projektov 2. Peter PIBERNIK rojen: 27. 6. 1960 stanujoč: Suhadole 44/f, Komenda poklie: organizator programer delo, ki ga opravlja: organizator programer .3. Jožef SORN rojen: 13. 3. 19.31 stanujoč: Suhadolc 38, Komenda poklic: delavec delo, ki ga opravlja: upokojence 4. Matija MIHEIjČIČ rojen: 7. I. 1953 stanujoč: Suhadole 47/b, Komenda poklie: gostinski lehnik delo, ki ga opravlja: komercialist 5. loma/. LAMOVŠEK rojen: 3. I. 1966 Stanujoč: Žeje pri Komendi 10, Komenda poklie: gradbeni inženir delo, ki ga opravlja: kontrolor gradbenih del V volilni enoti sc voli 5 članov občinskega sveta, (•lasiijc sc samo za eno ( 1 ) listo kandidatov. Volilce lahko da cn preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, 22. novembra 1998. Številka :0060l-2/98-OS/2 Datum: 2.11.1998 Občinska volilna komisija, Komenda (Glavarjeva 104, Komenda PREDSEDNICA OVK KOMENDA Stanislava Avbelj Kamniški OBČAN LOKALNE VOLITVE 5. novembra 1998 9 Občinska volilna komisija občine Kamnik na podlagi 108. in 74. Člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92 in 60/95) objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE KAMNIK, KI BODO 22. NOVEMBRA 1998 Kandidati so: 1 MAKSIMILJAN LAVRINC roj 8.12.1948, Pot na Poljane 4a, Kamnik, dipl. pravnik, poslanec predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 00 KAMNIK Z FLORJAN MLAKAR roj. 11.1.1954, Molkova pot 9, Kamnik, gostinski delavec, samostojni podjetnik predlagatelj: DAMJAN GLADEK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MARJETA HUMAR roj 11.2.1946, Žale 4a, Kamnik, profesor slavistike, višji strokovni sodelavec s specializacijo predlagatelj: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI IN SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 4. ANTON TONE SMOLNIKAR roj 22.91949, Vegova 4, Kamnik, novinar, urednik-novinar predlagatelj: ŠULIN ZDRAVKA IN SKUPINA VOLILCEV 5. TATJANA SONJA ROT - DJALIL roj 5.9.1947, Zikova 1, Kamnik, gimnazijska maturantka, absolventka sociologije, vzgojiteljica predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV OO KAMNIK Številka: 00601-3/98-31 Datum: 4.11.1998 OBČINA KAMNIK NINA KODRA BALANTIČ, OBČINSKA VOLILNA dipl. prav. KOMISIJA PREDSEDNICA OVK Na podlagi 74. člena zakona 0 lokalnih volitvah (Ur. list RS St. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/ 98) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS St. 44/92 in 60/95, občinska volilna komisija občine Kamnik objavlja SEZNAM LIST KANDIDATOV IN KANDIDATUR ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK ZA VOLITVE DNE 22.11.1998 VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Molnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Psajnovica, Srednja vas pri Kamniku. Sela pri Kamniku in Nevlje Liste kandidatov so: 1.SOC1ALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS - OO KAMNIK 1. ANTON RA.ISAR, ROJ. 9.1.1958, ŠMARTNO 26A, STROJ. K1JUČAVNIČAR 2. I RANČ SPRUK, ROJ. 9.4.1963, HRIB II, KEMIJSKI TEHNIK .3. ALEKSANDER TONIN, ROJ. 2.9.1967, ZG. TUHINJ 4. ELEKTROTEHNIK 4. ALEŠ GOLOB, ROJ . 27.4.1976, NEVLIE 17, ELEKTROTEHNIK 5. FRANC GERBEC, ROJ. 17.10.1955. PSAJNOVICA 12, ELEKTROTEHNIK 6. JOŽE MLAKAR, ROJ. 8.3.1959, ZG. TUHINJ 17, KOVIN AR-ORODJAR 2. DEMOKRATSKA STRANKA SIOVEN1.IE - DS 1. LRNA KODRA, ROJ. 13.12.1962, ZG. TUHINJ 54A, I •AR MAC. TEHNIK 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE -LDS-OO KAMNIK 1. IZTOK DEBEVEC , ROJ. 21.12.1962, OŠEVEK 6, GIMNAZIJSKI MATURANT 2. MARJAN SEMPKIMOŽNIK, ROJ. 8.7.1970, MOTNI K 17, STROJ. TEHNIK 3. ANTON ŠUŠTAR, ROJ. 27.6.1942, SELA IB, STROJNI TEHNIK 4. MARITI A OSLNAK, ROJ. 1.3.1975, VRHPOUE 190, TEKSTILNI TEHNIK 5. MARKO MATOII. ROJ. 22.6.1950. SREDNJA VAS I9A. MAGIS. TEH. ZNAN. 6. BARHKA MIHII.IČ. ROJ. 11.9.1962, OŠEVEK 6, GRAJ K NI OBLIKOVALEC 4. NACIONALNA STRANKA DELA - NSD 1. FRANC SVETI. ROJ. 2X9.1962. PIRŠEVO 4. MIZAR 5. SLOVENSKA I JURSKA STRANKA - SLS - OO KAMNIK 1. ANTON HOČEVAR, ROJ. 24.1.1950, HRUŠEVKA I A, KMET 2. VID KADUNC, ROJ. 27.11.1949, ZG. TUHINJ 25. K MI I 3. JANEZ TREBUŠAK, ROJ. 29.10.1942. BELA 30, KMET 4. PETER BERLEC, ROJ. 29.6.1959, PODHRUŠKA 6, DIPL. INŽ. AGRON. 5. ERANC KONCILIA, ROJ. 25.3.1935, SOTESKA 101, DELAVEC 6. STANE ŠUŠTAR, ROJ. 1.1.1951, SILA X, AVTOMEHANIK 7. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZKSD - OO KAMNIK 1. JOŽEF SEMPRIMOŽNIK. ROJ. 2S.12.1936. MOTNI K 17, UPOKOJENEC 2. MARJAN KRIŽNIK, ROJ. [7,8.1956, ŠPITALIČ 28A, GRADB. TEHNIK 3. MAGDALENA PIRŠ, ROJ. 20.12.1939, LOKI I. KONI . TEHNIK 4. RUDOLF ŠUŠTAR, ROJ. 16.4.1947, MARKOVO M , EKONOMIST 5. MILAN BERLEC ROJ- 6.5.1958, LAZE 5, Zl .ATAR 6. JANEZ HRIBAR, ROJ. 17.5.1946, LAZE, 3, GOSTINEC 9. SIOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD -OO KAMNIK 1. JANEZ LESKOVEC ROJ. 19.12.1971, VRIIPOUI 179, TEKSTILNI MEHANIK 2. VOJKO TONIN. ROJ .13.1960. ZG. TUHINJ 39B. AVTOMEHANIK 3. BRANKO GORIČAN. ROJ. 27,9.1965, ZG. MOTNI K 17, I I I K 11<( 111 IIMK 4. JOŽEFA ŠUŠTAR, ROJ. 28.3.1946, MARKOVO 14, EKONOMIST 5. PETER JUHANT, ROJ. 16.5.1958, KOSTANJ 10, GOSTINSKI TEHNIK 6. ANTON REMS, ROJ. 25.2.1953, ZG. PALOVČE 6, OŠ Voli se 6 članov VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Godič. Črna, Kamniška Bislriea, Mekinje in Tunjiee Liste kandidatov so: 1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS -OO KAMNIK 1. SREČKO REPANŠEK, ROJ. 30.7.1957, ZG. STRANJE 59, EK TEHNIK 2. MIROSLAV PETEK ROJ. 6.9.1943, POT NA JERANOVO 7, LESNI TEH. 3. VALENTIN ZABAVNIK, ROJ. 4.1.1953, KOŠIŠI 16, ORODJAR 4. VIDA ROMŠAK. ROJ. 20.6.1955, POTOK V ČRNI 5A, KOMERC TEHNIK 5. MARJAN ISKRA, ROJ. 31.1.1958, GODIČ 39. STROJNI KLJUČAVNIČAR 6. FRANC SUŠNIK. ROJ. 21.6.1935, NEVEUSKA POT 2A, KOMERCIALIST 2. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - DS 1. JANI/, NOVAK, ROJ. 25.6.1951, NEVEUSKA POT 17. DIPL. PRAVNIK 2. MOJCA MALI. ROJ. 28.5.1957, CESTA 3. TALCEV 34, DIPL. ORG. DELA 3. JURIJ BERNOT, ROJ. 28.6.1948. GODIČ 38, GIMNAZIJSKI MATURANT 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE -LDS-OO KAMNIK 1. RUDOLF CAPUDER, ROJ. 23.10.1960, DRNOVŠKOVA II, DIPL OEC. 2. GREGOR KONCILIA. ROJ. 13.6.1967, CESTA 3. TALCEV 8B, NARAVOSLOV. MATEMATIČNI TEHNIK .3. MARKO KI M PEK L ROJ. 29.12.1965, KRIVČTVt > 8, STROJNI TEHNIK 4. ANTON ŠMIDOVNIK. ROJ. 4.2.1961. TUNJIŠKA MLAKA 4, AGRONOM 5. CIRIL GRKMAN, ROJ. 8.7.1952, GODIČ 75, MIZAR 6. ZVONKO CVEK. ROJ. 15.5.1950, ŽUPANJE NJIVE 18A, DIPL ING. ORG. DELA 4. NACIONALNA STRANKA DELA - NSD I. FRANC OPRAVŠ, ROJ. 14.6.1939. GODIČ 82B, KEMIJSKI TEHNIK 5. SLOVENSKA IJUDSKA STRANKA - SLS - OO KAMNIk 1. ERANC POGAČNIK. ROJ. 21.3.1955, GODIČ 55. KMETIJSKA ŠOLA 2. MARIJA HRIBAR, ROJ. 15.9.1945, KAI.IŠE II, (iOSPODJNJA .3. JOŽEF ROMŠAK, ROJ. 5.3.1960, POD.ITLŠE 5, KMETIJSKI TEHNIK 4. JANEZ KOSIRNIK, ROJ. 16.4.1956. TUNIKE 40, OŠ 6. BRANE KEMPFRL IN SKUPINA VOLIVCEV 1. FRANC GAI IN. ROJ 30.6.1956, KRIVCI VO 17. RUDARSKI NADZORNIK 7. ZDRUŽENA I ISTA SOCIALNIH DKMOKRA-I 0\ ZI.SD OO KAMNIK 1. IRENA DEŽELAK, ROJ. 2.3.10.1949, URANOVO 16, MEDIC. SESTRA 2. BOJAN PAVLIC, ROJ. 24.3.1956, STAHOVICA 30A. NATAKAR 9. smVFNSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD -OO KAMNIK 1. JANEZ KRT, ROJ. 16.6.1965, ZG. STRANJE 24, GLASBENIK 2. DAMJAN HANČIČ, ROJ. 27.3.1973, CESTA 3. TALCEV 14, ŠTUDENT 3. IVAN NOGRAŠEK. ROJ 27.6.1940, TUNJIŠKA MLAKA 23A, STROJ. TEHNIK 4. ANA ŠTELI.. ROJ. 1X8.1959, TUNJIŠKA MLAKA 9E. ŠIVILJA 5. CIRIL GOLOB, ROJ. 5.2.1935, CRNA l, OŠ 6. JANEZ GOLOB, ROJ. 9.5.1955, GOZD II, OŠ H). RA.IKO PUČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 1. IRENA PUČNIK. ROJ 159.1957, GODIČ 57A. P( )l K ISTKA-KRIMINALIST Voli se 6 članov VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Duplica, Smarca, Volčji Potok Liste kandidatov so: I. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SIOVENIJE - SDS - OO KAMNIK 1. BRIGITA GRAD, ROJ. 25.10.1960, MATIJE BLE.ICA 2, EK.-KOMERČ: TEH. 2. MIHAH DRČAR. ROJ. 10.10.1974, JAKOPIČEVA 25. LESAR ŠIR. PROF. .3. FRANC KOŽELJ, ROJ. 19.11.1944. GRINTOVŠKA 7, STROJNI TEHNIK 4. ANGELA KUTNAR. ROJ. 29.5.1956, GROHARJEVA 14, PRODAJALKA 5. JANJA ROSTAN. ROJ. 28.1.1977, VOLČJI POTOK 5A, ZDRAVST. TEH. 6. JOŽE BEDIČ, ROJ. 26.2.1971, JAKOPIČEVA 21, DELAVEC 7. JOŽE BOJEČ, ROJ. 16.3.1970, JAKOPIČEVA 21, ELEKTRIKAR 2. DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENUE - DS I MIRKO KLEMEN, ROJ. 27.3.1961, DOBAJEVA 3, KVALIE. MI/AR 2. MIRAN ŠTROS, ROJ. 26.8.1958, GROHARJEVA 16, LESNI TEHNIK 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE -LDS-OO KAMNIK 1. BRANISLAV GOI UBOVIČ, ROJ 10X1969, KLAVČIČEVA 5, UPRAVNI DELAV. 2. IVANA JERMAN, ROJ. 23.12.19.34, VOLČJI POTOK II B, SOC. Dl 1 AVI C 3. NUŠA SVETE, ROJ. 2.3.4.1957. MATIJE BLEJCA 2, VIŠJI PEDAGOŠKI DEL 4. JOŽEF ŽEROVNIK ROJ. 13.3.1948, GROHARJEVA 20. MESAR 5. ANTE CRNOJA. ROJ. 15.12.1950. MATIJE BLEJCA 4, DIPL OEC. 6. MHJA REDJA. ROJ. 28.2.1952, GROHARJEVA 2, EKONOMIST 7. DENIS KOLETO. ROJ. 7.2.1976, KLAVČIČEVA 6, ELEKTROTEHNIK 4. NACIONALNA STRANKA DELA - NSD I. JANI / PANČUR, ROJ. .30.1.1969, BISTRIŠKA CESTA 23, GR TEHNIK 5. SmVENSK A I JI JDSKA SIR ANK A - SLS - OO KAMNIK 1. FRANC OREŠNIK ROJ. 25.10.1955, JAMOVA 2. RADIOLOŠKI INŽ 2. FRANCE PUCEU, ROJ. 7.1.1937, GUBČEVA 13, INŽ. KEMIJE 3. STANISLAV CERAR, ROJ. 29.7.1962. VOLČJI POTOK 6A. GEODET 4. ALOJZ I IDI I R. ROJ. 24.9.1952, VOI/J'JI POTOK 30, ELEKTROTEHNIK 5. MARJAN JERMAN, ROJ. 104 196.3, IJUBUANSKA C. 45, KMET. TEH. 6. CIRIL RODE. ROJ. 13.7.1963. BISTRIŠKA 27, STROJNI KLIUČAVNIČAR 7. RUDOLF TREBUŠAK. ROJ. 25.7.1935, TRG PADLIH BORCEV I, OŠ 7. ZDRUŽENA USTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - ZI.SD - OO KAMNIK 1. MARJAN BERGANI. ROJ. 21.4.1960, JEROVŠKOVA 15, STROJNI II II 2. ANDREJ BAVČAR, ROJ. 25.10.1959, PRVOMAJSKA 4. EKONOMISI 3. SONJA KEMPFRL ROJ. 24.2.1975, MLINARSKA 6, RAČUNOVODJA 4. ALBIN KI .A DNI K, ROJ. 27.2.1925. VOD II POTOK 34, TAPETNIK 5. VOJKO HRIBI RŠEK, ROJ 27.8.1949, ČERNIVŠKA 8, STROJ, KLIUČ. 6. MAKSIM VUKMIR, ROJ. 21.1.1936, JAMOVA 14, LESNI TEHNIK 7. JUDITA OSTERMAN, ROJ. 10X1974, GROHARJEVA IX, ABS. PRAV. TAK. 8. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SIX)VEN1JF - DES1.IS - OO KAMNIK 1. MARJAN SCHNABL ROJ. 18.10.1943, KOROŠKA C 6, INC i. PROMITA IN ZVEZ 9. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD -OO KAMNIK 1. IVAN SI KAVČNIK, ROJ. 14.7.19.39, GRINTOVŠKA 10, DIPL ING STROJ. 2. VILKO DOBOVSEK, ROJ. .30.10.1955, IJUBUANSKA 29, STROJ. TEHNIK .3. MARIJA JUTERŠEK ROJ. 14.6.194.3, SONČNA 1. DR. STOMAIOTOGI.il 4. JANEZ IPAVI C, ROJ. .30.8.19.30, BAKOVNIK 8. DIPL ING. 5. MILAN ŠUŠTAR. ROJ. 4.6.1932. UUBIJANSKA 74. PROFESOR SLOVENŠČINI 6. IVANKA ŠRAJ, ROJ. 20.5.1933, VOLČJI POTOK 2, 4 RAZREDI OŠ Voli se 7 članov VOLILNA ENOTA ŠT. 4 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Novi trg Kamnik-ccnlcr, Perovo, Podgorje in Znpricc Liste kandidatov so: 1. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SmVENIJE - SDS - OO KAMNIK I IGOR PODBRI /NIK, ROJ. 25X1957. NOVI IRG 31, DIPL. INŽ. STROJ 2. JANEZ REPANŠEK, ROJ. .3.4.1956, KOLODVORSKA .3, LESARSKI TEH. 3. LEON PIRMAN, ROJ. 13.9.1957, NA BREGU 34, GIMNAZIJSKI MATUR 4. FRANC OSOLNIK. ROJ. 28.1 1950. STRELIŠKA I2A. EKON. TEHNIK 5. BOJAN DOLMOVIČ. ROJ. 13.4.1959, PODGORJE 131, VARNOST. GASILEC 6. ALENKA JELEN, ROJ. 13.4.1975, KOŽEUEVA 3. PRODAJALKA 7. IVAN MURKOVIČ. ROJ. 29.11.1951. FUŽINE 2A OŠ 8. JANEZ JAGODIC, ROJ. 1.8.1935. PODGORJE 92A. KROJAČ 9. BRANKO JAGODIC. ROJ. 1.6.1961, KOŠIŠE 29, ELEKTROTEHNIK 10. SILVESTER ŠKAPIN. ROJ. 25.12.1926, JENKO VA 2, KOV INOSTRUGAR 2. DEMOKRATSKA STRANKA SUJVENLIE - DS I MARKO POPIT, ROJ. 9.9.1963, LIVARSKA 5, EK TEHNIK 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SmVENLlE -LDS (K) KAMNIK 1. DEMITRIJ PERČIČ. ROJ. 19.12.1963, TUNJIŠKA 2A, DIPL OBRAMBOSLOV. 2. ANDREJ SKODLAR. ROJ. 12.1.1939, KETTEJEVA I0A, ING. GRADBEIŠTVA 3. KLAVDIJ KODER MAN, ROJ. 15.8.1963. ŠUTNA 76, GOSTINSKI TEHNIK 4. O LAF GRBEC, ROJ. 7.11.1960. POT NA POUANE 9, EKONOMIST 5. JANEZ ANDRFJAŠIČ, ROJ. 26.3.1943, KRANJSKA 4Č. PREDM. UČITEU 6. MARJAN NOVAK ROJ. 30.4.1932, KEBETOVA 17, TEKSTILNI TEHNIK 7. RUDOLF RIZMAN. ROJ. 22.3.1944, JURČIČEVA 3A, DR SOCIOL ZNANOSTI 8. JOŽE ZAGORC, ROJ. 15.7.1949. PO! V RUDNIK 3, DIPLOEC. 9. MAKSIMIUAN LAVRINC. ROJ 8.12.1948. POT NA POUANE 4A. DIPL. PR. I0NIKOLAJ SADNIKAR ROJ. 19.4.1916, ŠUTNA 33, DR Ml DICINE 4. NACIONALNA STRANKA DELA - NSD 1. ZORAN BRUNŠEK ROJ. 23.10.1935, FUŽINE 8. VRATAR 5. SLOVENSKA I JUDSKA STRANKA - SLS OO KAMNIK 1. DUŠAN JESENIK ROJ. 28.11.1935, NOVI TRG 36, STROJNI TEHNIK 2. ANTON SVETLIN. ROJ. 26.8.1953, PODGORJE 58B, DR. VETERINE 3. IGOR JANEŽIČ, ROJ. 19.7.1934, ČOPOVA POT 3, DR. ZNANOSTI 4. ANTON GOl/žB, ROJ. 11.5.1961, PODGORJE 81, STROJNI KUUČAV. 7. ZDRUŽENA LISI A SOCIALNIH DEMOKRATOV - /ISD - QQ KAMNIK 1. TATJANA SONJA ROT - DJALIL ROJ. 5.9.1947, ZIKOVA I. GIMNAZ. MAT. 2. ALENKA BRLOGAR. ROJ. 23.2.1975. ŠUTNA 37, ŠTUDENTKA 3. JANEZ M ALEŠ, ROJ. 10.3.1942, PODGORJE 2, UPOKOJENEC 4. MARIJA ŽNIDAR. ROJ. 6.2.1941. KRANJSKA 4D. PREDM. UČFTEU 5. JELKA GOLOB. ROJ. 20.12.1958. KAJUHOVA 7, ZDRAVST. DELAVEC 6. TINA FRANTAR, ROJ. 14.4.1975. TUNJIŠKA 2. ŠTUDENTKA - ABSOLV 7. NIKOLAJ PINTERIČ. ROJ. 27.3.1936. TUNJIŠKA 2C DIPL INŽ. RUD. 8 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SmVENIJE - DESUS OO KAMNIK. 1. SLAVKA REPŠE. ROJ. 25.4.1928, FRANCA PIRCA 2. EK TEHNIK 2. MIHAEL HORVAT. ROJ. 13.9.1938. KAMN. ZAS. ODREDA 1, VIŠJI UP. DEL 3. BOŽIDAR MATIČIČ. ROJ. 17.9.1926. TRG SVOBODE 8, ING. ORG. DELA 4. ANA ŠKRABA, ROJ. 14.7.1933. PODGORJE 120. TRGOVKA 5. RUDOLF VIDIC, ROJ. 20.4.1938. PODGORJE I17A, STROJ. TEHNIK 9. SIOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD -OO KAMNIK 1. MARJETA HUMAR, ROJ. 11.2.1946, ŽALE 4A, PROF. SLAVISTIKE 2. JANEZ STRAŽAR. ROJ. 14.2.1944. PODGORJE I2A DIPL ING. AR H. 3. METOD BERLEC", ROJ. 7.6.1970, ŽEBUARSKA POT 2A, ABSOL ZGOD. 4. RIHARD TOMAŽ INGLIČ, ROJ. 16.7.69, SAMOSTANSKA 4, DIPL EK 5. SLAVICA NAVINŠEK ROJ. 28.12.1933, ŠUTNA 64, PROFESOR 6. MARJAN MARKEU. ROJ. 20.6.1955, PERKOVA 2, DR. ZNANOSTI 7. ANDREJ ŠMIDOVNIK ROJ. 10.2.1939, TKALSKA POT 2. AVTOMEHANIK 8. MARUA MALI, ROJ. 18.4.1943. TOMA BREJCA 7, MAGISTRA I AKMAt III 9. ANTON ŠTELE, ROJ. 10.1.1939, GLAVNI TRG 16, ELEKTROTEHNIK 10. JANEZ SUŠNIK ROJ. 18.12.1933, F. M. PAGLAVCA 1. DR. TEHNIČ. ZNANOSTI Voli se 10 Članov Številka: 00601-3/98-31 Datum: 4.11.1998 OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA NINA KODRA BALANTIČ, dipl.prav. PRI DSI DNICA OVK Iz torbe Krištofovega Pepeta II. General Maister na konju po Sloveniji Napadalnost med mladimi (4) Ka lamničanom, ki smo si svojega rojaka izbrali za častnega občana in si njegov rojstni dan odločili praznovati za občinski praznik, res ne bi smelo biti vseeno, da mora general Maister ob 80-letnici bojev za severno mejo istrov na konju. Se bo našel kak dobrotnik in Kamniku podaril vsaj enega, ker občina tistega mi-lijončka ne premore... O, 'b desetletnici premikanja županjenjivske Marije nam na- Aravijo, da bo delitvena bilanca premoženja med našo in bodočo občino Komenda tako zapletena, da nam tudi sam sir Arthur VVats, ki rešuje jugozapu-ščino, ne bo mogel pomagati. To pa zaradi tega, ker še v Kamniku ne vemo, kaj je občinsko premoženje. Komendčani zato kar počakajte, zaenkrat boste dobili suhadolsko jamo za odpadke, kar pa je tudi nekaj vredno, morda celo več, kot Kamničani mislimo... Ni opis : videz ui porieMbeu, ZFileoejj PRlLfit^OOLlIV l/J PODKUPLJIV , POLU LCP/H IJJ LfiZLJiu Lj(JQiTtL3 oo&ze ic»ptdice /aj L£Pih dculet \ - H na konju iskati svoj prostor pod soncem po Sloveniji. Njegovega kipa v naravni velikosti namreč v Ljubljani ne marajo, sedaj potuje proti Celju. Če bo potoval prek Kamnika in Tuhinjske doline, bi bilo prav, da bi se vsaj ustavil v rojstnem mestu in obiskal rojstno niso. Kot smo brali, pa je naprodaj kar pet manjših Mo- rava ponuja novo možnost zdravljenja z naravnimi energijami in zdravilno vodo, tokrat v bližini sv. Ane v Tunjicah. Bomo tokrat znali izrabiti ponujeno roko narave ali pa bomo spet priča le velikih besed o novem hotelu in podobnih gradovih v oblakih? Pucin je zadovoljen kar s kontejnerjem... kaj, k čimbolj izvirni scenografiji ob odkritju spomenika dr. Sta-mvasniku na Malem gradu je pripomogel tudi zapuščeni malograjski stolp, ki Se vedo čaka na Veronikino čudodelno roko. Tudi razcefrana občinska zastava na stolpu je po svoje pripomogla k oživitvi podobe starih časov pred dvesto leti, ko se je tam gori pri mežnarju rodil slavni zdravnik... £ja staro slavo in veljavo! kliče s kavarni&kih oken in iz Podgorškove izložbe mestni ka-varnar in županski kandidat Florjan. Ni pa povsem jasno, kaj pomeni njegov visoko dvignjeni kazalec. Nekateri pravijo, da »Poslušajte me in me volite!«, drugi pa, da misli s tem povedati »Pazite se vi na občini, ko pridem jaz za šefa.«... Prav gotovo pa bo ta prst prišel v zgodovino Kamnika, podobno kot nekoč Hafnerjev prst sredi Beograda... Krištof Pepe II. Fizična napadalnost Fizična napadalnost ali nasilnost je ravnanje, vedenje, ki ima za cilj poškodovanje, odstranjevanje ali uničenje nekoga ali nečesa. To je dejaven odnos do nekoga ali nečesa, značilen po uporabi sile. Objekti napadalnosti so ljudje, druga živa bitja ali stvari. Posameznik, oseba, jc lahko tudi predmet lastne napadalnosti, lastnega samouničenja, najbolj drastična manifestacija tega jc samomor. Človek je tako rekoč programiran, da reagira z napadom ali obrambo, čc so njegovi vitalni interesi ogroženi (življenje, svoboda, imetje, zdravje...). Zato govorimo o napadalnosti iz strahu, o napadalnosti v obrambi svoje integritete (ko je ogrožena človekova predstava o sebi in doživljanje svoje identitete). Govorimo tudi o biološko ne-adaptivni napadalnosti, ki je odgovor na ogrožene interese in jc namenjena odpravljanju ogroženosti. Pri instrumentalni napadalnosti pa jc cilj doseči neobhodno in željeno. Zanimiva jc tudi konformistična napadalnost, ki izhaja i/, poslušnosti (avtoritativno naročilo, močnejši mladostnik z ustrahovanjem uporabi šibkejšega, da stori napadalno dejanje, ali pa napadalnost izhajajoča iz povelj v vojski). Srečujemo pa sc tudi Z nenamernimi ali pscvdoagrcsivnimi dejanji, kjer jc povzročena npr. telesna poškodba nenamenoma. In nc nazadnje poznamo tudi napadalnosti in grobosti, ki jih pogojujejo razne športne veščine. Vsak dan smo tudi priče napadalni vožnji v prometu (objestna, prehitra vožnja, alkoholno omamljeni vozniki), ki v svoji indirektnosti prikriva dejansko napadalnost. Včasih so ljudje napadalni tudi zaradi samopotrjevanja. Zlasti med mladimi je veliko merjenja moči za samopotrjevanje, ki nima nc obzirnih, še manj nežnih elementov. Mentalno napadanje Odrasli nasproti mladim pa so pogosto mentalno agresivni, ko omalovažujejo, ponižujejo ali kako drugače prizadenejo duševno doživljanje. Napadalnost, ki zadene človekovo duševnost je včasih bolj boleča in dolgotrajnejša kot pa fizična bolečina. Duševno trpinčenje ima zelo veliko stranskih učinkov, ki zlasti pri mladih okrnijo zdrav osebnostni razvoj. Imam občutek, da smo na napadalne vedenjske odzive čedalje bolj navajeni. Spremljajo nas tako rekoč vsak dan: besedno in fizično nasilje gledamo na TV-zaslonih, vsak dan beremo v časopisih, lahko spoznavamo v literaturi (vojni, detektivski, kriminalni romani...). Ncobzirncga odrivanja in pikrosti v besedi je včasih veliko že v gneči za vstop v avtobus. Duševno napadalnost in fizično neobzirnost zato sprejemamo kot nekaj samoumevnega in gremo brezbrižno mimo. Družbena razsežnost napadalnosti V današnji družbi jc napadalnost vključena v sistem vrednot. Družbena klima sc gradi na moči in vplivu (politični, materialni in fizični) ter na javni in medijski navzočnosti, ki jc pogosto napadalna. Da jc pri reprezentativnih oblastvenih osebah brezobzirnost in bojevitost pogosto pričujoča, mnogih nc moti, takšna osebna drža celo privlači in ima veliko posnemovalcev. Obstajajo tudi prikrite mentalne napadalnosti, na primer poskus podjarmiti, duševno zasužnjiti človeka, ga dobiti pod svoj vpliv do te stopnje, ko pride do zanikanja njegovega bistva in pravic. Ta skrita, a notranje napadalna vedenjska oblika je pogosta tudi med zakonci oziroma v družinah. Mladostniki jo zelo težko prenašajo, a JO pogosto poosebijo in uporabljajo v svojih medčloveških interakcijah. Dr. Angelca Žeruvnik Ulice mojega mesta GLEDALIŠKI IGRALCI Spoštovane bralke in bralci Kamniškega občana! V prejšnji številki našega Občana smo vam predstavile kamniške slikarje, danes pa si lahko preberete nekaj o kamniških gledaliških igralcih. Čeprav je bila tradicija amaterskega gledališča v Kamniku pila v nemškem gledališču v Z0-richu med letoma 1907-1910, kasneje pa tudi v: Mannheimu (1910-1911), Berlinu (1911-1916), Peli..na du 0912), Gdansku (I9I6-I9IS), Novem Sadu (1920), Beogradu (1921-1923) in v Ljubljani (1923-1952). Na njen razvoj sta vplivala režiserja Reuchcr v Ziirichu in Ke- Rojsma hiša Marije Vere živa do nedavnega, sem ob lanskem raziskovanju ugotovila, da se po gledaliških igralcih imenuje le ena ulica, Ulica Marije Vere. FRANČIŠKA EPICI I, POR. VON OSTEN-SACKEN z umetniškim imenom MARIJA VERA (1881-1954) ...je bila slovenska igralka. Rodila se je v Kamniku, v hiši, ki danes nosi naslov Glavni trg IX. Igro je študirala na dunajski akademiji pri A. Romplcrju, F. Grego-riju in A. Ilcincju. Prvič je naslo- inhard v Berlinu. Na Akademiji igralskih umetnosti v Ljubljani je predavala igro in umetniški govor (1946-1954). Njen program je obsegal klasično, romantično, realistično in simbolistično dramatiko. Obvlaelala je poetični govor in uspelo ji je izraziti psihološko in etično podobo igrane osebe. Nagradno vprašanje: Kje sc nahaja Ulica Marije Vere? NAGRADA: Knjiga Po sledeh nevcljskcga mamuta (Avtor DANIJEL BEZEG) TINA LUZAR PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Odgovor na prispevek, objavljen v Kamniškem občanu, z naslovom Kdo je dolžan zgraditi cesto? Na pobudo Stanovanjske zadruge Kamnik so se pričele izvajati aktivnosti za realizacijo zazidalnega območja B-8 Zg. Perovo, kar pomeni pripravo in izdelavo prostorskega izvedbenega načrta - zazidalnega načrta kot osnove za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. V letu 1988 je bil podpisan sporazum o zdmževanju sredstev za B-8 Zg. Perovo s Skladom stavbnih zemljišč Občine Kamnik, s katerim sta se pogodbeni stranki dogovorili, da Sklad vodi postopek za odkup zemljišča, zadruga pa zagotavlja sredstva. Naknadno sta bila podpisana aneksa k sporazumu, v katerih sta se stranki dogovorili, da sredstva za komunalno opremljanje zagotavlja Stanovanjska zadruga Kamnik. Investitorstvo izgradnje komunalne opreme I. faze I. etape je prevzel Sklad, vendar le do višine sredstev, ki jih zagotavlja Stanovanjska zadruga Kamnik. Vse ostale aktivnosti v zvezi z realizacijo območja B-8 Zg. Perovo vodi Stanovanjska zadruga Kamnik, kije s oosameznimi oreanizacilami sklepala ustrezne pogodbe, med drugim tudi z lastnino, d. o. o. za izgradnjo komunalnih naprav za sosedstvi S7 in S8. Iz vseh navedenih in razpoložljivih dokumentov je razvidno, da je vse postopke za ureditev soseske B-8 Zg. Perovo vodila Stanovanjska zadruga Kamnik. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je Sklad stavbnih zemljišč Občine Kamnik sklenil pogodbo št. 46200-0107! 97 z Lastnino, d. o. o., za plačilo sorazmernega dela stroškov za obstoječo komunalno ureditev ter o načinu izgradnje manjkajoče komunalne opreme stavbnega zemljišča v območju dela zazidalnega načrta B-8 Zg. Perovo, s katero je zavezal Lastnino, d. o. o., Kamnik, da zgradi vso komunalno opremo za sosedstvo S6, S7 in S8, v svojem imenu in za svoj račun, vse v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. Iz razpoložljive dokumentacije je razvidno, da Občina Kamnik ni vodila aktivnosti za realizacijo zazidalnega območja B-8 Zg. Perovo. Razvidno je tudi, da je bil Sklad stavbnih zemljišč Občine Kamnik vključen v postopek priprave in opremljanja stavbnih zemljišč glede, na določbo Zakona o stavbnih zemljiščih. BOJAN M1AKAR načelnik oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik Odgovor na članek Kdo je dolžan zgraditi cesto? V zvezi s člankom Kdo je dolžan zgraditi cesto? na območju zazidalnega načrta B-8, Zgornje Perovo (od kmetije 1'oljanšek do ul. Na bregu in Prisojne poli), sosedstva SO. S7 in SH je odbor za izgradnjo infrastrukturnih objektov dolžan podati dodatna pojasnila. Izgradnja ceste od bencinskega servisa na kamniški obvoznici do zgornjega dela naselja Perovo ni problematična, kot je naveden v članku, je pa problematična ureditev dovozne ceste od kmetije 1'oljanše.k mimo Tomšiča do ul. Na bregu in Prisojne poli. Lastniki parcel oz. stanovanjskih stavb na območju ZN B-8, sosedstva S7 in S8 smo na skupni seji dne 7. 11. 1997 z javnim glasovanjem izvolili petčlanski koordinacijski odbor za izgradnjo infrastrukturnih objektov. Taje dolžan izvajati vse sklepe lastnikov in opravljati delo na osnovi danih pooblastil, katera so zelo široka. Na seje lastnikov dne 7. 11. 1997 in 11. 6. 1998 smo uradno povabili tudi predstavnike občine Kamnik, dir. podjetja [jzstnina d. o. o. Matjaža Verbole- la in predsednika KS Novi trg gospodu Jožeta Zagorca, vendar se nihče od navedenih ni odzval povabilu. Istočasno pa smo dolžni javnost seznaniti, da so na seji odbora, bila je v začetku meseca julija tega leta, sodelovali župan Tone Smolnikar, načelnik za okolje, in prostor Bojan Mlakar in gospod No-grašek. Na osnovi podpisane pogodbe med SKLADOM STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KAMNIK in podjetjem lastnina d. o. o. z dne 18. oz. 20. 12. 1995 je po našem mnenju sklad storil napako, ker so na pogodbo navedli vse. št. parcel vsosedslvih s7 in S8, na podlagi katerih jc UPRAVNA ENOTA MIN. ZA OKOLJE IN PROSTOR RS izdala vsa gradbena dovoljenja. Zakon (Ur. 1. SRS 18184, 32185, 9189, 33189) navaja, da brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, ravno tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. Enako precizira tudi Ur. 1. RS št. 44197, 44. člen. Po črki zakona polovico finančnih sredstev, zbranih za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča sklad namenja za vlaganje in izboljšanje komunalne infrastrukture, v obstoječih naseljih po svojem programu, z drugo polovico fin. sredstev pa vlaga v komunal- ne programe krajevnih skupnosti v taki višini, kot so bila sredstvu zbrana na območju posamezne krajevne skupnosti. Lastnikom parcel oz. st. stavb na območju ZN B-8, Zg. Perovo, sosedstva S7 in S8 ni znano, zakaj svet krajevne skupnosti Novi trg ni izoblikoval nobenega mnenju glede ureditve dovoznih in uvoznih cest in izgradnjo ostalih infrastrukturnih objektov, kakor precizira zakon (Ur. 1. RS št. 13189 ODLOK o sprejetju ZN za območje B-8 Zg. Perovo, 3., 4. in 6. člen)? Ravno tako nas zanima, zakaj je sklad stavbnih zemljišč naredil še eno napako s podpisom pogodbe med skladom občine Kamnik in lastnino d. o. o., sklenjeno 8. julija /997. leta, in s tem postavil v neugoden položaj glede izgradnje ceste, pločnikov in javne razsvetljave še nadaljnjih sedem (7) bodočih lastnikov st. stavb. Načelnika za okolje in prostor občine Kamnik gospoda B. Mlakarja prosimo, da nam pojasni kdo ima pravico kršiti zakon in dohiti gradbeno dovoljenje, ne. da hi plačal komunalni prispevek na žiro račun SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KAMNIK. Moramo priznati, da nas tudi take po-teze ne hi motile če bi nam po zagoto- vilih v gradbenem dovoljenju zgradil vse infrastrukturne objekte tisti, kateremu smo pošteno plačali pri nakupu parcel. Vsi odgovorni v občini Kamnik si lahko zamislite, kako bi ukrepali, če bi morali naknadno plačali ca. 700.000,00SIT za dokončane infrastrukturne objekte pod pogoji, katere predlaga podjetje lastnina d. o. o. in predračuni, s katerimi razpolagamo. Javnost moramo seznaniti, da izjava B. Mlakarja ne drži v celoti, da so v omenjenih sosedstvih črne gradnje pri štiriindvajsetih- primerih (24), saj imajo, če smo pravilno informirani, vsi gradbena dovoljenja. Res pa je, da je nekaj st. stavb, zgrajenih z odmiki od ZN. Pri drugih pa so manjše spremembe zaradi funkcionalnosti. Res je tudi, da po novem ZN niso predvidena igrišča, skupen parkirni prostor in pes poli (razen ene). Območje ZN B-8 niso samo soseske S(>, S7 in S8, kolje bilo razumeti v članku, temveč od 1'erkove ul. do bencinskega servisa na kamniški obvoznici. Izjava dir. lastnine d. o. o., da so ceste v S7 in S8 urejene tako, kot morajo biti, ni korektna, zalo predlagamo, da vsi, ki vas zanima resnica, sami ugotovite ali so ceste v omenjenih naseljih res urejene! Kamniški OBČAN POGLEDI - KRONIKA 5. novembra 1998 11 MOJ POGLED Ko človečnost v človeku zamre (L del) Ali bodo mladinski klub, otroška in športna igrišča v Kamniku sploh kdaj prišli na vrsto? Nedavno tega sem med odmorom seje kamniškega občinskega sveta imel srečo prisostvovati zgražanju nad vedenjem mladih Kamničanov in Kamničank. Neki modrijan je mladim pripisal ponočevanje, pijančevanje, drogiranje in podobne grehe, ki jih »starci« niti v sanjah nc počenjajo. Navzoči svetniki so mu pritrjevali in sc druZno zgražali. Žal pa ni bilo junaka, ki bi sc upal vprašati, kaj jc temu vzrok in kaj lahko kot svetniki storimo, da bi razmere izboljšali Čc se ne motim, so nam občani, ki so tudi mladi ljudje, podelili mandate tudi za reševanje svojih težav in nc samo za asfaltiranje cest, kar je seveda zelo pomembno. Vendar pa me takšna stališča niti nc presenečajo, saj sem v minulih letih v občinskem svetu mnogokrat izpostavil mladinske probleme v mestu in okolici ter našel vedno enako nezainteresirane (nc)odgovorne občinarje. Na sejah občinskega sveta in ludi drugje sem ponujal tudi konkretne rešitve nekaterih problemov mladih (zagotovil sem tudi sredstva v občinskem proračunu), pa še vedno ni bilo nikakršnega odziva. Sprašujem sc, kako lahko nekateri kolegi svetniki, zlasti pa občinska uprava obsoja mlade, čc pa niso nič storili zanje! Prvi korak za izboljšanje razmer bi bil, da občinska uprava in svet priznata, da problem obstaja ter da lahko svet marsikaj izboljša. Če bi mladina lahko prosti čas kvalitetnejše zapolnjevala, bi bilo omenjenih problemov gotovo manj. Na tem področju lahko občina naredi osnovne premike. ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o, DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - ekonomsko komercialna šola 1. letnik - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zašćita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - teCaj strojepisja - teCaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - teCaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PREDAVANJE in svetovanje o bolečini v hrbtenici - kaj moramo vedeti o bolečini v križu, vratu in prsni hrbtenici (fizioterapija Zrnec). • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja v - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure aH na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-27E ki mogoče problema nc bodo odpravili, gotovo pa bo težav bistveno manj. Konkretno to pomeni, da mora občina poskrbeti za obnovo otroških igrišč (peskovnikov se celo psi izogibajo) in javnih športnih površin ter skozi javna dela v mestnem proračunu zagotoviti tudi njihovo vzdrževanje. V zimskem času pa je mladim treba zagotoviti rekreacijo v športnih dvoranah. Nadalje bi bilo treba ustanoviti informacijske in svetovalne centre, ki bi mladim ponujali informacije o možnostih, ki jih ponuja nc samo mesto, temveč tudi Slovenija in tujina. Občinske oblasti naj zato spodbudijo nastanek takih centrov, zagotovijo prostor zanje ter dajo finančno in strokovno pomoč! . V občinske proračune jc potrebno vnesti postavko za financiranje različnih prostočasnih de-javosti in neformalnega izobraževanja posameznikov ter različnih oblik združenj mladostnikov (društva, klubi...). V ta namen je treba sprejeli Indi poseben odlok o financiranju mladinskih dejavnosti, s katerim bi bile le opredeljene kot lokalne zadeve javnega pomena in bi spadale V sklop zagotovljene porabe. Seveda pa bi lahko občinski svet na predlog župana imenoval podžupana za mladinske zadeve ter sprejel odlok o dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, s katerim bi bil ustanovljen občinski urad za mladino in določeno, da je podžupan za mladino po položaju predstojnik tega urada. Vso strokovno in administrativno podporo bi podžupan dobil od obstoječega kadra na občini Na koncu pa naj povem bolj preprosto in v jeziku mladca, ki sc mi je potožil. »Dajte nam že te zal... table za košarko, park za rolanjc in prostor, kjer bomo lahko vadili z. bendom«. K temu naj dodam le šc to, da jc sramotno, kako občinska politika obravnava mlade v našem mestu. lx upam lahko, da se bo mojemu prizadevanju pridružil tudi novi župan, čeprav za to mogoče ne bo prejel glasov mladine, ki so nad občinsko politiko že zdavnaj obupali in sc volitev nc udeležujejo (kar jc predvsem krivda politike same) ali pa so mladoletni. BRANE GOLUBOVIČ ml. V tem prispevku želim osvetliti dogodke In okoliščine, povezane z našim očetom Francem Turnškom. ki so ga partizani likvidirali lotu 1943. K pisanju in objavi vsebine dokumentov mr jcspodbudil izid /dimnika žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik (1998). Ime našega očeta se v ilnkiimeii lih pojavlja v dveh oblikah: Franc in Franov. Klicali pa so ga Franjo. Tu bom uporabila obliko Franc! Misli begajo, veliko je spominov na listi kruti vojni čas. Vsega ne bo mogoče napisati, kar tudi ni moj namen. Čeprav sem bila še otrok, mat vse dogodke prizadeto spremljala in doživljala. Grenke Izkušnje 90 mi ostale globoko v spominu. O njih srni vrl i ko razmišljala in upam, da so spoznanja v meni dozorela. Gotovo se bo kdo spraševal, zakaj to pisanje. Zavedam se, da s tem ne bom ničesar spremenila. Prizadevala pa si bom dokazati, da je bil naš oče Frane. Turnšek žrtev osebnega maščevanja in posledično tudi ml - njegova družina. Franc Turnšek je bil rojen v Bra-slovčah leta 1903. Končal je orglar-sko šolo v Celju. Leta 1927 je nastopil službo orgunlsta v Stranjah (Kronika župnije Stranje, st. 194). Tu je med oboma vojnama Župnikoval gospod Janez Langerholc; organlst (samouk) pa je bil iiaoee H. Med topnikom In njim jr prihajalo do nesoglasij. To jo bil tudi razlog, da je župnik Langerholc povabil našega očeta, naj bi prevzel mesto organl-sta. Oče sv jc vabilu odzval. Bi pa sc zavedal, da bo njegova zasedba mesta dotedanjega orgunlsta zanj usodna. Kmalu po prihodu v Stranje jv prevzel tudi mesto občinskega tajnika. Lota 1929 sv jv ožvnil z domačinko, hčerjo uglvdnvga kmetu Mihe Kuro rjo. Zorelo se je novo življenje, družina jv naraščala In kovali so se načrti za našo prihodnost Nato jv Izbruhnila druga svetovna vojna. Načrti so sv razblinili in tre ba sv jv blb sprijazniti s kruto re-ii I nosi jo. Spominjam sv. kako zaskrbljen je bil tedaj oče. I telo občinskega tajnika Jv opravljal vse do smrti. Domačini so se s svojimi težavami in stiskami radi obračali nanj. Vodno Jim Jv bil pripravljen jtri-sliihnili in jim pomagati, kolikor je bilo v njegovi moči. Decembra lvta 1942 se je rodil moj najmlajši brat. Nasiednjv ivto spomladi pa jv mama zbolvla na pljučih. Morala jv v bolnišnico na Golnik na zdravljenje. Tam je ostala vre kot pol leta. Njeno zdravstveno Stanje je bilo no začetku zeta kritični); ni in ni se obrnilo na bolje. Oče in z njim moj starvjšl brat aH jaz SinojO redno obiskovali tih nedeljah. (kl damu smo odhajali zjutraj In sv vračali pozno zvečer. Kako jv v tistih vojnih razmerah naša pol po tekala iz Hiranj na Golnik in nazaj, si je danes težko predstavljati. Na jesen lvta 1943 sv jv mamino zdrav jv žarelo izboljševali, oktobra pa jv končno prišla domov. Komaj smo na novo zaživeli, že so nam 1. dvcem-bra 1943 partizani ustrvllll očeta. In to nn cesti v navzočnosti mame in pvl let slarvga brala, ko so se pri-bltžvvall domu. Da tudi njiju ni doletela enaka usoda kot očeta, jv bila zasluga mamine Izjemne prisebnosti v tistem trvnutku. Spominjam sv, da so pred tem v našem domu napravili hišno preiskavo. Odnesli so vso očetovo garderobo, niso pa našli ničesar obremenilnega. Izguba očeta Je v nase življenje prinesla veliko sprememb. Tudi murna še ni bila povsem zdrava. Skrbeti pa Je morala za pet otrok n;ij starejši Jv Imel 13 let, najmlajši pa še ni dopolnil enega lvta. Mama jv vse težave zeta pokončno prenašala. Leta 1965 je umrla v prometni nesreči. S podrobnejšim opisovanjem dogodkov nv želim vzbujati sočustvovanja, kot bi si morda kdo mislil, prav tako nv napadati OF, kar bi mi morda kdo celo očital. Vse spoštova-njv do tistih partizanov - borcev, ki so se iskreno borili proti okupator Ju. Na žalost pa so bili med njimi tudi taki, ki so svojo moč in oblast izkoriščali za osebna maščevanja In osebne koristi. Nekoliko daljši uvod je pomemben za nadaljnje razumevanje dogodkov. Prehajam na dokumentacijo, ki jo imam na voljo. Najprej bom navedla dokument oziroma vsebino koplje seznama likvidiranih, iz katerega Jv razvidno, zakaj jv bil naš oče Franc Turnšek likvidiran. •Občina li. in lil. PotažaJ. 4.1. 44 Štev. 1./44 Seznam likvidiranih belo-plavogardislov l./TURNŠFK FRANC: On Je bil likvidiran zaradi lega, ker je organiziral tajno belo gardo. Vrinil se Je kol dober simpatizer v OF, ter se mu jv celo poverila funkcija sekretarja gospodarsko finančne komisije. On jv samo obljubljal, da bo napravil vse za OF a v stvari Je pa delal In izkoriščal vsako priliko za belo gardo. Iskal je na razne načine ločne Informacije o naši organizaciji, da je potem lahko na sestankih s svojimi pomočniki izdelal načrte za napad na OF Vso tr podatke je potem /«' šiljal v Komendo k Mvjaču obenem pa tudi dajal informacije IJemelnu. 1. P Iz Godiča je cvlo vnkrat poklical k sebi In ga nagovarjal, da bi pristopil, knl nekdanji njihov pristaš JRZ k njimi in pomagal pri organiziranju bele garde. Ta I. P mu je to enostavno odklonil in nI hotel sprejeti tega predtaga. Turnšek Je ob nedeljah pozival razne njegove pristaše, da so hodili v njegovo pisarno In jih je lam poučeval o organiziranju bele garde. Popoldan pa se je skoraj vsako nedeljo jirljal sam k Vlejaru v Komendo In tam poročal o vsemu kar je bilo novega med tednom. Jaz svm ga parkrat opozoril, da mora dati tedenska poročila o Gospodarsko Finančni komisiji, pa o tem m hotel niti slišati. Vselej se Je Izgovarjal, »ljudje so vsi dobri, imam vse ljudi za sabo In da sedaj se ni čas za razne akcije In sabotaže In, da še nI čas. da bi jih klicali v partizane, da bo že on poskrbel, da bodo vsi o pra- vem času prijeli za orožje.' Izjavil je celo, da bo on gledal na to. da se bela garda ne bo razvila v nasl okolici. Par dni pred likvidacijo je cvlo izjavil pred neko žensko, da se B. tj. Filip zelo moti, če misli, da bo organizacija OF imela kaj usf>eha In Jv dejal, da bomo v najkrajšem času šli vsi partizani v franže in, da nas bodo potem natikali na kole In, da bodo sedaj vsi naši ljudje morali dajati Nemcem prvo živino potem pa, da bodo dali še svoje glave. V Jugoslaviji Je bil eden najbolj zagrizenih Klerlkataev ln JRZ. Pri nekih volitvah je celo z župajkom, P, L. In B. A. ko so uvideli, da bodo rdeči zmagali ln dobili večino, katero listo Je sestavil tov. Filip (France B„ op. A. TI, organiziral tako spretno vlom v tabernakel v cerkvi In odnesel z Imenovanimi pomočniki Ctbo-rij, Moštranco ln Kellh, ter ga prikril, da Je potem to priliko lahko Izkoristil župnik na prlžnlcl in tam s tem blatil tov. Filipa In ga dolžll, da je on to napravil In na ta način toliko oblatil listo rdečih, da so potem s tem trikom pridobili UAlko ljudi da so dobili večino. Par dni po volitvah pa so zopet vse te stvari postavili nazaj na svoja mesta, kjer so bila prej. O tem lahko tov. Filip da se bolj točne informacije.' To Je vse o našem očetu. V seznamu sledijo obtožbe se za šest drugih žrtev - domačinov, ki pa se med seboj bistveno ne razlikujejo. h>dpisnlk tega dokumenta je: To-šo, I. r„ Občinski sekretar KPS. Tekst sem prepisala dobesedno. Nekaj Imen navajam le z začetnimi črkami. IMp Je ilegalno Ime. Njegovo pravo Ime a. A.. M., ne pa tudi ilv-galno, jv navedeno v statističnem pregledu Zbornika žrtev 2. svvtov ne vojne v občini Kamnik. Tov. Tošo. ki jv sodeloval pri obtožbah In jv podpisnik seznama likvidiranih, jv neposredno odgovoren za likvidacije našega očeta In še to>-stlh žrtev - domačinov. Tov. Filip, pravo Ime France B., ki našega očeta v navedenem dokumentu tako nizkotno in neargumentirano obtazu-je tn obrekujv. Je bil že od samega začetka, ko Je oče prišel v Stranje, do nJega zelo sovražno razpoložen. France B. se nI mogel sprijazniti z dejstvom, da je mesto organlsta. ki Je prej pripadalo njemu, prevzel naš oče. France B. je odšel v partizane jeseni leta 1943, v mesecu decembru pa je že prišlo do likvidacij. V navedenem seznamu ni nobenega utemeljvnvga in dokaznega dejstva ali vzroka za likvidacijo našega očeta Franca Turnška. Do sedaj nisem zasledila nobenega dokaza, da bi on sodetaval pri formiranju domobranstva. Na območju Stranj organiziranega domobranstva sptah ni bita. Kam je naš oče odhajal skoraj vsako nedeljo več kot pol leta v letu 1943, pa je razvidno že iz mojega uvoda: na Golnik k bolni ženi ln materi petih otrok. (nadaljevanje prihodnji' i ANEELCA TVHNŠICK. Ljubljana PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA S sklenjeno pogodbo med Lastnino d. o. o. in podjetjem AA Projekta, te-lovska 291, Ljubljana, ki je investiralo izgradnjo petih st. objektov v soseski S6, ne razpolagamo, kljub temu pa nas čudi izjava dir. Verboleta, da glavna cesta proti Tomšiču teče skozi dve drugi soseski, tO je sosedsko Sd in Se eno; ter da je po pogodbi s skladom zavezan za ureditev S7 in S8. Poudarja tudi, da se nekateri zaletavamo tja v tri dni. Da se ne bi več zaletavali, prosimo gospoda Verboleta za tele odgovore:' - Kdo je prodal parcele podjetju I \ projekta? - Ali so podjetje A A Projekta in Se dva individualna kupca plačali prispevek za ureditev dovozne ceste? - Kdo je dolžan zgraditi dovozno cesto od kmetije PoljanSek mimo Tomšiča, l«) hribu, ki pelje proti ul. Na bregu in Prisojni poti? - Kdo je dolžan zgraditi vse ceste, pločnike, javno razsvetljavo, parkirni prostor, igrišča in pes poti? - Ali bomo morali stanovalci sosedska S7 in S8 uporabljali drugačna prevozna sredstva, ker ni nihče pripravljen uredili dovozne ceste? - Kateri komunalni objekt je urejen v celoti, razen primarnega elek Iričnega omrežja? Mtisk v vodovodnih ceveh ni popoln, čeprav smo naseljeni samo v 17 si. objektih. Projekt in napeljavo za telefonsko in kabelsko omrežje smo plačali in organizirali sami. - Kdo so po vaSem mnenju »runkel-nk, namesto katerih ste dodatno plačali 3 milijone SIT za popravilo vodovodnega in električnega omrežja? - Ali ste resnično dali za popravilo zgoraj omenjenih vodov 3 milijone in ne 600.000,00 SIT, kolje bilo slišali v poslovnih prostorih SKG? Vse vpletene v ta spor obveščamo, da nimamo ničesar proti komur koli, da vsakogar spoštujemo, vendar se bomo za svoje pravice borili do zadnjega atoma moči in izkoristili vse pravne možnosti. Če pa se bomo lahko dogovorili v obojestransko korist, smo vedno in vsak trenutek na razpolago. Odbor za Izgradnjo infrastrukturnih objektov na območju ZN B-8 Zg. Perovo, soseska S6, S7 in S8 Dileme današnjega časa Ze dolgo poslušamo besede o popravi krivic iz preteklosti, pri čemer pa sine zavedamo, daje zadnji čas pravzaprav čas največjih krivic. Po krutem prehodu iz prejšnjega sistema v tako imenovani kapitalizem smo praktično raztlelili vse skupno ustvarjeno i melje posameznikom. Nekateri, kijih ni tako malo. so ob tem blagoslovu lepo obogateli, drugim smo delili bajne odpravnine, treje pa pošiljali na cesto, čakanje ali predčasni pokoj. Ker smo boleli bili napredni, se je temu primerno po zahodnem vzoru pojavil, menedžer. Dali smo mu lepo plačo in številne bonitete. Kaj smo pa dali delavcu in ostalim? Na to bo morala dati odgovor prihodnost. Z,akaj dvoličnost oziroma dvojna merila in tolik o sprenevedanja? Že od nekdaj hočemo za vsako ceno ugajati drugim, trenutno je tO zahod, temu pa ni kaj dosti mar za naše notranje dogajanje, njim je bistveni cilj tržno gospodaslvo in demokracija, slednjo so že davno oklicali za visoko kulturo, poleni ko so prereselali pol sveta in obogateli. V obdobju certifikatov je bilo namesto informiranja poskrbljeno za izdatno medijsko zavajanje. Kot v igri za denar so od skupnega imetju potegnili zopet samo eni. iz dobrih podjetij. h'si pa smo solidarno ustvarjali dobra in slaba podjetja. Sicer pa je v Sloveniji, kar je dobrega, last izbrancev, ki si predvsem na osnovi nepotizma samovoljno prilaščajo vse nacionalno bogastvo. Res, Slovenija je postala čudežna dežela iz tisoč in ene noči za nekatere ter mrzla in hladna za druge. Prvi bodo imeli vse. lahko se bodo vozili v najraz-košnejših avtomobilih in uživali najlepša morja sveta. Drugi obromljeni s hipoteko preteklosti in njihovi otroci pa obsojeni na bedo. Za imetje ki so ga izbranci prejeli in ga se prejemajo, bodo delali vse življenje in težile jih bodo posledice krivičnega časa kot težki mlinski kamni. I RANČ OPRAIŠ Godit 82lb, Kamnik Zaradi zgrešene politike občine je veliko občanov (predvsem mladih) brez stanovanj Občina Kamnik je v medijih ohjo-vila javni razpis (Ur. I. RS št. 67198), s katerim obvešča javnost, da bo kupila stanovanja za skupno vsoto 68,000.000 SIT. Ta, nedvomno pozitivna odločitev občinske uprave, pa le ni tako brezmadežna, kot se mogoče zdi na prvi pogled. Razpis je v javnost namreč prišel v predvolilnem obdobju, kar odpira določena vprašanja, še bolj pa je moleče, da bodo (stara) stanovanja kupili, namesto da bi se zgradila nova neprofitna stanovanja. Prepričan sem, da bi občina lahko z omejeno vsoto zgradila stanovanjski blok z najmanj 14 novimi stanovi um. velikimi 50 kv. melmv, kar je bistveno več, kot bodo s tem denarjem kupili starih stanovanj. Javna skrivnost je namreč, da je 1 kv. meter stanovanjske površine mogoče zgraditi za manj kot 100.000.00 SIT (z dobičkom za vse udeležence) Vendar pa omenjena rešitev, kije tudi del predvolilnega programa (K) LDS Kamnik, zahteva od občinske uprave naslednje: L stanovanja se morajo graditi na občinskem zemljišču, 2. občina se mora odpovedati komunalnemu prispevku, 3. občina mora poskrbeti za pripravo projektne dokumentacije in dokumentacije za gradnjo, 4. za izvedbo del mora občina praviloma najeti konkurenčne domače obrtnike, 5. zgrajena stanovanja mora občina ponuditi posameznikom, parom in družinam v najem za dobo največ 30 let. Po tem obdobju je stanovanje last najemnika. Za vse našteto ima občina zakonsko podlago, vendar pa bi takšna politika reševanja stanovanjske problematike zahtevala od občine aktivno vlogo, kar je veliko težje kol objavili razpis in denar razdeliti. Menim, da omenjena rešitev omogoča pospešeno izgradnjo stanovanj, kar bi posledično pomenilo, da bode mladi ne samo ostajali v Kamniku, temveč se sem celo priseljevali. In vsakomur med nami je zagotovo jasno, kaj to pomeni za razvoj, saj ravno ta ko vsi vemo, kakšna je usoda nase lij brez otrok. Ne delam si utvar, di bodo pristojni moje predloge sprejeli vendar pa tudi ne bodo mogli trditi da rešitve ne obstajajo in da niso ve deli zanje. Sprašujem pa se, koliki mladih Kamničanov in Kamničanl bo Se ostalo brez lastne strehe nai glavo zaradi napak sedanje občinsk uprave? Na koncu pa predlog novemu žu punu. Zapeljite se v mestno občin ljubljano in jih prosile, da vam izdaj javno skrivnost, kako ta občina gruč cela naselja socialnih, neprofitnih i profitnih stanovanj. BRANE GULUBOVIČ m Nenavaden energijski gaj v Tunjicah Reportaža iz Tunjic Iz vasi Tunjice pri Kamniku prihaja zgodba o nenavadnih vrelcih, ki ugodno vplivajo na človekovo počutje in zdravje. Vrelce iz dneva v dan obišče več ljudi Nekateri zato, ker so slišali, da si v njih lahko naberejo novih moči in v to verjamejo, mnogi pa tudi zgolj zaradi radovednosti Pred letošnjim evropskim prvenstvom v Budimpešti je avgusta v vrelcili nabirala energijo tudi znana atletinja Brigita Bukovec. Brigita pripisuje vrelcem velik poroča: »Name so dobro vplivali in rezultat jc znan. bila sem druga v Evropi. Na velikih tekmovanjih moram biti dobro pripravljena, ne le fizično, pač pa tudi psihično. Kadar se nekaj pokaže tudi na rezultatih, potem v to se bolj verjamem. Vrelci so zelo poživljajoči in lahko zatrdim, da jih bom pred velikimi preizkušnjami vedno obiskala. Vsaj dokler se bo to izkazalo za dobro.« Njen trener Jure Kastelic še ni bil v Tunjicah in pravi, da so takšne alternativne metode v športu še vedno nekakšen tabu. »Sam nimam nič proti, če Brigita hodi v Tunjice V vrhunskem športu odločajo stotinke in če takšen gaj dobro vpliva na počutje mojih atletov, lahko to prinese tudi medaljo.« dodaja. Alenka Bikar, atletinja, ki se je v Budimpešti prav tako odlično odrezala, je navdušena nad vrelci. Poldrugi liter vode, ki jo je ob izkopavanju mivke odkril Drago Vrhovnik, sicer lastnik zemljišča Na trati, kjer se gaj nahaja, je vzela s seboj in jo pila med tekmami: »Verjetno sem tekla nekoliko bolje, ker sem pila živo vodo, kot ji pravijo. Moram pa priznati, da sem tudi malce vraževerna.« Nenavadno moč zemljišča, ki sc nahaja v bližini cerkve sv. Ane so preiskali sodelavci Inštituta Essen-tia iz Ljubljane. Že vrsto let združujejo poznavanje elementov, ki so izvorna vednost kultur daljnega Vzhodtd in evropske tradicije ho-lističncga zdravljenja. »Preiskava terena, ki se razteza na 10.000 kvadratnih metrih in se nahaja sredi mešanega gozda, je pokazala. da na območju naravnega zdravilnega gaja na površje privre več energijskih vrelcev, vsak od njih pa ima poseben zdravilen učinek na enega ali več organskih sistemov človekovega telesa.« pripovedujejo sodelavci Esscntie. Kljub terminologiji, ki jo uporabljajo, ne gre za vodne vrelce. Prav zato jc gaj nenavaden. Na prvi pogled deluje kol arheološko najdbišče templja neznanega starega ljudstva. Ko ga obiščemo, vidimo skupine ljudi, ki razvrščeni v krogih meditirajo, krožijo z rokami po zraku ali sedijo na klopcah in preprosto uživajo. V blagem naklonu se zvrsti več energijskih vrelcev, vse do vodnjaka z živo vodo. Vrelci so označeni z različno velikimi krogi in ide-ogrami. obisk gaja poteka eno uro v spremstvu vodiča, v skupini pa je največ do deset ljudi V prospektu, ki so ga pripravili v Inštitutu Essentia. so zapisali, da so dosedanje izkušnje pokazale, da energije zdravilnega gaja ugodno vplivajo na različna bolečinska stanja: na glavobol, bolečine v križu, revmatične težave in obolenja živcev. Prav tako opažajo tudi ugodno delovanje pri težavah z očmi in šumenju v ušesih. Obiskovalci, ki smo jih povprašali za njihovo mnenje, so zatrdili, da imajo več energije, skoraj vsi pa so vstop energije v telesa začutili kot nekakšno mrščavico. toploto, šumenje, pikanje in podobno. Vendar vsak drugače. NataSaZorc, sodelavka Esscntie. ki opravlja preglede biocnergijskih tokov in sevanj v bivalnih in delovnih prostorih, jc prepričana, da je oseb- na izkušnja tista, ki nekaj velja: »Dokler te ni, človek pač ne verjame. Dejstvo pa je, da smo nekateri mnogo bolj senzibilni in zalo tudi bolj občutljivi na stvari, ki sc dogajajo okoli nas.« Njena kolegica Dunja ob tem pripoveduje o gospodu s parkinsonovo boleznijo: »Roke so se mu močno tresle, v gaju pa so sc mu skorajda popolnoma umirile. Nc vem. ali se je to zgodilo zaradi močne sugestije, ker je žc prej slišal za zdravilni gaj, ali pa so vrelci nanj zares tako ugodno delovali. Kakorkoli, dejal jc, da sc bo tu šc oglasil, ker mu jc všeč in se dobro počuti.« Ugoden učinek dosežemo tako. da sc na področju posameznega zdravilnega vrelca zadržimo ravno prav časa in nc več kot deset minut. Obiskovalci opažajo, da so bolj odporni na prehladna obolenja, rane pa; se po poškodbah in operacijah hitreje celijo. Pri tem gre za pripovedovanja, ki so zasnovana bolj na anckdotiCni kot na znanstveni podlagi. Direktorica Inštituta Essentia, dr. med. Katarina Velikonja ob tem poudarja, da so pri tistih, ki se na energijskih vrelcih znajo sprostiti, opazili večji učinek energij na organizem. Naše zdravje in počutje sta odvisna od pravilnega in uravnoteženega pretoka energij v telesu, v vrelcih naravnega zdravilnega gaja pa je telo deležno velike energijske poživitve. Vsak vrelec naj bi s svojo značilno kvaliteto vplival na določen del telesa. Glede na veliko število obiskovalcev pa so sc snovalci gaja hitro odzvali tudi z. dodatno ponudbo. Z organskimi snovmi bogato naravno blato sc uporablja za obloge in je primerno tudi za lepotne maske, v »energijskih kamnih« pa jc vtisnjena vibracija naravnega zdravilišča iz Tunjic. MOJCA PINTKRIČ Polovica za spovednico flMjjJr Energijski vrelci so označeni z ideogrami KAKŠNA IZBIRA! ASTRA že za 2.194.718 SIT VECTRA že za 2.606.610 SIT Sedaj je pravi čas, da se zda. Po grehenCku vodi ozek kolovoz, pot. Po njem. počasi se dvigajoč skozi mladi gozd. Na vrhu sc kolovoz spremeni v stezo. Ta je bolj ali manj uhojc-na in sledi nekaj 100 m gozdnat greben, tnalo doli, več po gori do travnika in njiv na desnr Naravnost po grebenski povezavi navzgor in desno do kozolca. Levo od njega po kolovozu, ki pripelje do kmetije Zakal 15 (Pri Cevki). Tu se splača vsaj pogledati več kot 160 let staro leseno kaščo (letnica nad vrati je 1832), predrto mimo hleva na levi in nove hiše na desni zavijemo na cesto in po njej desno navzdol. Če hočemo imeti še lepši razgled, si vzamemo nekaj minut in gremo takoj za hlevom levo navzgor po razdrapani stezi na rob. Pogledi se odpirajo Ze med hojo na vse strani: Sv. Primož, Prapretno, Županje Njive. Okroglo itd., na robu pa šc bolj. Kraj jc tudi primeren za krajši počitek ali malico. Da pa sc ne bi vračali po isti poti, gremo lahko mimo divjega kostanja na izravnavi proti levi do lese in na-piCjMo kriietijc Zakal 13. Tu gremo desno, mimo kmetije in po desnem robu travnika (proti vzhodu) do gozdii. Nadaljujemo navzdol levo od grebena po gozdtri vlaki in pridemo pri mblttažni hiši na cesto, ki pripelje od Cevke. Po cesli nekaj deset metrov rtavzdol do oslrega ovinka v levo. Tu desno na stezico in po njej skozi gozd do ograje na robu gozda. Ob ograji kakšnih 30 m navzdol na cesto. Po cesti Več kot l(>0 let stara kašča v Aakalu desno do kmetije (Zakal 16). Pri kmetiji takoj levo po poljski poti desno od transformatorja na drogu (TP Krcgarjcvo 96) proti novim hišam (Krcgarjcvo II, lla) na asfaltirano cesto. Mimo znamenja do hiše Krcgarjcvo 18. Tu zapustimo asfalt in gremo mimo garaže, kozolca do roba gozda in nato po notranjem ali zunanjem robu gozda do makadamske ceste. Tu imamo zopet vsaj dve možnosti: l. po makadamski cesti levo ali pa 2. čez travnik desno. Vendar je, ko smo Zc v tem kraju, vredno porabili kakšne četrt ure in izrabiti še eno priložnost in se povzpeli kar po cesti na Gradišče oziroma Krcgarjcvo. To jc hribček, ki sc dviga okoli 100 m nad Stahovico in jc skoraj od vseh strani obdan s strmimi pobočji -pravo gradišče. Na vrhu ima okoli '50 k, a t 150 m veliko planoto, na kateri stoji kmetija in je nekaj njiv in travnikov. Z njenega roba se ponujajo prav zanimivi pogledi na vse strani, ki so za tiste, ki ves ta konce poznajo samo iz avtomobi- la in to samo z glavne ceste, sila zanimivi. Vrnemo se po isti poti do vznožja hribčka. 1. Če gremo levo (gledano v smeri Kregarjevega, približno proti severu) po makadamski cesti, pridemo na asfaltirano cesto Sta-hovica-Bistričica. Desno po tej cesti pridemo v Stahovico. Tu sc nam splača, tik pred Stahovico, še na Županjih Njivah, predno gre cesta čez. rečico Bislričico. na levi strani pogledati kapelico Matere božje, ki je bila nekaj časa zelo popularna, nato pa je zanimanje zanjo kar nekako splahnelo. Kraj je menda nabit s pozitivno energijo, poleg tega pa naj bi sc kip tudi občasno premikal sam od sebe, zalo nekateri temu kraju pripisujejo nadnaravne moči. ki jih za tiste, ki v to verjamejo, prav gotovo tudi ima. Nadaljujemo po cesli ob desnem bregu Bistrice, ki nas po okoli 800 m pripelje do pošte oziroma Plečnikovega mesta čez Bistrico. 2. Če z ovinka ceste zavijemo desno (gledano v smeri Kregarjevega, torej približno proti jugu), gremo po stezi Cez travnik na manjše sedelce in mimo hiše št 18 Zagorica nad Kamnikom. Nadaljujemo po cesti, ki je v nadaljevanju asfaltirana. Po tej cesti v naselje, kjer lahko vidimo še nekaj prvobitnih lesenih kombiniranih gospodarskih poslopij in seveda precej novih hiš. Po cesti gremo do križišča. Če pred križiščem zavijemo levo nazaj, pridemo čez dvorišče hiše Zagorica 17 in mimo garaž na kolovoz, in po njem navzdol do ceste ob desnem bregu Bistrice in po njej do kapelice Marije Županjenjivske. Če pa nadaljujemo do križišča in lam zavijemo levo navzdol, pridemo na cesto ob desnem bregu Bistrice in nato desno po tej cesti še nekaj 100 m do križišča z glavno cesto pri gostišču Uršič oziroma pošti in Plečnikovem mostu. Če pa na križišču zavijemo desno in nato po asfaltirani cesti proti jugu. pridemo pri hiši Zagorica Sc nad mrliško vežico pri stranjski cerkvi in nato na kolovoz in po njem v Zgornje Stranje in nazaj do šole oziroma pošte. B. POLLAK Kako dobro poznamo svojo občino? KOSTANJEV PIKNIK V DOMU STAREJŠIH OBČANOV- so popestrile vaške pevke iz Domtal z izvirnimi narodnimi pesmimi Oskrbovance je pritegnilo tudi zanimivo tekmovanje v ocenjevanju tete kmečkih pridelkov. S1AOKORNA PESA S KAMNiCANOM V ORMOl - letošnjo jesen bodo železničarji s kamniške železniške postaje odpeljali v sladkorno tovarno Ormož okrog 70 vagonov sladkorne pese, pridelane na naklh poljih, zlasti v Komendi in okolici (js) Kemijska industrija KAMNIK 6.6. 2.CL 0/a.i. s.mo jiiiJ2xa<7ifi J2£.i.txo IzIjIio Lzdzl%.ov zafjauns. jii\otErinikt Okičlie. nai. u trcjovini ^/runt, <\Južiri£ Q u 3\amniAu uicJi dan od 10. do fS. uxe oCr lodrotafi od S. do 13. ute. 2e[imo 0/am eratno in J2xijzkno zaLauol ■lili Tm V hribovitem svetu je že vsaka malo večja Izravnava dobro- e dobil Sk)ve-linskih >raven« '.nekaj ralijije i je del doSla In pomembna in (e so se na njo tak kraj navadno ime Ravne. Krajev s tem imenon, nlji po Priročnem krajevnem leksikonu 7 oziroma k Imen pa še precej već. Tako je tujdl malo holj zaohl hrl>et na zahodni strani Kemijske industrije Kam skoraj ravnimi predeli dal Ime temu zaselku. Na I bil torej del zaselka Ravne, ki Šteje komaj nekaj I večjega naselja KoSISe. To je zelo razloženo, saj skoraj vsaka domačija stoji v svoji dolinici oziroma na svojem hriltfku, pravzaprav na nekaj deset metrov visokih hrbtih (razen nekaj hiši. ki se vlečejo vzhodno (Mi Tunjkčke in severno od veste Kainnik- Tunjice. Žreb je Izmed pravilnih odgovorov izbral..................... Danes pa sprašujemo po imenu kraja, do katerega vodi Iz Kamnika za sedaj samo delno asfaltirana cesta, ki pa se ji obetu, da ho dobila tudi asfaltno preobleko. V teh jesenskih dneh. ko bo potrebno zakuriti In če se boste pri tem spomnili se kakšnih ptičev, odgovor ne bo težak. Odgovore pošljite na Kamniški občan, (davni trg 24, Sl-I'240 Kamnik, tako da bodo tam do srede, ti. novembra. Kdor bo pravilno odgovoril In ga bo Izbral žreb, bo dobil knjižno nagrado Naravne znamenitosti Kumnl-ško-Sa\ i ruskih Alp na kamniškem območju, ki Jo jtodarju Koritu Kamnik. Vse svoje življenje sta posvetila kmetovanju V lepi vasici Sidol v Tuhinjski dolini sta 14. junija Ana in Janez Močnik slavila zlato poroko. Tega dne 1948. leta sta izrekla svoj pomembni DA. Vse skupno življenje sla preživela na kmetiji, ki jima je dajala kruh in ljubezen do družine. Pred dnevi smo se srečali na njihovem domu. Predstavniki društva upokojencev Kamnik smo jima čestitali, ju skromno obdarili in seveda izročili »diplomo« o zlatem jubileju. Slavljcnka Ana nam je povedala veliko zanimivega. Rojena je bila 17. 5. 1921 v Lipljah v Številni družini, ki se je prav tako preživljala s kmelovanjem. Osnovno šolo je obiskovala v Tuhinju, skoraj I uro daleč je hodila, v zimskem času je bilo težko. Pri starših je živela vse do poroke. Pomagala jc staršem, rada je delala v gozdu. Težave so bile z vodo, ki jo je bilo treba prinašati kar daleč. Prav z veseljem je oskrbovala živino, na novem domu je tudi gojila živali za prodajo. Skupaj z možem sta opravljala vsa poljska dela. Vso skrb je namenjala družini. Rada se spominja otroških let in izredne ljubezni do knjig, predvsem romanov. Globoko v spomin si je vti- snila dogodek, ko se je kol nevesta pripeljala na novi dom s konjsko vprego. Jubilant Janez, se je rodil 18. 12. 1919 v Sidolu. Solo je obiskoval v Šmartnem. Ze kot otrok je izgubil očeta. Padel je na ruski fronti. Vse breme za družino je padlo na ramena matere, zato so morali otroci kmalu poprijeti za težaška dela. Kmetijo je prevzel že kar zgodaj in še danes poprime za mnoga dela. Poskuša se ludi v košnji - ročno namreč. Janez je bil vdovec, ko se je poroćil z Ano. Imel je sina. Kako je teklo vajino skupno življenje? V pogovoru sta nam zaupala, da sta se spoznala ob različnih srečanjih in kmečkih delih. Janez pravi, da je hotel dobiti delovno in pošteno ženo, Ana pa pravi, da si je želela poštenega in marljivega moža, ob katerem bo lahko preživela svoje življenje. Oba zagotavljata, da so se te želje uresničile. V zakonu sta dobila tri hčere in sina. Zdaj imata že 13 vnukov in 3 pravnuke. Radi prihajajo na obisk. Srečno življenje jima je skalila smrt hčerke Stanke, a življenje mora iti dalje in Se bolj sta se »zagrizla« v kmetovanje. Zdaj je kmetijo prevzel sin Janez. Zelo sta vesela in zadovoljna, če upošteva tudi njuno mnenje. Srečna sta, ko vidita, da je njuno življenje obrodilo dober sad. Veselita se vsakega napredka na bolje. V življenju sta bila vedno skromna. Od življenja nista nikoli pričakovala preveć, zdaj si želita le zdravja in zopet zdravja. To želita tudi vsem svojim, zlasti najmlajšim. Pri tem se obema zaiskrijo oči. Prijetno je bilo kramljati z njima. Poslovili smo se kot dobri stari znanci. t na ln Janez Močnik med čudovitimi rožami STAN K SIMSlf 14 5. novembra 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Luteranstvo v Kamniku (2) Hkrati sta bila poslana v Kamnik kot vladna komisarja stolni prost Gašper Freudenschuss in vi-cedom Kamillo Suarda, da naložita vsem luteranskim meščanom denarne kazni zaradi prepovedanega obiskovanja božje službe na kriškem gradu in da jih pregovorila, naj se podvržejo svojemu katoliškemu župniku. V Mekinah sta zaslišala Urbana Kosa in Jurija Križkarja, ki sta se oba branila sprejeti kake zapovedi ali navodila od katoliškega župnika. Ukazano jima je bilo v imenu nadvojvodo-vem, naj se tekom enega meseca odpovesta luteranstvu, sicer izgubita svoji posestvi. V Kamniku je bilo pozvanih pred komisijo 38 meščanov, le 28 jih je prišlo. V imenu vseh obtožencev je odgovarjal Luka Avnič, da v političnih stvareh pač nadvojvoda radi ubogajo, v verskih zadevah pa morajo biti Bogu bolj pokorni kakor ljudem. Komisarji so jim za slučaj, da bi Se dalje hodili iz Kamnika k luteranskim pridigam, naložili globe 10 do 20 cekinov. Tri me- sece pozneje je poročal kamniški sodnik vicedomu, da so sc vsi luterani vklonili zapovedim razun Wilda, Avniča in deseterih drugih. Nepokorneži so bili kaznovani z globo 20 cekinov in zaprti, dokler ne plačajo. Kriški grašCak Ahacij Turn, ki je bil strasten luteran, je hotel na svojem svetu napraviti luteransko postojanko za vso kamniško okolico. Zato je kmalu potem, ko je v Kamniku zatrla vladna komisija protestantsko gibanje, pričel zidati pri svojem gradu luteransko molivnico in pokopališče. O tem poroča prost Freudenschuss (17. decembra 1595) akvilejskomu patriarhu sledeče: »Zastran Turnove sinagoge je stvar drugačna, kakor sem poročal pred osmimi meseci. Zid, ki se je pričel graditi, je imel obliko, kakor da bi služil za okroglo cerkev. Vendar je kraj namenjen za pokopavanje krivover-cev. Ali je nadvojvoda ukazal delo ustaviti zelo dvomim, ker je šele pred nekaterimi dnevi zahteval od mene poročila o tej zadevi in sem mu pisal enako kakor Vaši prevzvišenosti. Potem sem sc podal k tistemu kraju na malem griču, ki je okoli 50 korakov oddaljen od Turnovcga gradu in sem videl, da je zid do 7 komolcev visoko zgrajen iz kamna in apna. Dolgost ne presega 38 in širokost ne 26 korakov, oblika je jajčasta. Na notranji strani so neki loki in dolbine, kamor sc imajo brez dvoma vstaviti grobne plošče. Pokopališče je napravljeno prav tako, kakor ono zunaj mesta Gradca, vendar pa zidovje ni z apnom ometano. Sinagoga (molivnica) pa je sezidana na gradu barona Turna, pri vhodu na desno blizu grajskih vrat, vendar ni dovršena, niti ometana. Pridige, uživanje neposvečenega kruha in vina, prepevanje pesmi se vrši v gradu, vendar nc na kraju za to določenem, ampak v veži pred vhodom v stanovanje, kjer navadno prirejajo tudi plese.« - Turnov luteranski tempelj je malo let pozneje razstrelila reformacijska komisija. A. SARNAVSKY j i» '311 Mj;>*-i.m t mM KREUZ Grad Križ v posesti barona Ahacija Turna Razstava »gledalci« v razstavišču Veronika Prejšnji petek sem se na vožnji v Ljubljano pri Vranskem odločil, da pot nadaljujem skozi Tuhinjsko dolino. Zelena vijugasta dolina me spremlja do starega Kamnika. Žeja po pivu in radovednost sta me zapeljala stran od cestne obvoznice k središču mesta. Kamnik je bil stoletja nazaj pomembno žarišče mnogovrstnih dogajanj. Ustavim se v kavarni Veronika. Kavarna ima en sam velik prostor, v katerem so vse mize. Na prostornih stenah zagledam nenavadne plakate v črno beli kolaž izvedbi. Tito. Hitler in ostale »velike« Slika, kije bila lani razpeta na »mrtvih oknih« malograjske-ga stolpa (razkritje - multiumet-niSki projekt Gledalci l - se je zgodit 10. maja lani), je bila letos obešena od 2. do 14. oktobra in na ogled ter v »razrezanje« v galeriji Veronika v Kamniku. Druga faza projekta Gledalcev, kije bila tudi tokrat multi-umetn&ki projekt, naj bi pripeljala v razkosanje slike. Vsak obiskovalec razstave je imel možnost, da si izbere katerikoli del slike, ga izreže in odkupi po normalni ceni. Strokovna žirija v sestavi: Lojze Adamlje, DuSan Lipovec, Dušan Sterle in Tomaž Schlegl, pa naj bi izbrala najboljši »izrezek«, ki bi ga izrezovalec dobil kot nagrado brez plačila. Zaradi togosti in nezainteresiranosti kamniške publike je slika ostala cela. Strokovni konzul-tantje in žirija zato meni, naj bi se slika podarila Občini Kamnik (s tem se strinja tudi avtor). V projektu, ki se je zgodil 2. oktobra 1998 ob 19. uri so nastopili Se: Brane Bičanič Hudo-bilnik, Andrej Schlegl, Von Grommo - solist. Manja, gost presenečenja in Tomaž Schlegl osebno; strokovne konzultacije: Marta Zabret in Aleš Lipičnik d. p. ter le omenjena strokovna žirija. DUŠAN'LIPOVEC politične osebnosti polpretekle zgodovine predstavljajo glavno motiviko plakatov. Izvem za dogodek, ki se pripravlja - odprtje razstave Tomaža Schlcgla, z uvodnim nastopom igralcev in igralk ter članov strokovne žirije. Vabilo je gola formalnost. Napotim se v zgornje prostore galerije. Pred menoj visi ogromna slika, ki prekriva celotno dolžino stene - ta meri najmanj 15 m. Dvanajst svojevrstnih glav v nadnaravni velikosti mi stoji nasproti. Na sredini pa »ljubljeni« vodja ves v črnem. Luči sc ugasnejo, reflektor sc usmeri na dirigenta, ki z. nevzdržnimi grimasami, lenobno in zavzeto hkrati, predvsem pa živčno dirigira, s hrbtom obrnjem proti občinstvu. Njegova senca fraka, rok ter dolgih prsiov pleše pred nami na platnu. Občutim zoprno tesnobo. Neugoden občutek sc stopnjuje, ko dirigent samo odpira usta, od zadaj pa nekdo drug izreka globokoumne misli. Gledalci gledamo simulanta, ki sc pred nami spakuje. Čakamo in si vbijamo v glavo presunljive misli. Vsa stvar traja. Razni odlomki iz filozofskih del so povezani v prepričljiv govor 0 smislu - človeku. Od kod, kam, zakaj in kako? Odgovor na vprašanja (če si seveda sami ne znamo odgovoriti nanje) nam poda avtor razstave Tomaž Schlegl, s tem ko nam predstavi problematiko in način prodaje slike. Uvodoma pove, da je cena odvisna od kvadrature oziroma teže platna. Slika je zelo velika in težko bi našli nekoga, ki bi jo imel doma, na primer v sobi. Če bi želel imeti sliko v celoti, bi jo moral oviti na vse štiri stene, ki bi merilc najmanj 4x3 m. Pri tem bi bilo treba rešiti še odprtine - okna in vrata. Sliko bi tako lahko videli kot nadomestilo za cenene tapete. Avtor predlaga sprejemljivejšo varianto z razrezom, ki nam da običajne velikosti slik. Kupec slike si na fotokopiji zariše poljubno velik pravokoten izrez. Lahko izbira med deli, kjer je izrazita figuralika ali pa sc odloči samo za območja slike - ostanke med liki, kjer pra-vladuje gola barva. Po željah skratka. Kupec postane aktiven ustvarjalec. Jc kralj, ki odloča o usodi specifične realnosti - slike. Odločitev za specifičen fragment celote ti daje veličasten občutek, da soustvarjaš nekaj, kar sc imenuje umetnost. JANEZ KUŠAR, arhitekt ln kritik MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK S humorjem nad meglo in volitve November je dolg in zoprn mesec, letošnji pa bo šc volilno zaznamovan. In snujemo sc lahko tudi ob dobrih knjigah, še zlasti, če nam omogočijo humoren pogled tudi na naš volilni čas. Potem se nam marsikaj ne zdi več tako neumno ali hudo. Naši predniki so sc vedno precej vneto ukvarjali s politiko, lo-rej to ni prav nič posebnega. Ukvarjanje s politiko, namreč. Tudi o tem nam govori Fridolin Žolna in nas prepričuje, da je ta zadeva lahko hudo težka in prinaša v življenja vpletenih v politiko hude preizkušnje. O Fridolinu Žolni in politiki lahko beremo v knjigi Frana Milčinskcga Fridolin Žolna (Mladinska knjiga, 1974). V eni od zgodb z nasiovom Realna ponudba pa Fridolin govori o zanimivem delu predvolilnih shodov -o govorništvu namreč. Pravzaprav o posebni ponudbi glede govorov: »Današnje razmere so zelo gmotne, in to v najslabšem pomenu besede. Zato tudi podpisanemu ni zameriti, da se ozira po zaslužku in se priporoča strankam kot govornik na shodih. Cene - meščanske, v abonmaju znaten popust.« Bi bil uporaben tudi za današnjo rabo? Ta profesionalni govornik nasprotuje mnenju, da jc »...za volilne shode vsak govor dober, pa čc hi ga tudi ne govoril, ampak tako rekoč rigal.« Pravi ludi, da mora biti govor tak, da zaradi njega »pridero vsi skupaj, kremeniti somišljeniki od lastne stranke in figamožje od nasprotne in da že pred začetkom zasedejo prostore do pljuvalnika; pet, piši tristo, je pa prisiljenih, da odidejo...« In na koncu novele, ko pisec opiše, kako gre njegov govor zmagovito pot, pravi: »Kakor rečeno, uspeh je zajamčen in se priporočam vsem cenjenim strankam... Govor je uporaben za in zoper sleherno stranko, za in zoper sleherni program...« Kako pripravno - čc nc drugače, pa za prijetno branje in smeh! Ja-roslav Hašek, avtor znamenitega vojaka Svejka, jc napisal tudi Politično in socialno zgodovino stranke zmernega napredka v mejah zakona (Obzorja Maribor, 1987). To humoristično in satirično delo jc nastalo leta 1911 kot odmev na dopolnilne volitve na Vinohradih v Pragi, na katerih so sc politične stranke združevale in mešetarilc z. glasovi, Haškova bohemska in gostilniška druščina pa je kot v odgovor na tedanje politične razmere ustanovila svojo stranko. Iz tega je nastala parodija, slika pa tedanje češke razmere in mnoge sodobnike, (c je delo zaradi te časovne in aktualne obarvanosti na določenih mestih težje berljivo, pa vendar najdemo mnogo tega. kar nas spravi v dobro voljo. Ce smo žc pri Milčinskcmu začeli na začetku, torej pri predvolilnih shodih, tako nadaljujmo tudi pri Hašku! Najprej o novi stranki v poglavju z. naslovom Stranka raste, vendar jih dobi: tu Hašek govori o tem, kakšen položaj ima nova stranka v primerjavi s tistimi, ki obstajajo že dlje časa. Svetuje, da tisti, ki jc v manjšini, razglaša svetu, da jc na njihovi strani moralna zmaga in da moralno zmago doseže vsakdo, ki mu nasprotnik zlomi nogo. Zato avtor v prid takšnim moralnim zmagam svetuje, kaj storiti, če vam kdo razbije glavo, pljune v oko, izbije zob, odtrga uho ali glavo. V zadnjem primeru svetuje, da pustite glavo, naj kar obleži, saj je za politiko ne potrebujete. In končno pride Dan volitev, kakor jc ludi naslov enega od zanjih poglavij, v katerem med drugim pravi, da se je stranka po razglasu volitev počutila kakor človek, ki »po nesrečnem naključju z golimi hlačami sede na ježa.« Za Stranko zmernega napredka v mejah zakona sc jc končalo tako, da jc le 38 junaških mož volilo to stranko in proti tem nepodkupljivim bojevnikom jc stalo nasproti 2962 fanatikov različnih strank. Pa čeprav so pred volitvami obesili na vrata svoje pisarne napis: »Tukaj se išče moralen fant za obrekovanje nasprotnih kandidatov!« In končno - smo že pred izbiro župana! Rutalci Frana Milčinskcga (Mladinska knjiga, 1983) so to dilemo pametno rešili, pa čeprav so se »tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par skregali s pametjo.« Zmagali so seveda Butalci in nc pa-met.Tcpanjčani iz. sosednje vasi, ki so marsikaj grdega vedeli povedati 0 Buialah. so pripovedovali, »da rede v Butalah občinsko uš, in kadar volijo župana, sedijo bradači okoli mize, nanjo deno občinsko živinče in v čigar brado zleze, ta jc župan. Uši pa da jc ime Šprinca Margla in ima v pisarni svoj hlevček...« Pri naših kandidatih bi bila izbira jasna Ker ima le eden brado... Je pa precej hudo, če jc župan rdeč in čc ima župnik v mestu tudi kakšno besedo. Nc, nc gre za Kt-mnik! Gre za zelo znano delo italijanskega pisatelja Giovannina Gu-aresehija Don Camillo (Mladinska knjiga, 1974), ki je svojo humoresko postavil v majhen kraj v padski nižini. Tu sta si ves čas v laseh duhovnik don Camillo in komunistični župan Pepponc. In don Camillo sc je pred volitvami precej odkrito izražal o krajevnih predstavnikih levice, tako da jih jc nekega temnega večera dobil po hr-bu. Ko se je o tem posvetoval z Jezusom v cerkvi, kar jc vedno storil v trenutkih negotovosti, mu je Jezus odgovoril: »Namazi si hrbet z mešanico olja in vode pa molči! Treba je odpuščati listini, ki nas žalijo...« Don Camillo je bil sprva jezen, češ da sc je z njim nemogoče pogovarjati, ker ima vedno prav. Pa vendar so don Camillu Sc marsikatero zagodli: nekoč so mu na kcmbcljnc pri zvonovih navezali petarde, kar jc povzročilo peklenski hrup in tistikrat pri maši ni manjkal niti eden od »onih«, kakor jim je rekel duhovnik. Drugič so mu pred vrata stresli kup gnoja, da jc moral po lestvi skozi okno, če jc hotel priti iz hiše. Zato pa je don Camillo ob veliki noči prišel na partijski sestanek in z blagoslovljeno vodo poškropil vse navzoče in jim razdelil šc podobice in na koncu obilno pokropil veliko sliko glavnega sekretarja, sc priklonil in odšel. Pa vendarle - ob stiskah si politična nasprotnika nc stojita nasproti, pač pa pomagata in drug pred drugim odkrito obžalujeta: »Kakšna škoda, da nisi naš!« Ob knjigi sc prisrčno nasme-jemo in vsem peripetijam navkljub nam pisatelj govori, da jc mogoče živeti skupaj tudi z. različnostmi. Malo bolj filozofsko naravnani bralci sc bodo hahljali ob Hvalnici Norosti Kra/.ma Rottcrdamskcga (Založništvo slovenske knjige, 1991), humanista, teologa, zgodovinarja in jezikoslovca iz 16. stoletja. Norost prepričuje svoje bralce, da bi bilo na tem svetu presneto čudno, če bi bili na svetu vsi ljudje modrijani in pravi: »Ko bi šlo za volitve, kje jc mesto, vprašam vas, ki bi ga hotelo imeti za svojega župana, kje je vojska, ki bi hotela imeti takega vodjo? Šc več: pokaži mi kdo ženo, ki bi prenašala takega moža...« In šc: »Če ti pade opeka na glavo, je to resnično hudo; sramota, nečast, graja, kletev pa povzročajo toliko škode, kolikor se jc kdo zaveda... Kaj zato, če ti ves teater žvižga? Si ploskaš pač sam! Pravice do tega pa ti ne daje nikdo drug nego Norost!« Erazmova parodija jc večna in primerna za vse čase, osebe, priložnosti in poleg smeSnosli ponuja v razmislek stare resnice. Čc pa tudi pri humoreskah nc marate niti besedice o volitvah, berite, sc smejte in se dobro imejte ob naslednjih njigah: Mark Ivvain, Humoreske (Mladinska knjiga, 1977); Rado Murnik, Ženini naše Koprnele (Mladinska knjiga, 1975); Jeromc Klapka, Trije možje sc klatijo (Mladinska knjiga, 1974); I lomne dc Balzac, Okrogle povesti (Mladinska knjiga, 1974); Fphraim Kishon, Kamela v šivankinem ušesu (Obzorja Maribor, 1987). BREDA PODBRFŽNIK VUKMIR Sociologija včeraj, danes, jutri V četrtek, dne I. Iti. 1998, je v popoldanskih urah na &CRM v Kamniku potekala okrogla miza (v okviru 5. sociološke delavnice), na kateri je sodeloval prof. dr. Tho-mas Luckmann s temo Sociologija včeraj, danes, Jutri. V dvcurnem pogovoru, ki sega jc udeležilo petdeset dijakinj, dijakov, profesorjev ŠCRM in zunanjih gostov In ga je vodil prof. Bojan Čas, je prof. tir. Luckmann razpravljal in odgovarjal na vprašanja o trenutnem stanju in razvoju sociologije, o sociologiji kot mehki ali trdi znanosti, sociologiji ln fikciji, o sociološki imaginaciji, sociologiji in ideologiji, makrosoclohglji in mikro-sociologiji, o sociologiji jezika In o novejših pogledih v sociologiji. Prof. dr. Humus Luckmann je. sociolog slovenskega rodu. ki spada \ sam \rii svetovne sociologije. Hodil se je leta 11)27 na Jesenicah. Študiral je filozofijo, psihologijo, zgodovino in lingvistiku na Dunaju in Innsbrucku in na New Scho-ol of Social Research v New Yor-ku. Tu je ludi doktoriral i/, sociologije (195$). Njegov najpomembnejši univerzitetni učitelj Je bil Alfred Schiitz. Ko je Schiitz I. 195!) umrl, Je Luckmann prevzel njegovo mesto na Ncw School of Social Research. Tu jc predaval do leta 1065, ko je poslal prof. z.a. sociologiji) in univerzi v Frankfurtu, od leta 1970 pa je predaval na univerzi v Kon-statv/.u. jjidi v pokoju še piše in predava kol gostujoči profesor. Znanstveno delo T Luckmanna zajemo področja epislemoktgije, sociologije znanja, sociologije religije, sociolingvistike itd. Njegova najpomembnejša omcn sociologi je jezika, raziskovanja družbenih funkcij jezika, saj jezik sploh omogoča procese družbene objektiva cije. institucionalizacije in legitimizacije, omogoča družbeno koti slrttkcijo realnosti Luckmann raz likuje med označevalno funkcijo jezika in njegovimi simbolnimi možnostmi. V prvem primeru pojmuje religijo, ki je ne. j)ovezuje s konlosijiuni, ampak s Iransec.nden co kol. nosilcem višjih sklopov smisla. HOJA N ČAS Dr. Thomas Luckmann, sociolog, na obisku v ŠCRM. Na njegovi desni je direktor šole prof. Franci Ktmovec, na levi pa prof. Bojan Čas. Kamniški OBČAN PLANINSTVO - ŠPORT 5. novembra 1998 1 5 I PLANINSKI KOTIČEK Nogometna tekma na »najvišji ravni« Žal je bilo v nedeljo. 4. oktobra, takšno vreme, da se ni vedelo, če bo mogoče iti v hribe. Vendar se je vseeno zbralo deset navdušenk in navdušencev, ki so verjeli v bolj optimistični del vremenske napovedi, in so zato šli na Korošico, 1800 METROV NAD MORJI M nadaljevat tradicijo jesenskih nogometnih tekem »na najvišji ravni« Ker drugih ni bilo, sta tokrat igrali moštvi Minke in Zdenke. PO neizprosni borbi, ko jc bilo na obeh straneh zamujenih kar nekaj izrednih priložnosti, jc bil končni rezultat 1:1. Kamniški gorski vodniki z mednarodno licenco Ob vključitvi Zduženja gorskih vodnikov (ZGVS) v mednarodno organizacijo združenj gorskih vodnikov je bil sprejet pogoj, da bodo vsi tisti GV, ki bodo hoteli imeti mednarodno vodniško licenco, opravili dopolnilno izobraŽevanje, čc ga niso med samim vključevanjem. V prvi polovici letošnjega leta je bil izveden prvi niz teh dopolnilnih izobraŽevanj, drugi pa je bil v septembru za tiste, ki se niso mogli udeležiti prvih tečajev, in sicer od 18. do 20. (led) in od 25. do 27. (kopno). Iz Kamnika se je dodatnega izobraževanja udeležilo 7 GV in sicer Janez Ažman, Janez Benkovič, Metod Humar, Marjan Krcgar, Rado Nadvcšnik in Bojan Politik, ki so si tako pridobili mednarodno licenco vodenja za naslednja tri letal Če jo bodo hoteli podaljšati za naslednja tri leta, se bodo morali v tem času udeležiti najmanj dveh različnih izpopolnjevanj. Gorski vodniki so tisti vodniki za vodenje po hribih, ki vodijo skoraj vsakogar, skoraj po- vsod, v vsakem letnem času in to predvsem za denar. So visoko strokovni, saj je (bila) večina od njih vrhunskih alpinistov, imajo pa tudi obvezo nenehnega strokovnega izpopolnjevanja, zato jc tudi njihovo vodenje povsem v skladu s sloganom: »Varneje v gore z gorskim vodnikom«. Seminarja za mentorje planinskih skupin na Šimnovcu Slovenija jc hribovska dežela in zahajanjc v hribe je lahko tudi ena od identifikacij pripadno- »Pohiranje« na vrvi visečega ponesrečenca v gorska nosila (»mariner«) sti slovenstvu. Zato jc nujno, da tudi vzgojiteljski in učiteljski kader spozna, kako sc varneje ukvarjali s to dejavnostjo, ki je lahko precej več kot samo šport. To je tudi eden od glavnih vzrokov, da sta bila v gosti- šču na Šimnovcu v organizaciji Zavoda za šolstvo Republike Slovenije organizirana dva začetna seminarja za mentorje planinskih skupin. Prvi je bil od 16. do 19. 9. in sc ga je udeležilo 23 udeleženk in 1 udeleženec iz Cerkna, Hrastnika, Ilirske Bistrice, Kočevja, Kopra, Lesc, Ljubljane, Maribora, Radovljice, Ribnice, Sevnice, Sežane, Stare Cerkve, Šmartncga ob Paki in Zagorja. Drugi je bil od 30. 9. do 3. 10. z 31 udeleženkami in I udeležencem, med njimi je bila tudi Branka Zalaznik iz Osnovne šole Marije Vere z Duplice. Ostale so bile z Bleda, iz Hoč, Idrije, Izlak, Košanc, Kozinc. Maribora, Podplata, Radeč, Radovljice, Razvanja, Ribnice, Rogaške Slatine, Sežane, Šentvida pxl Šmarno goro. Škofje Loke, Trbovelj, Zagorja, Žirov in ena celo iz Trsta Lokacija (gostišče in Velika planina) sc je pokazalo zelo Ugodno za to obliko izobraževanja, kjer sta tesno povezani teorija in praksa, zaradi dobrih možnosti za teoretično (ločen gostinski prostor) in praktično delo (možnost različno zahtevnih tur), kakor tudi zaradi svoje lahke dostopnosti Čeprav sta bila seminarja na visoki strokovni ravni in zelo naporna (od 8. zjutraj do 10. zvečer), je bilo na njiju pravo hribovsko vzdušje, saj so sc ga udeležile predvsem take, ki jim je blizu odgovor ene od udeleženk na vprašanje: zakaj hodim v hribe: »V hribe hodim zato, ker imam potem občutek, da nekaj naredim zase. V miru sc poglobim vase, uživam v tišini. v naravi, v lepotah in sploh... Bolečina gre skozi glavo noter, skozi noge ven.« Vaja iz kopne reševalne tehnike V soboto, 24. oktobra 1998, je imela postaja GRS Kamnik redno letno vajo standardnih elementov kopne reševalne tehnike, združenih najprej v dvigu in spustu reševalca z gorskimi nosili in nato v pobiranju visečega ponesrečenca v gorska nosila z dvigom do sidrišča s pomočjo vitla in jeklenice. Vaja jc bila v načrtu že dalj časa, vendar je vedno prišlo kaj vmes. Ker jc bila definitivna odločitev za vajo sprejeta šele dva dni prej, sc je je udeležilo samo 12 članov postaje. Da bi prihranili na času, jc niso izvedli visoko v hribih, ampak kar na Lepem kamnu v Koncu (Kamniška Bistrica), kjer so okoliščine za take reči povsem ustrezne. Seminar za mentorje planinskih skupin - II Od 21. do 24. oktobra letos je bil na Ljubelju nadaljevalni seminar za mentorje planinskih skupin po vrtcih in šolah. Udeležilo sc ga je 29 udeleženk in 3 udeleženci iz 22 različnih krajev Slovenije (od Kopra do Maribora, od Krškega do Radovljice), med njimi tudi Frančiška Grilje iz dupliškcga vrtca. Predavateljev oziroma inštruktorjev pa je bilo skoraj polovica iz, kamniškega l'D: Janez in Mira Ažman, Marjan Krcgar in Bojan Pollak. Vsem udeleženkam in udeležencem bo po uspešno izdelani seminarski nalogi Planinska zveza Slovenije podelila tudi naziv »mentor planinske skupine«. Najvažnejše pa je tO, da jim bodo znanja in izkušnje, pridobljeni na obeh seminarjih, prišli zelo prav pri vsakdanjem delu z otroki, predvsem pa pri organiziranju in vodenju izletov v malo bolj razgiban svet. BOJČ Karateista Tanja in Rok osvojila tretji mesti Jernej Zdešar - podprvak Slovenije v jadralnem padalstvu Šestindvajsctlctni Jernej Zdešar, član kamniškega društva za letenje z jadralnimi padali POLET, je na letošnjem prvenstvu Slovenije v jadralnem padalstvu dokončno potrdil svojo nadarjenost in znanje. Z osvojitvijo drugega mesta jc dosegel svoj največji uspeh, pripomogel pa je tudi k prvemu mestu ekipe Poleta na istem tekmovanju. Jernej sc z jadralnim padalstvom ukvarja sedmo leto, tekmovalno pa leti četrto leto. Poleg letenja mu niso tuji športi kot kajakaštvo, plezanje in Podobno, seveda pa mu zadnje čase nc osla ju prav dosli časa Za ostale stvari. Pravi, da si nujno potrebno fizično kondicijo nabira v filncsii. zelo rad pa ima tudi plavanje, Po poklicu jc sicer strojnik. Čeprav je zaposlen kot tehnik na IV 3 in radiu Ognjišče. Pri pogovoru jc beseda tekla predvsem okoli tekmovalnega letenja z jadralnim Padalom, kateremu jc Jernej vdan z vsem srcem, izredno skromen fant se povsem spremeni, ko sc odlepi od lili in poleti Jernej, kakšni so občutki po najuspešnejši sezoni doslej? Že v prejšnjih letih sem imel dobre rezultate, vsako leto sem napredoval, lani sem že ujel stik z vrhom, tako da letos ta rezultat zame ni presenečenje. Kljub lemu sem šele nekaj dni po tekmovanju, trajalo jc osem dni, dojel, da sem dosegel res fantastičen uspeh. Občutki so dobri. Zavedam pa sc, kako težko bo ta rezultat ponoviti. Kakšna so bila pričakovanja pred sezono, kakšni so bili načrti, verjetno imaš še nekaj rezerve, ki jo nameravaš izkoristiti? Letos sem izredno veliko in tudi dobro treniral. S prijatelji, tudi kolegi iz Polelove ekipe smo leteli na različnih koncili, imeli smo interna tekmovanja vse v smislu čim boljše pripravljenosti, tako fizične kot psihične. V prejšnjih letih sem si nabral prepotrebne tekmovalne iz kušnje, vedel sem, da bom lahko zelo dober, čc bom znal združiti izkušnje in dobre priprave, kar mi je nazadnje tudi uspelo. Pred sezono sem si zastavil za glavni cilj uvrstitev v državno reprezentanco, kar mi jc seveda uspelo, drugo mesto na letošnjem DP pa je že preseglo moju pričakovanja. Jasno jc, da imam šc rezervo, manjka mi pa izkušenj z. velikih mednarodnih tekmovanj. Čeprav psihični pripravi posvečam veliko pozornosti mislim, da bi se to dalo šc izboljšati, mogoče z delom s športnim psihologom. Poleg lega imam nekaj rezerve še v sami lehniki letenja, mogoče mi manjka malo ostrine, predvsem pa je potrebno čim več ur preživeti v zraku. Povrniva sc malo nazaj, na samo letenje, tekmovanje, pripravo na tekmovalni dan. S kakšnimi težavami se srečuješ pred in med letenjem? Priprava na tekmovanje se začne precej pred tekmovanjem. Dobro preučen teren, če je možnost tudi treniram na njem, preučim vreme, pregle- dam opremo in ko sem vse to opravil, čakam na pričetek tekmovanja. Pred Startom imam tremo, ki pa odpade, ko poletim. Problc- Jernej med pripravami za vzlet me, ki sc pojavijo med letenjem, poizkušam takoj odpraviti, vedno pa se pojavlja dilema, kje Jerneja, do katere lahko tvegam, ali sem si postavil to mejo previsoko, kaj čc se ne bo izšlo. Imam potrebno samozaupanje, samozavest, kljub vsemu pa sc včasih pojavi pomanjkanje koncentracije, takrat so odločilni trenutki. To se mi nc dogaja ravno pogosto, jc pa to element. kateremu bo treba posvetiti več pozornosti. Si član kamniškega Poleta, društva, ki načrtno podpira vrhunsko tekmovalno letenje. Kakšni so odnosi v ekipi, kako sodelujete? Poletova tekmovalna ekipa šteje deset tekmovalcev. Dejansko tudi delujemo kot ekipa, tc-am. Vedno imamo svojo zemeljsko ekipo, katera nam posreduje potrebne informacije, urejene imamo prevoze, pomoč na vzletišču, če pristaneš pred ciljno črlo, pridejo pole, včasih imamo svoje »opazovalce« tudi na točkah, čez katere letimo, tako da smo dejansko zelo dobro organizirani. Poleg tega si tudi člani ekipe med seboj veliko pomagamo, če se le da, letimo »te-amsko«. tako lažje nadzorujemo situacijo, izmenjujemo si koristne informacije, sodelovanje in odnosi so res vzorni. Poleg tega imamo pred vsakim tekmovanjem sestanek, na luteran se pogovarjamo o izbiri taktike za tisti dan, izpostavimo probleme, dogovorimo se, katero frekvenco bomo uporabljali, kako sc bo gibala zemeljska ekipa in podobno. Skratka dobra organiziranost jc eden od temeljev uspeha, tako posameznika kot tudi ekipe. Jernej, hvala za pogovor, želim li varno letenje in čim več dolgih in lepih poletov. Zapisal: Dušan Orehek V nedeljo, 4. oktobra, urno se ka-ratelstl Vlrtusa udeležili druge pokalne tekme v karateju za dečke In deklice. Tekmovanje je potekalo v Ljutomeru. Klubske barve so zastopali trije tekmovalci in sicer. Tanja Božič v kategoriji ml. deklic - 4b kg, borbe Ilok Kladnlk v kategoriji mi. dečki - 40 kg, borbe ter Mevludln Mehovlć v kategoriji starejših dečkov - 60 kg, borbe. Mevludln je kljub požrtvovalnosti izpadel že v prvem kolu tekmovanja, bolje pa sta se odrezala Tanja in Ilok, kl sta v odličnih borbah zasedla tretji mesti v svojih kategorijah. Poleg uspeha na tekmovanju smo v društvu veseli tudi dobrega odziva ob vpisu novih članov. Vsem, ki so zamudili z vpisom, pa želimo več sreče prihodnje leto, ko bomo spet sprejemali nove člane v svoje vrste. VLADI MIK STANH' Rok Kladnlk (z desne) med uspešnim izvajanjem akiije POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK BREZPLAČNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih, in sicer: PONEDELJEK: od 14. do 16. ure SVETOVALEC: Nucleus Consulting, d.o.o.. Barbara Guzina, dipl. oec. K)E: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Svetovanje s področja delovnih rzamerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodb, davčno svetovanje TOREK: od 10. do 12. ure SVITOVAI.M ..: TKIVA I KOMI'O/JTI. d.o.o., Rudi Capuder , dipl ■»■« KJE: Bakovnik 3, Kamnik, tel. 812-076, faks 812-294 KAJ: Svetovanje s področja priprave internih aktov družbe (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev). Statusno preoblikovanje in prestrukturiranje družb. TOREK: od 15. do 16. ure SVETOVALEC: Darinka Prešeren, dipl. oec. KJE: Občina Kamnik, Glavni trg 24, soba 33 (II. nadstropje), tel.: 818-163 KAJ: Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek registracije...), o možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o razvojnih spodbudah Sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih. TOREK:odl6.dol7. ure SVETOVALEC: prof. dr. Mark Otto K)E: Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443, 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje s področja elektrotehnike, pomoč mladim inovatorjem. SVI I (IVA I I C Nuijcuš (.onsiilting. d.o.o., Robert Potočnik, dipl M KJE: Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli. Svetovanje s področja pridobivanja virov financiranja. SREDA: od 17. do 19. ure SVETOVALEC: DATA-Z, d.o.o., Mirjana Zejnelagič, dipl. oec. KJE: DATA-Z, d.o.o.. Medvedova 10, Kamnik, tel. 8)7-226 KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig, davčne zakonodaje, finance. SREDA: od 17. do 19. ure SVETOVALEC: CORAL, d.o.o., Kamnik, Karol Svetic KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel. 817-443. KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd. Statusno oblikovanje poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za ostbne in kapitalske družbe). ČETRTEK: od 12. do 14. ure SVETOVALEC: ZORI, d.o.o., Kamnik, Darko Sitar KJE: Steletova 25, Kamnik, tel. 810-200, 810-205, 812-848 KAL Svetovanje pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov, sestavljanje najemnih in prodajni pogodb. PONEDELIEK od 16. do 17. ure ČETRTEK: od 8. do 9. ure SVETOVALEC: VAREKA - Igor ing. lenko, s.p. Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost KJE: VAREKA, Potok pri Komendi 3/b, tel.:/faks 841-479 (na klic in dogovor) KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno varnost. Ekološki problemi podjetnikov. Uvajanje kakovosti v procese razvoja, proizvodnje, nabave... po ISO 9000. IZOBRAŽEVANJE V NOVEMBRU: DAVEK NA DODANO VREDNOST Začetek: 10. II. 1998 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: NUCLEUS CONSULTING, d.o.o., Cankarjeva 3, Kamnik, Robert Potočnik, dipl. oec. ZAKONODAJA S PODROČJA GOSTINSTVA Začetek: 12. 11. 1998 ob 17. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, Glavni trg 24. Izvajalec: vodja programa (30RAL d.o.o., Vrhpolje 1, Kamnik, s sodelovanjem Anke Markič, dipl. pol. (predstavitev zakonodaje), Vesne Rutar Mohorie, Albine Koželj in Karla Svetica TRGOVANJE V LUČI ZAKONA O VARSTVU POTROŠNIKOV Začetek: 19. 11. 1998 ob 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik, (llavni trg 24. Izvajalec: TRGOVSKA PISARNA Brane Ternovšek, s.p., Mariborska I22a, Celje Informacije: OBČINA KAMNIK - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, tel. 818-107, PIC Občine Kamnik, tel. 817-443. 16 5. novembra 1998 VOLITVE V KS Kamniški OBČAN RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Na podlagi 74. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 61 / 95, 70/95 in 20/98) ob smiselni uporabi 61. člena zakona o volitvah v državni zbor (LJr. list RS št. 44/92 in 60/95, je občinska volilna komisija občine Kamnik z žrebom določila naslednji seznam kandidatov članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik za volitve dne 22.11. 1998. Vse kandidate so določili volivci s podpisi. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA VOL. ENOTA ST. 1: Kališe. Podlom in Zavrh pri Črnivcu 1. MIRKO GALIN, ROJ. 1.9.1954, ZAVRH 3, VILIČARIST 2. STANKO MOĆNIK. ROJ. 24.8.1962, K A LIŠE 7, ORODJAR 3. MARIJA HRIBAR. ROJ. 15.9.1945, KALIŠE 11, KMET Voli se 2 člana VOL. ENOTA ST. 2: Gozd 1. ŠTEFAN ŠUŠTAR, ROJ. 27.9.1949. GOZD 15. UPOKOJENEC 2. FRANC PIRC. ROJ. 23.9.1967, GOZD 28, DELAVEC 3. LADISLAV OSOLNIK, ROJ. 3.9.1972, GOZD 23, DELAVEC 4. JERNEJ SPRUK. ROJ. 20.8.1971, GOZD 4, ORODJAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST. 3: Črna pri Kamniku in Potok v Črni 1. GABRIJELA CVIREN, ROJ. 23.1.1962, ČRNA 3, EKONOMSKI TEH. 2. MARJAN BURJA, ROJ. 2.2.1958, POTOK V ČRNI 6A, GASILEC 3. VIDA ROMŠAK, ROJ. 20.6.1955, POTOK V ČRNI 5A, EK.-KOM.TEH. Voli se 3 člane VOL. ENOTA 4: Krivčevo. Podstudenec. Smrečje v Črni in Žaga 1. MARKO KEMPERL ROJ.29.I2.I965, KRIVČEVO 8, STROJ. TEH. 2. JANJA TONIN, ROJ. 1.10.1954, KRIVČEVO 16A. DELAVKA 3. JERNEJ BREZNIK. ROJ. 9.9.1967, KRIVČEVO 9A, KEMIJSKI ING. 4. BRANISLAV GALIN. ROJ. 13.7.1956, PODSTUDENEC 16. KOVINAR 5. FRANC GALIN, ROJ. 30.6.1956. KRIVČEVO 17, RUDAR. NADZOR. 6. ANDREJ PODBEVŠEK ROJ. 14.12.1952, ŽAGA 4, PRODAJALEC 7. FRANČIŠEK POPIT. ROJ. 18.10.1950. PODSTUDENEC 16A, TRG POT. 8. SILVA KLADNIK ROJ. 8.3.1961, ŽAGA 9/A, PRODAJNI REFERENT Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA VOL. ENOTA ST. 1: Ljubljanska cesta (hišne št. od 26 do 86. razen hišnih številk 27. 29. 31. 31a. 35. 37. in 37a). Dobaieva ulica. Domžalska cesta (hišni št. 2 in 4) in Jakopičeva ulica 1. MARJAN JERMAN, ROJ. 10.4.1963, LJUBLJANSKA 47, KMET 2. RAFAEL OGRADI. ROJ. 15.10.1952, IJUBUANSKA 66A, DIPL ING. Voli se 2 člana VOL ENOTA ST. 2: Linhlianska cesta (hišne št. od 14 do 25. 27. 29. 31a. 35. 37 in 37a). Groharjeva ulica. Jamova in Jelovškova ulica 1. VILKO DOBOVŠEK. ROJ. 30.10.1955, UUB-1JANSKA 29, STROJ. TEH. 2. MIRAN ČAS, ROJ. 22.7.1952, LJUBLJANSKA 2IE. GOZD. ING. 3. FRANC OREŠNIK ROJ. 25.10.1955, JAMOVA 2, RAD. ING. 4. JOCO MICKOV, ROJ. 28.3.1955. GROHARJEVA 14, MIZAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST. 4: Ulica Matiie Bleica. Bakovnik (razen hišne St. 1 in 2). Črnivška ulica. Prvomajska ulica in Rudniška ulica 1. BOJAN KOTNIK ROJ. 6.7.1960, PRVOMAJSKA 10, TAPETNI K 2. VALENTIN BREZNIK ROJ. 3.2.1951, BAKOVNIK 5, LESNI TEHNIK 3. JANEZ ZORMAN. ROJ. 24.11.1960, MATIJE BLEJCA 5, DIPL ING. Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ VOL. ENOTA 1: Godič (hišne številke od 1 do 43_a) 1. FRANCI JELINČIČ, ROJ. 5.8.1967, GODIČ 20, ORODJAR 2. ŠTEFAN VI KOVŠEK. ROJ. 2.12.1946, GODIČ 17C, GIMNAZ. MATURURANT 3. MIROSLAV LETNAR, ROJ. 2.3.1947, GODIČ 35, II I KTRIKAR 4. POTOKAR ANDREJ, ROJ. 27.8.1957, GODIČ 23, STROJ. TEHNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA 2: Godič (hišne številke od 44 dO 74) 1. FRANC SPRUK, ROJ. 13.9.1950, GODIČ 57, STROJ. TEHNIK 2. JOŽE DRENIK, ROJ. 3.11.1950, GODIČ 50 B, VOZNIK-ŠOFER 3. MATJAŽ LANIŠEK 13.9.1966, GODIČ 65H, TURISTIČNI TEHNIK 4. IGOR ALPNER, ROJ. 31.10.1968, GODIČ 45A, II.I KTRIKAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST. 3: Godič (hišne št. od 75 do 90h) 1. MARIJAN ALJAŽ, ROJ. 3.4.1941, GODIČ 90, ELEKTRIKAR 2. FRANC PRODNIK, ROJ. 13.9.1950, GODIČ 79F, DIPL EKONOMIST 3. PAVEL OSOLNIK ROJ. 9.1.1944, GODIČ 80 D, DELAVEC 4. STANE BURJA, 16.11.1948, GODIČ 87, KOVINOSTRUGAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA 4: Brezje nad Kamnikom. Kršič in Vodice nad Kamnikom 1. BOJAN PLEVEL, ROJ. 27.7.1964, KRŠIČ 4, KLJUČAVNIČAR 2. MARJAN OSOLNIK, ROJ. 28.10.1963, BREZJE 10, POSLOVODJA 3. MIHA GOLOB, ROJ. 20.12.1966, BREZJE 5, KMETIJSKI TEHNIK Voli se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA VOL. ENOTA ST. 1: Bističica. Klemenčevo. Okroglo in Zakal 1. MIHAEL GRILC, ROJ. 27.9.1966, ZAKAI S, PEČAR 2. JANEZ DOLINŠEK, ROJ. 21.5.1962, OKROGLO 2, ZIDAR 3. JERNEJ HROVAT, ROJ. 5.8.1964, BISTRIĆICA 10C, EL ING. Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST. 2: Kamniška Bistrica. Velika planina. Županje njive in Stahovica 1. FRANČIŠEK ZAVOI.OVŠEK, ROJ. 14.4.1939, ŽUP. NJIVE 4, U POKOJ. 2. IVAN MOČNIK, ROJ. 26.6.1951, STAHOVICA 23. KMET 3. MIRAN ŠKRTIČ, ROJ. 6.3.1971, SP. STRANJE 33, KI.MU. TEHNIK 4. ZDRAVKO BODLAJ, ROJ. 24.5.1954, ŽUPANJE NJIVE 12, AVTOKLEPAR Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 4: Kregarjevo in Zagorica nad Kamnikom 1. DARKO GRIUC, ROJ. 13.7.1951, ZAGORICA 18, ŠOFER 2. STANKO KREGAR, ROJ. 17.4.1965, KREGARJEVO 19, STRUGAR 3. MILAN GRADIŠEK. ROJ. 1.9.1956, KREGARJEVO 11A. DELAVEC Voli se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK VOL. ENOTA ŠT. 1: Motnik (od hišne št. 1 do 33 in hišno št. 56) 1. ROMAN URH, ROJ. 30.1.1965, MOTNIK 28, KLJUČAVNIČAR 2. MARJAN SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 8.7.1970, MOTNIK 17, STROJ. TEHNIK Voli se 2 člana VOK ENOTA ŠT. 2: Motnik (od hišne št. 34 do 55 in 57 do 59) 1. JOŽE PISKAR, ROJ. 9.1.1960, MOTNIK 38, GRADBENI TETINI K 2. ANTON (ZVONE) KOŽEI.I, ROJ. 24.10.1965, MOTNIK 59, AVTOMEHANIK 3. PRIMOŽ SLAPNIK, ROJ. 30.8.1972, MOTNIK 40, LESARSKI TEHNIK Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3; Zg. Motnik 1. FRANČIŠEK PODBEVŠEK, ROJ. 28.11.1960, ZG. MOTNIK 15, KMET 2. BRANKO GORICAN, ROJ. 27.9.1965, ZG. MOTNIK 17, EL TEHNIK 3. JOŽE KERŠIĆ, ROJ. 11.11.1953, ZG. MOTNIK 4, DELAVEC Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 4: Bela (hišne št. 10 do 11. 13 do 18 in 28 do 31) 1. JANEZ TREBUŠAK ROJ. 29.10.1942, BELA 30, KMET 2. JOŽE FELICTJAN, ROJ. 7.4.1962, BELA 15, DELAVEC Voli se 2 člana VOL. ENOTA ST. 5; Zaiasovnik I. MARJAN PEC, ROJ. 11.2.1952, ZA.IASOVNIK 12, KMET Voli se I član KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE VOL. ENOTA ŠT. 1; Vrhnolic 1. ANDREJ BRECL, ROJ. 19.2.1976, VRHPOUE 109, STROJ. GR. MEH. 2. ZVONKO KASTELIC, ROJ. 6.3.1962, NEVLJE 13, ELEKTRIKAR 3. MARKO KOROŠEC, ROJ. 18.1.1977, VRHPOUE. 104, EK. TEHNIK 4. JERNEJ VOMBERGAR, ROJ. 24.8.1962, NEVLJE 7, STROJ. TEHNIK Voli se 3 ćlane VOL. ENOTA ŠT. 2: Nevlie 1. ALEŠ GOLOB, ROJ. 27.4.1976, NEVIJE 17, ELEKTRO TEHNIK 2. MIROSLAV KROPIVŠEK, ROJ. 27.7.1951, VRHPOUE 49, KIJUĆAV. 3. SREČO PUNGERI AR. ROJ. 9.1.1963. VRHPOUE 200, VODOVODAR 4. ALOJZ DACAR, ROJ. 17.11. 1943, VRHPOUE 122, KUUČAV. Voli sc 2 člana VOL. ENOTA ŠT, 3; Ošcvck. iMčna.in Briše 1. JANEZ PANČUR, ROJ. 18.3.1965, OŠEVEK 16, ELEKTRIKAR 2. MARKO ŠTRJTOF, ROJ. 26.3.1969, BRIŠE 2, KMET 3. ŠTEFAN PLAHUTA, ROJ. 24.12.1962, TUČNA 5, ŠOFER Voli se 3 člane VOL. ENOTA 4: Soteska. Vir pri Nevliah. Hrib in Poreber 1. JOŽE KOTNIK, ROJ. 20.3.1958, HRIB 10, STROJ. TEHNIK 2. FRANČIŠKA PODBEVŠEK-AHČIN, ROJ. I. II. 32, POREBER 9 A, U POK. 3. IRMA ULČAR. ROJ. 14.11.1973, SOTESKA 61, ŠTUDENT Voli se 3 člane 2. JOŽE ZAGORC, ROJ. 15.7.1949, POL V RUDNIK 3, DIPL. OEC. 3. BOGDAN JAMSEK, 30.3.1959, POJ V RUDNIK II, DIPL INCi. 4. DANILE KOVAĆIČ, ROJ. 20.11.1940, PRISOJNA POT 22, UPOKOJENEC 5. LEON PIRMAN, ROJ. 13.9.1957, NA BREGU 34, GIMNAZ. MATUR. 6. MIRAN ŠTUPAR, ROJ. 28.3.195.3, POT V RUDNIK 13, ZAV. ZASTOP. Voli se 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO VOL. ENOTA ŠT. 1: Bakovnik (hišni št. 1 in 2). Kajuhova pot. Kovinarska cesta. Livarska ulica. Ljubljanska cesta (hišne št. 2. 3. 11. 12 in 13). Podlim barskega pot. Pot 27. iuliia. Stelctova cesta. Tkalska pot in Zikova ulica 1. 2. 3, 4. 5, 6 7 8. 9 Voli sc 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE VOL. ENOTA 1: Podgorje 1. MIROSLAV KLEMENC, ROJ. 23.3.1947, PODGORJE 15, DIPL EL TEH 2. DANIJEL BEZEK, ROJ. 18.10.1952, POIXK)RJE 94F, PROFESOR 3. ANTON GOLOB, ROJ. 11.5.1961, PODGORJE 81, STROJNI KLJUČ. 4. BRANKO BRLMŠAK, ROJ. 5.8.1959, PODGORJE 106B, DIPL EKON 5. VIKTOR BENKOVIČ, ROJ. 19.7.1948, PODGORJE 44, KMET 6. MIRKO SVETLIN, ROJ. 11.6.1958, PODGORJE 58, KMET 7. I RAN( JANŠA, ROJ. 3.5.1942, PODGORJE 3(K; GR TEHNIK 8. MIRKO ŽURBI, ROJ. 10.8.1955, POIX.OR.ll 6IC, VOZ.-AV IOMETI. 9. BRANI GOLOB, ROJ. 1.5.1962, PODGORJI- 81 A, I K. TEHNIK Voli sc 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST PSAJNOVICA VOL. ENOTA ŠT. 1: Pšainovica 1. JANEZ LISJAK, ROJ. 21.6.1972, VELIKI RAKITOVEC 6, DELAVEC 2. DUŠAN SKRLJ, ROJ. 16.8.1966, MALI RAKITOVEC 1, ELEKTRIKAR 3. FRANC SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 20.7.1976, MALI RAKITOVEC 3, DEL 4. ROBERT PESTOTNIK, ROJ.17.7.1974, VELRAKITOVEC 5, DELAVEC 5. I '11.11* ZlBl RT, ROJ. 24.4.1959. MALI RAKITOVEC 2A, STROJ. KU. Voli se 3 člane VOL. ENOTA S T. 2: Laseno in Gabrovnica 1. ROMAN ZALOG AR, ROJ. 15.12.1974, GABROVNICA 9, AVTOKLEP. 2. SREČO DACAR. ROJ. 25.10.1975, GABROVNICA 5, MIZAR 3. VINCENC ŽAVBI, ROJ. 13.7.1960, LASENO 3A, ELEKTRIKAR 4. ALOJZIJA ŽAVBI, ROJ. 31.3.1962, LASENO 3A, MEDIC. SESTRA Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Veliki Rakitovec in Mali Rakitovec 1. STANISLAV ROKAVEC, ROJ. 28.11.1969, PSAJNOVICA 5, PREVOZ. 2. ICiOR KANIŽAR, ROJ. 6.2.1957, PSAJNOVICA 3, PRAVNIK 3. ALOJZ GERBEC, ROJ. 13.5.1962, PŠAJNOVK A 8A, STROJ. K1JUĆ. 4. JANEZ PESTOTNIK, ROJ. 16.8.1970, PSAJNOVICA 6, STROJ. TEHNIK Voli sc 3 člane KRAJEVNA SKUPNOST SELA VOL. ENOTA ŠT. 1: Sela nri Kamniku 1. JOŽE BERLEC, ROJ. 9.2.1957, SILA 9, AVTOMEHANIK 2. MARJAN MANDEKIČ, ROJ. 19.5.1964, SI I A lOC, DELAVEC Voli sc 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Markovo 1. ANDREJ DROLC, ROJ. 28.11.1951. MARKOVO 2D, VOZNIK 2. MARIJA ZAVASNIK, ROJ. 6.11.1955, MARKOVO 15. DELAVKA VOL. ENOTA ŠT. 1: Zduša. Podielše in Jeranovo 1. FRANC LETNAR. ROJ. 7.11.1954, JERANOVO 15, OBRTNIK 2. MIRAN BRUMEC, ROJ. 28.7.1957. ZDUŠA 21, DIPL ING. GEODEZ Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Molkova not. Polčeva pot. Kotarjeva pot. Cesta dr. Tineta Zajca. Cesta treh talcev. Cankarjeva cesta (do vključno hišne št. 38 do 59) in Pot na Jeranovo 1. DAMJAN HANČIČ. ROJ. 27.3.1973, C. TREH TALCEV 14, ŠTUDENT 2. FRANCE GOLOB, ROJ. 30.11.1947, CANKARJEVA 38, EL TEHNIK 3. MARTIN VENGUST. ROJI 7.8.1965, POT NA JI KANOVO K), GIMN. MATUR. 4. MIROSLAV PETEK, ROJ. 6.9.1943, POT NA JERANOVO 7, LESNI TEH Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Drnovškova not. Neveljska pot in Cankarjeva cesta (od hišne št. 1 dO 37) 1. ANICA RAMŠAK, ROJ. 29.5.1956, CANKARJEVA 10, GIMN. MATUTRANT 2. FRANC SUŠNIK, ROJ. 21.6.1935, NEVEUSKA POT 2A, KOMERCIALIST KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG VOL. ENOTA 1: Bevkova ulica. lx)hodova ulica. Novi trg in falovžka cesta 1. VINCEM Ll GRIUC, ROJ. 22.7.1933. LOBODO VA 3, U POKOJ. 2. MIRAN PREMELČ, ROJ. 5.6.1957. PAI.OVŠKA 9, STROJ. TEH. 3. BERNARDA KUMAR, ROJ. 19.8.1968, BEVKOVA 38, GR. TEH. Voli se 3 člane VOL. ENOTA 2: Perkova ulica in Perovo 1. ZORAN BUNIČ, ROJ. 18.6.1956, PERKOVA 5, STROJ. TETIN IK 2. MARJAN MARKEU, ROJ. 20.6.1955, PERKOVA 2, DR. ZNANOS. 3. ZDRAVKO SI EVI < . ROJ. 16.1.1966, PEROVO 7A, PROF. Š. VZf I. 4. JANE-Z DOLINŠEK, ROJ. 6.5.1950, PEROVO I2A, VOZNIK 5. DAMJAN DOLINŠEK, ROJ. 18.5.1975, PEROVO II, STROJNIK Voli se 3 člane VOL ENOTA ST. 3; Na bregu. Na mi. Fot na Dobravo. Prisojna pot in Pot v Rudnik I. SAŠA MEIAČ, ROJ. 24.1.1971, POT V RUDNIK 15, DIPL. EKONOMIST MIRTA VRHOVNIK, ROJ. 21.8.196.3, KOVINARSKA I0C, UČITEU. EMILIJA KUNSTEK, 12.2.1947, ZIKOVA 12, RAČUNOVODJA LADISLAV KLADNIK, ROJ. 5.7.1959, LIVARSKA I, STROJ. ING. ANTON METELKO. ROJ. 27.6.1968, KOVINARSKA I0B, L TEOLOG RUDOLF KAIBA, ROJ. 27.7.1935, PODLIMBARSKEGA 5, UPOKOJ. DUŠAN SLATINŠEK, ROJ. 17.3.1928, STELETOVA 7, UPOKOJENEC ERANC ŠTRAJHAR, ROJ. 25.3.1950, KAJUHOVA 7, KONTROLOR FRANC PIVK, ROJ. 29.8.1952, ZIKOVA 4, ŠOFER MILAN POTOČNIK , ROJ. 23.3.1936, ZIKOVA 12, UPOKOJENEC Kamniški OBČAN VOLITVE V KS ">. novembra \')% 17 3. JOŽEF POl JANŠEK, ROJ. 6.3.1970, MARKOVO 13, DELAVEC 4. JANEZ URANKAR, ROJ 19.12.1940, MARKOVO 12, UPOKOJ. Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3: Bela peč 1. ANTON POLIANŠEK, ROJ. 4.6.1961, BELA PEČ 4, KMET 2. FRANC POLIANŠEK, ROJ. 20.11.1962, BELA PEČ 6, KMET Voli se I član VOL. ENOTA ŠT. 4: Poliana 1. JANEZ HRIBAR, ROJ. 10.8.1964, POLIANA 4, AVTOMEHANIK 2. JOŽEF OSOLNIK, ROJ. 4.3.1952, POLIANA I, I I I KER I KAR Voli se I član VOL. ENOTA ŠT. 5: Rožično 1. FRANC SUŠNIK. ROJ. 6.10.1967, ROŽIĆNO 5, DELAVEC Voli se 1 član VOL. ENOTA ŠT. 6: Studenca 1. ANDREJ PAVLIC, ROJ. 17.2.1965, STUDENCA II, AVTOMEHANIK 2. MILAN HRIBAR, ROJ. 8.4.1955, STUDENCA 2A. DELAVEC Voli se I član VOl. ENOTA ST. 7: Znoiile 1. MARKO KADUNC. ROJ. 29.3.1959, ZNOJILE I A, VOZNIK 2. IVAN OSOLNIK. ROJ. 19.2.1958, ZNOJILI 6, DELAVEC Voli sc I član VOL.ENOTAŠT.8:Žubeievo 1. JANKO TREBUŠAK, ROJ. 17.12.1974. ŽUBEJEVO I, MIZAR 2. MARJAN RESNI K, ROJ. 24.12.1967, ŽUBEJEVO 4, KOVINAR Voli se I član VOL. ENOTA ŠT. 9: Sovinia peć in Trobelno 1. IVAN POl JANŠEK. ROJ. 22.12.1959, SOV INJA PEČ 3. KMET 2. JOŽI I OSOLNIK, ROJ. 18.3.1962, SOVINJA PEČ 6, VOZNIK Voli se 1 član KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS VOL. ENOTA ŠT. 1: Srednia vas nri Kamniku 1. ICiOR TREBUŠAK. ROJ. 20.3.1963, SR. VAS 2IA, EL MEHANIK 2. STANKO HRIBAR. ROJ. 27.4.1957, SR. VAS 29, GAS. TEHNIK 3. MlHEl.CA BAEOII, ROJ. 2.5.1953, SR. VAS 55. I K TEHNIK 4. MIROSLAV BURJA. ROJ. 7.2.1945, SR. VAS 33, EL MEHANIK 5. BRANKO HRIBAR, ROJ. 11.8.1968. SR. VAS 14, STROJ. KLJUČ. 6. JOŽI I /AI.AZNIK, ROJ. 15.11.1975, SR. VAS 20, LES. TEHNIK 7. ANTON ŠUŠTAR, ROJ. 10.5.19.38. SR. VAS 27, UPOK()ll \l ( 8. SREČKO VRTAČNI K, ROJ. 6 4.1966, SR. VAS 6A. STROJ. TEH. 9. DRAGO HRIBAR, ROJ. 27.1.1971, SR. VAS 9, NATAKAR Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Loke v Tuhiniu 1. STANISLAV PODBEVŠEK, ROJ. 12.10.1969. LOKE 6. ORODJAR 2. IVAN /II IČ. ROJ. 6.6.1946. LOKE 16, FIZIOTERAPI VI 3. PRIMOŽ PESTOTNIK. ROJ. 25.9.1971, LOKI II, KI M TEHNIK 4. JANI / KAI.IŠNIK. ROJ. 30.12.1970, LOKE 26, STROJ II II Voli se 2 člana -VOL. ENOTA ŠT. 3: Snovik. Piršcvo in Potok 1. BOJAN TIČAR, ROJ. 15.2.1963, SNOVIK 6A, AVTOMEHANIK 2. JANEZ PAVLIC, ROJ. 27.2.1962, POTOK 8, TEKST. DELAVK 3. [GOR PERČJČ, ROJ. 23.2.1956. P1RŠEVO 6, STROJ. TEHNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 4: Podhruška in Vaseno 1. VIKTOR BURJA, ROJ. 3.6.1937, VASENO 3, KMET 2. PETER BERLEC, ROJ. 29.6.1959, PODHRUŠKA 6, KMET. ING. 3. RAFAEL ŽEBAUIC . ROJ. 12.10.1935, PODHRUŠKA 8, KMET Voli se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA VOL. ENOTA ŠT. 1: Bistriška cesta (od hišne SI. 1 do 24 in 26). Gornii log. Kamniška cesta (hišne št. 12. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 33. 35. 37 in 39), Koroška cesta. Mlinarska ulica. Radomeljska cesta I. RUDI VERŠNIK, ROJ. 24.7.1950. (iORN.II L(Xi 16, EKONOMIST 2. CIRIL KOROŠEC. ROJ. 6.7.1942, GORNJI L(Xi 17, STROJ. KLJUČ. Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: Bistriška cesta (hišne št. 25. 27. 29. 31. 33 in 37). Grintovška cesta. Habianova ulica. Jeranova ulica. Kamniška cesta (hišne št. 14. 16. 18. 20. 22. 24. 26. 28. 30. 32. 34. 38. od 40 do 45. 47 in 51). Poljska cesta. Stegne. Štajerska ulica in Trata (hišne št. 3. 5. 7 in 9) 1. DUŠAN DROLEC, ROJ. 6.9.1958, ŠTAJERSKA I, ING. 2. IVAN SEKAVČNIK, ROJ. 14.7.1939, GRINTOVŠKA 10, DIPL ING. Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 3: Drnovo. Guhčeva ulica. Kamniška cesta (hišne št. 46. 48. 50. 52. 56. 58. 59. 60. 63. 63a. 64 do 66. 68. 69. 75. 77. 79. 81. 85. 87 in 89). Kolenčcva pot. Livada. Mala pot. Nova pot. Nožiška cesta (hišne št. 1 do 9). Orehova ulica. Pibernikova cesta (hišne št. 2. 8. 10. 12. 16. 20. 24. 26. 28 in 30). Pot iz vasi. Sončna ulica in Zelena not 1. ALEŠ ZOBAVNIK, ROJ. 17.6.1951, NOŽIŠKA 9, PRODAJALEC 2. MARIJA JUEERŠEK. ROJ. 14.6.1943. SONČNA 1, STOMATOLOG 3. MATJAŽ ŠPORAR. ROJ 30.12.1960, KAMNIŠKA 63A, EL ING. Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 4: Cimaina. Kamniška cesta (hišne št. 53.55 in 57). Nožiška cesta (hišne št. 10 do 26). Obrtniška ulica. Pibernikova cesta (hišne št. 1. 6. V. 9. 13.17. 19. 21. 23. 31 in 33). Prunožcva ulica. Sp. log. Trata (hišne št. 4. 8 in 11) in Trg padlih borcev 1. MAVRIC 1.1 KOŠIR, ROJ. 19.1.1952. GMAJNA 6. VIŠJI UPR. DEL 2. DUŠAN ŠTRAJHAR. ROJ. 24.11.1956. PIBERNIKOVA 19, STROJ. Voli se 2 člana ' KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO VOL. ENOTA ST. 1; Šmartno in Stcbljevek 1. JANKO ŠIMI NC, ROJ. 25.1.1973, Sli BI.11 VI K 2, DELAVEC 2. ANION LOMOVŠEK, ROJ. 2.8.1947, STEBUEVEK 5, UPOKOJ. 3. ANTON RAJSAR , ROJ. 9.1.1958. ŠMARTNO 26A, Kl JUĆAVNIĆ. 4. VLADIMIR .11 RAS. ROJ. 8.10.1965. ŠMARTNO 16, KEM. TEH. 5. ŠTEFANIJA LEGEDIĆ, ROJ. 13.12.1950, ŠMARTNO 45, SOC Dl I Voli se 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 2: Buč in Sidol 1. IVAN MOČNIK, ROJ. 26.9.1952, BUČ K). AVTOMEHANIK 2. STANISLAV PAVLIC'. ROJ. 14.9.195(1, SIDOL 6, LESNI TEHNIK 3. EMIL VRANKAR, ROJ. 8.6.1966, BUČ 8B, KMET 4. JOŽE K LUN, ROJ 6 10.1971, BI IČ 19, ORODJAR Voli sc 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Gradišče v Tuhiniu in Koštani 1. JANEZ PANČUR, ROJ. 7.10.1956, KOSTANJ 8, MIZAR 2. JANEZ KUMIN, ROJ. 30.4.1963, GRADIŠČE I. ELEKTRIKAR Voli se 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 4: Hmševka. Podbreg. Praproče v Tuhinju. Ravne pri Smartnem 1. JOŽE KOROŠEC', ROJ. 22.3.1966. HRUŠEVKA I, KMET 2. LADO KADUNC, ROJ. 21.6.1974, RAVNE 6, KMET 3. MARKO TREBUŠAK, ROJ. 6.9.1967, RAVNI/. 4, DELAVEC 4. PETER OSOLNIK. ROJ. 11.7.1967, PODBREG I, ELEKTRIKAR Voli se .3 člane KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ VOL. ENOTA ŠT. 1: Bela (hišne št. I do 9.12 in 19 do 27). Okrog nri Motniku. Spitalič 1. MARKO DROLC, ROJ. .30.8.1966, ŠPITALIČ 14, STROJ. LITI. 2. DANILO I.IPOVŠEK, ROJ. 26.9.1958, ŠPITALIČ H, STROJ. KLJUČ. 3. MARJAN KRIŽNIK, ROJ. 17.8.1956. ŠPITALIČ 28A, GR. LITI 4. IGOR ZAJEC , I« ).l 26J5.1971, OKR(X7 II. KLJUČAVNIČAR 5. JURIJ SEDEUŠAK ROJ. 2.3.1976, ŠPITALIČ 27. ŠTUDENT 6. VIKTOR DROLC. ROJ. 30.I.196"7, ŠPITALIČ I, KMET 7. MARKO PANČUR, ROJ. 6.4.1972, BELA 3, ZIDAR Voli sc 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ VOL. ENOTA ŠT. 1: Zg. Tuhinj 1. ALEKSANDER TONIN, ROJ. 2.9.1967, ZG. TUHINJ 4, EL TIH 2. FRANC LEVEČ, ROJ. 2.7.1970. ZG. TUHINJ 37, DELAVEC 3. JANEZ KODRA. ROJ. 5.7.1956, ZG. TUHINJ 54A, DELAVEC 4. MARJAN DRC)1X\ ROJ. 5.12.1960, ZG. TUHINJ 60, ELEKTRIKAR 5. JOŽI MLAKAR. ROJ. 8.3.1959, ZG. TUHINJ 17, DELAVEC Voli sc 2 člana VOL. ENOTA ŠT. 2: La/e v Tuhiniu 1. FRANC I A.IMIŠ, ROJ. 13.9.1965, LAZE 22A, STROJ. KIJUČ. 2. JOŽE ZORI.. ROJ. 17.4.1966, LAZE 15, ORODJAR Voli se 1 član VOL ENOTA ŠT. 3; Stara Sela 1. RAFAEL KLEMEN, ROJ. 11.9.1966, STARA SELA 8, KMET 2. BRANKO PIRŠ. ROJ. 22.2.1963, STARA SI I A 3, SLIKOPLESK Voli se I član VOTu ENOTA ŠT. 4: Golice 1. JANEZ HRIBERNIK ROJ. 30.8.1953, GOLICE 13, STROJNIK 2. IVAN BAJDI , ROJ 9.8.1965. GOLICE 12, DET AVI C 3 MARJAN HRIBAR. ROJ. 3011.1958. GOLICE I4B, Dl LAVI C Voli sc I član VOU ENOTA ŠT. 5: Češniice v Tuhiniu 1. RAFAEL ŽELEZNI K. ROJ. 14.10.1968. ČEŠNJICE 14. K Ml I 2. ZDRAVKO BERLIC, ROJ. 5.3.1955, ČEŠNJICE 8, KMET Voli se I član VOL. ENOTA ŠT. 6: Črni vrh v Tuhiniu 1. MIRAN SUŠNIK ROJ. 3.9.1972, ČRNI VRH 6. TISKAR 2. FRANC HRIBOVŠEK, ROJ. 11.9.1952, ČRNI VRH I. VOZNIK Voli sc I član VOL. ENOTA ŠT. 7: Cirkuse 1. RAJKO DROLC", ROJ. 23.1.1954. CIRKUSI II KMET 2. PAVEL BALOH. ROJ. 15.2.1951, CIRKUSE 1, DELAVEC Voli se I član VOL. ENOTA ŠT. 8:1 i nI i c in Veliki Hrib (hišne št. 13. 13a. 14 in 15) 1. ANTON KOSEC, ROJ. 16.10.1978. I.IPUE 3, LESAR 2. MATEJ BAJDI., ROJ. 26.2.1976, VELJKI HRIB 13A. MIZAR Voli se 1 član VOU ENOTA ŠT. 9: Veliki Hrib (razen hišnih St. 13. I3a.l4 in 15) 1. ANTON KOLAR. ROJ. 14.1.1949. VELIKI HRIB 8. TRGOVEC Voli sc 1 član VOL. ENOTA ŠT. 10: Mali Hrib 1. MARKO MOŠNIK. ROJ. 10.3.1965. MALJ HRIB 5A. STROJ. KIJ. 2. JOŽE HRIBAR, ROJ. 1.2.1966, MALI HRIB 7A, DELAVEC Voli se I član KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE VOU ENOTA ŠT. 1: Tuniice. Tuniiška mlaka. Laniše in Košiše (hišne St. od 15 do 21) 1. DRAGO VRHOVNIK. ROJ. 4.4.1949. TUNU' I 12, PODJETNIK 2. VAILNTIN ZABAVNIK. ROJ. 4.1.1953. KOŠIŠI 16, ORODJAR 3. ANTONIJA GOLOB, ROJ. 11.2.1942. TUNJIC I 36C, UPOKOJENKA 4. ANTON PODJED, ROJ. 23.1.1951, TUNJIŠKA MLAKA 32B. ZIDAR 5. STANISLAV ČERNEVŠEK. ROJ 7.10.1959, LANIŠE 9. GR. TEH. 6. JOŽICA PETEK, ROJ. 11.3.1953, TUNJIŠKA MLAKA 9F, EKONOM. 7. IVAN NOGKAŠI K. ROJ. 27.6.1940. TUNJIŠKA MLAKA 23A, UPOK. 8. SILVESTER GERBI C , ROJ. 24.12.1957, TUNJICE 42, DELAVEC 9. JANEZ KOSIRNIK ROJ. 16.4.1956. TUNJICE 40. KMET 10. MARJAN TORKAR. ROJ 22.7.1958, TUNJIC I I, STROJ. ING. 11. JANEZ STILI , ROJ 16.5.1936, TUNJIŠKA MLAKA 9D, UPOKOJ. Voli sc 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK VOL. ENOTA ŠT. I: Rudnik pri Radomljah in Volčji potok I. SIMON KLADNIK ROJ. 16.10.1955, VOLČJI POTOK 34, KIJUČAV. 2. FRANC SRŠEN, ROJ. 5.4.1945. VOI/JI POTOK 39B. KLJUČAVNIC. 3. JANEZ ŠKRJANEC. ROJ. 12.10.1944, VOI/JI POTOK IIC, UPOK. 4. MARIJA ŠKERJANEC, ROJ. 26.2.1974, VOI/JI POTOK 17, EK. TEH. 5. ANTON ŽIBERT, ROJ. 31.7.1947. VOLČJI POTOK I2C , EKONOMIST 6. ANDREJ ŠTIFTAR, ROJ. 28.11.1951, VOI/JI POTOK 32, TEKST. TEHNIK 7. VINKO KVEDER. ROJ. 21.7.1963. VOLČJI POTOK 22, KUHAR 8. VALENTIN PIBERNIK ROJ. 23.4.1961, VOI/JI POTOK 18, AGRONOM 9. STANISLAVA STERNAD, ROJ 144.1955, RUDNIK 2, EK TEHNIK Voli se 7 članov KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ VOL. ENOTA ŠT. 1: Sp. Palovče 1. ROMAN SOVINŠEK ROJ. 7.8.1958. SP. PALOVČE 12, KIJUĆAV. 2. ROMAN PODBEVŠEK ROJ. 3.8.1968, SP. PALOVČE 3. DELAVEC Voli se 2 člana VOU ENOTA ŠT. 2: Trebelno pri Palovčah in Ze- l'alovće 1. ROMAN NOVAK. ROJ. 29.8.1975. ZG. PALOVČE 7, ZIDAR 2. MIHAEL BRLEČ. ROJ. 5.10.1946. ZG. PALOVČE .3, KMET 3. ANTON RIMS. ROJ. 25.2 1953. ZG. PAIjOVČE 6, K MIT Voli sc 3 člane VOL. ENOTA ŠT. 3: Vrania peč 1. FILIP BREJ TLI, ROJ. 28.4.1958. VRANJA PEČ 9. NATAKAR 2. CIRIL VODLAN, ROJ. 8.7.1943. VRANJA PEČ 4, DELAVEC Voli se 2 Člana VOL. ENOTA ST. 4; Velika USna L STANISLAV OSOLNIK, ROJ. 23.4.1959. VEL LASNA 4, DELAVEC 2. ANTON ŠUŠTAR. ROJ. 3.1.1962. VELIKA LASNA 20. STR.KIJUĆ. Voli se 2 člana KRAJEVNA SKUPNOST ZA PRIČE VOI„ ENOTA ŠT. 1: Kranjska cesta (hišne St. od 1 do 4d). Ljubljanska cesta (hišne St. la. 1 tile. Ič. 3a. 3b. 3c) in Župančičeva ulica 1 JOŽEF PRELEC, ROJ. 22.12.1939, LJUBLJANSKA IČ, UPOKOJENEC 2. BOGOMIR BAJC". ROJ. 9.4.1950. KRANJSKA 3D, GIMNAZ. MATUR. 3. ANTON LANIŠEK ROJ. 19.1.1944. KRANJSKA 3C. KIM TI HNIK Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST, 2; Aškerčeva ulita. Jenkova ulica (hišne št. od 1 do 8. 10. 12. 14 in 16). Kranjska cesta (hišne St. od 5 do 7). Ljubljanska cesta (nišne St. 4. 5. 6. 7 in 7a). Miklavčičeva ulica. Mlakarjeva ulica. Murnov a ulica. Rozmanova ulica. Ulica KamniSko zasavskega odreda. Vavpotičeva ulica. VremSakova ulica. Koželieva ulica. Podgorska pot. Pot Mariie Vere. Ulica Frančiška Miha Paglovca. Ulica Jakoba Alešovca. Ulica Josipa Ogrinca. Para pa t ova ulica in Svetčeva not 1. STANISLAV ŠAPEK. ROJ. 28.9.1931. KOŽELTEVA 9, UPOKOJENEC 2. SILVO BALANTIČ. ROJ. 8.2.1961. VAVPOTIČEVA 7. TEKST. MEH. 3. JOŽE VETERNIK 23.10.1954. JENKOVA 7. DIPL OEC. Voli se 3 člane VOL. ENOTA ST. 3: Čopova pot. Jenkova ulica (hišni št. 9 in 151. Kebetova ulica. Kersnikova ulica. Ljubljanska cesta (TiiSne St. 8. 9 in 10). Trdinova ulica. Ulica Prana Albrehta. Ulica Franca Pirca. Jurčičeva ulica. Ulica Andreia Smolnikarja. Ulica Fortunata Berganta. Ulica Ljudevita Stiasnvja. Ulica Jakoba Zupana. Ulica Toma Brejca. Ulica Vilka Rožiča in Vegova ulita 1 BRANKO URANKAR. ROJ 1591961. KEBETOVA 20, EL INSTAL 2. ANDREJ PREGL ROJ. 10.10.1953, JENKOVA 9, EL TEHNIK 3. MIRAN KCKTJANČIĆ. ROJ. 28.2.1958. VILKA ROŽIČA 14. INEORM Voli se 3 člane Številka: 00608-1/98-31 Datum: 4. II. 1998 OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA NINA KODRA BALANTIČ, dipl. prav. PRI DSEDNK A OVK 18 5. novembra 1998 IZ ŽIVLJENJA Kamniški OBČAN Ob 5. obletnici dobrovoljčkov -skupine starih za samopomoč Bilo jo v oktobru. ttxmeje 14. It). 1994, ko se jo na pobudo socialnih dolavk Centru za socialno delo Kamnik Maje tiradišok in Dank o Kropivšek v prostoru pred knjižnico v prvem nadstropju Doma starejših olx\tnov Kamnik zbrala večja skupina stanovalcev doma. l*risli so na povabilo, da bi postali prijateljska skupina, ki bi se redno tedensko srečevala. Večina jih je bila navdušena in odločili smo se. da se bomo družili vsak četrtek ob 9. url v sobi, kjer smo se tudi prvič zbrali. Po začasni odsotnosti Maje. skupino že več kot leto in pol vixli Vanda Mač-kovšek. ki nas s svojim optimizmom bodri in nas spravlja v dobro voljo. \otlno se bomo spominjali njenih doma narejenih račk. ki nam jih je naredila za pirhe. (parno, da bose dolgo ostala z nami. Z nami pa sta zadnje čase tudi Tina Zupančič In Meta Ušeničnik, ki nas s svojo mladostjo in vedrino pomlajata. zato smo ju zelo veseli. Kdo in kaj so DobrovoljčkU Dohrovoljcki se skupina 25 stanovalcev doma in ene članice iz domačega okolja že polnih pet let. To je zelo lepa doba, polna lepih spominov in doživetij. Dohrovoljcki so kot velika družina, nadomestna družina. Naša skupina je vir dobrega počutja, dobro počutje pa je vir zdravja, kar Dohrovoljcki dokazujejo s povprečno starostjo, ki je prek Ki let. Po spolu smo mešana skupina, prevladujejo pa ženske. Nekaj članov se na skupino pripelje na invalidskih vozičkih, drugi so pokretni. Četrtek je lep dan za Dobrovoljčke. in zelo težko ga vsi pričakujemo. V eni uri in pol se pogovorimo o utrinkih iz vsakdanjega življenja, o tem. kilo je na nOVO prišel i dom in kilo ga je zapustil, o prireditvah, ki se v oboki dogajajo in podobno. Hadi prisluhnemo obujanju spominov na mladost, in leta. ki so jih člani preživeli doma. Ob pogovoru in spominu na svoje najbližje. Dobrovoljckoin zažarijo oči in beseda Jim gladko steče. Živahni pogovor se razvije tudi ob obujanju starih Šeg in običajev, na katere niso pozabili, nasprotno spominjajo se jih zelo živo in jih tuili natančno in slikovito opisujejo. Poseben pomen ima v naši skupini pesem. Ni srečanja, da ne bi zapeli več pesmi, narodnih pa tudi cerkvenih. Pesem nas poziv i in odžene slabe misli, nas naredi bolj razpoložene in nam požene kri po žilah. Ponosni smo. da imamo pesmi posnete tudi na kaseti. Dohrovoljcki se spomnimo rojstnega dneva vsakega dana posebej. S čestitki) in voščilnico ter pesmijo po želji mu zaželimo zdravja, zadovoljstva, predvsem pa dobre volje, ki Je po našem mnenju pomembna za dobro počutje, s tem za boljše zdravje In daljše življenje. Dohrovoljcki se odpirajo tudi navzven. Vsako leto s dani drugih skupin starih za samopomoč iz. Kamnika in uporabniki pomoči na domu organiziramo romanje na Hrezje. Letos smo se odločili za spremembo in smo romali k Mariji Zvezdi v Novo Štifto in v stolnico v Gornji (irad. Vsakoletno srečanje s skupino Iz domačega okolja Vaši dobri znanci je poslalo tudi že tradicionalno. To druženje Ima poleg vzpostavljanja prijateljskih vezi s starimi ljudmi iz. tlonia-čega okolja tudi velik pomen, ker oh druženju od Stanovalcem doma. Spoznavajo življenje v domu. Lahko hi rekli, da so Dohrovoljcki možnost za prvi kontakt, z domom, njihovimi stanovalci in utripom življenja v njem. preden se človek odloči za preselitev v dom. Kljub deževnemu vremenu nam je bil posebno lep dan v letošnjem letu obisk 5. Medgene-racijskega tabora v Gorjah, katerega smo se udeležili skupaj S dani domžalskih skupin starih. Za popestritev druženj smo Dohrovoljcki veseli gostov, ki nas obiščejo, z. nami pokramljajo ter zapojejo. Zelo raznoliko je dogajanje v naši skupini in vsak član Ima miržnost prispevati svoj deki. Dobrovoljčkl -skupina starih z.a samopomoč so prva tovrstna skupina v občini Kamnik in vzor nove kvalitete življenja starejših ljudi, ki jesen življenja preživljajo v domu. Druženje v skupini pomaga preganjali osamljenost in nesmiselnost bivanja, ki se včasih lahko prikrade v človeka. S Stališča nematerialnih polteh starega človeka, hi bik) prav, da hi imel vsak stanovalec doma. ki Ima to zeljo, motnost bili vključen v skupino, kjer bi s prijateljstvom s sostantnalci in starejšimi ljudmi Iz domačega okolja zaviral staranje. \e moremo mimo pohvale direktorici doma starejših občanov gospe Marti Žerko in direktorici centra za socialno delo gospe Metki llomšak. ki podpirata in imata razumevanje za ustanavljanje in zagotavljanje delovanja, skupin starih v domu in v domačem okolju. V domu namreč že tretjo leto deluje se ena skupina, ki se imenuje Paglavec, in se srečuje in druži ob nedeljah pod vodstvom prostovoljke gospe Rezke Zore. Dobrovoljckoin ob obletnici iskreno čestitam in nam zdim Se veliko prijetim preživetih skupnih uric. Posebna čestitka velja članom, ki že pet let redno hodijo na skupino in so vzor vztrajnosti in osmišljanja življenja v starosti. DA MCA KHOPIVŠKK Pred cerkvijo v Novi SttftL Romanje v Novo Štifto Center za socialno delo Kamnik, ki sc je že pred petimi Icli priključil projektu Širjenja skupin starih za samopomoč, ki poteka pod vodstvom Združenja za gerontologrjo in gerontagogiko, je sodeloval pri ustanavljanju sedmih skupin starih za samopomoč, ki delujejo v občini Kamnik. I »Dohrovoljcki I«, in »Dohrovoljcki II,« sta skupini starih za samopomoč, ki delujeta v Domu starejših ObCanov Kamnik, ('lani so stanovalci doma. ena članica pa prihaja iz. domačega okolja. Voditeljici sla socialni delavki iz CSD Kamnik Danica Kropivšek in Vanda Mačkovšck. »Jutranja zarja I,« in »Jutranja zarja II,« sla skupini v domačem okolju, ki ju vodijo prostovoljci Nc-venka Krcgar Icr Mira in Lojze Knavs iz Karitas Si ranjc. »Paglavec« je sk ti pit ta, ki sc prav tako sestaja v domu, vendar je mešana, saj so člani stanovalci doma. nekateri pa prihajajo iz domačega okolja. Skupino vodi prostovoljka Nekaj bi vam rada povedala... Bil je hecen jesenski dan, sončen, a vetroven in hladen, kot da sc rte bi mogel odločiti, ali naj se vede kot poletni ali kot jesenski dan. V roke sem vzela zbornik razmišljanj in zapisov osnovnošolcev in srednješolcev, z naslovom NE-K VI BI VAM RAD POVEDAL V njem so nanizana njihova razmišljanja, takt) različna, kot so jesenski dnevi in prav zalo vam ob tednu otroka predstavljam nekaj odlomkov iz knjižice. Marsikdo sc bo prepoznal in zato poizkušal razumeti svojega mladostnika. Prav to otroci potrebujejo! Vzeti si moramo čas. jim prisluhniti, se pogovarjati, jim pomagati s svojimi izkušnjami. Za to ne potrebujemo denarja in doktorata, dovolj je LJUBEZEN! NEKAJ BI VAM RAD POVEDAL... ... A nihče ne posluša. Kričim, pa sc nihče ne ozre. Moj glas se izgubi v poplavi glasov sodobnega sveta in branje strojev je danes bolj pomembno kot glas sočloveka... Peter MLADOST NAJ BI BILA ČAS VESELJA... ...in lepih trenutkov, ki bi sc jih spominjali kot starejši ljudje. Zato si znova in znova ponavljam: »Saj je še čas. Saj še ni konec mladosti. Saj tisto lepo še pride«. A iz dneva v dan je teZje. In do katerega leta traja mladost?.. Ana NEKAJ, KAR JE SKRITO V MENI... ...nekaj je, kar v meni tli.Hadn bi ven. Strah. Strah me je Življenja. Tega dolgega, temnega tunela. In v tem tunelu življenja, polnem prečudnih pošasti, razpotij in luči sem jaz. Nisem čisto sama. Z menoj je moja Volja, ki mi, ko pride čas odločanja in razpotij, pomaga. Pred križiščem poti stojiva čisto sami. Nikogar ni, da bi nama pomagal čez cesto... Jerneja ZAKAJ MORAMO?... ...ravno zdaj, ko smo brez. izkušenj in znanja, ko nas zanima toliko drugih stvari, ko odkrivamo svet in njegove dobre in slabe plati, zakaj moramo ravno zdaj odločati o stvareh, katerih posledice bomo čutili vse življenje!?... Alenka DRAGA STARŠA... ...učitelica tega ne bi razumela! Komur sem dejala, da me je pisanja matematike strah, je rekel: »Skon-eentriraj se!« »Ja, lahko je reči. Nih- če pa mi ni povedal, kako naj to storim!« Andreja TA POKVARJENA DRUŽBA... ...mi je že začela presedati. Kamor koli grem. povsod je isto. Po vseh lokalih, diskotekah, zakotnih ulicah in celo v šolskem stranišču vidim vrstnike, ki si uničujejo življenje. Povsod je opaziti pijano mladino ali pa tiste, ki so zadeti od droge. Polc-žujejo po klopeh ali pa kar po tleh kot kakšni stari kroniki. Včasih tudi bruhajo, kar je od vsega najbolj odurno. Vse to počnejo fantje in dekleta. Prepričani so, da brez. žganja in »jointa« ni prave zabave. Mislijo, da je pravi užitek samo, če so zadeti... Rok DANES SPET PIŠE V ČASOPISU... ...o vojni v Afriki. Sovražim vojne! .le/na obrnem stran. Ze spel: »Otroci umirajo, odrasli sc bojujejo!« Nekaj moram ukreniti. Zc vem! »Pe- ro je močnejše od meča!« Iako pravijo odrasli, toda zakaj uporabljajo orožje namesto peresa? Napočil je čas za mojo vojno. Rada bi vam povedala... Pero je prazno, moj meč je zlomljen... Saša TO SMO Ml... ...Napisal vam bom o svoji družini. Smo takšni kol vsaka druga povprečna družina. Mogoče sc razlikujemo le po tem. da nas je pet otrok. Življenje v laki veliki družini je včasih težko, saj nam starti ne morejo kupovati vsega, kar bi morda želeli. Po drugi strani se mi zdi, da smo zelo, zelo srečni, saj sc dobro razumemo in sc imamo radi. Moja mama vedno pravi: »Pomembno je tisto, kar je v srcu in v glavi!«... Janez VSAKOMUR OD NAS... ...nekaj v življenju manjka. Če po- gledam v svoje življenje, bi lahko rekla, da je popolno. Imam brala, s katerim se razumem in čudovito mamo, ki mi omogoča vse. Ampak v tej sliki manjka velik kos, zaradi katerega sc slika ne more obdržati v okvirju. Ta manjkajoči kos pa jc moj oče!... Manta NE VEM KOLIKOKRAT... ...mi jc že prišlo na misel, da bi mamici odkrilo povedal, da ne morem več tako naprej! Venomer sem lačen, ne morem shujšali. Moj problem v družini vsi dobro poznajo. Preveč jem in predebel sem. Sam s sabo sem kar zadovoljen in vem, da druge skrbi moje zdravje. Obljubljam, da sc bom potrudil, da bi shujšal. Miha RADA BI POVEDALA SVETU... ...pravljico za lahko noč, ob kateri bi vsi otroci na Zemlji lahko mirno zaspali, takšno ob kateri bi sanjali o boljšem svetu... Barbara Z OŠ Frana Albrehta Spet uspeh naših »tilmarjev« Leto je naokoli in dani vidookrož-ka Osnovne šole »Prana Albrehta« so se spet udeležili Srečanja najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije, ki je lok ral bilo v Velenju 14. in 15. oktobra. Že šliriinlriilesetič so mladi šolarji pokazali s\ Oje filmske dosežke širši javnosti. Letos je bilo zaznali zanimiv paradoks, da je od 150 osnovnih šol v Sloveniji na srečanju sodelovalo le S (!l šol, čeprav jih vedno več ima vi-deokamere in čedalje bolj poudarla-mo vlogo medijev pri vzgoji mladih. No, kljub temu smo uživali ob gledanju 28 prisrčnih filrnčkov. Žiriji, ki je letošnjo bero ocenjevala, je predsedoval Mako Sajko - režiser, pomagale pa so mu Marjana Borčič - filmska teoretičarka in pu-blicistka, prof. tir. Manca Kosir -predstojnica Katedre za novinarstvo FDV ter Alenka Pavlovec - sodelavka ministrstva za šolstvo. Največ glasov žirije so dobili dokumentarec »Vmrla je tovarna« vi-deokmžka nase šole, igrani film »Dobrote iz Milanove kuhinje« šolarjev iz Rač pri Mariboru ter animirani film »Abeceda« Zavoda za usposabljanje Janez Leveč Iz Ljubljane. Naj citiram še nekaj ocen žirije! MIRJANA BORČIČ: Prav gotovo je film »Umrla Je tovarna« najbolj zrelo delo lega srečanja. Tovarna, ki umira, tovarna, ki je mnogim Ka-mnicanom zagotavljala življenje, tovarna, od katere se je potrebno poslovala, je močno prizadela čustva dvanajstletni kov... Navdih, ki se je porodil v tej prizadetosti, je ustvarjanje teh otrok oplemenitil s poetičnim pridihom, ki so ga ustvarili predvsem domiselna, in zgovorna fotografija, ter montaža, ki je ustvarila ritem, ki je dosegel srce in razum. MANI A KOSIH- Ker smo mnogokrat brezosebni in ker živimo v takem času, je meni najbolj zasvetil dokumentarec »I mrla je tovarna«. . H lorji so si pogumno vzeli /Travico do počasnega snemanja pokopališča, ki je ostalo za porušeno tovarno Utok v Kamniku. Čeprav na posnetkih ni niti enega človeka, nobenega obraza in imhne besede, je izjemno občutljivo narejen filmček ves čas govoril o njem: o t L< )\ EKU. Kol pesem, ki se z molkom in tišino najbolj glasno upira ponorelemu času in kliče po smislu bivanja. ALENKA PAVUIVKC: Kako pozorni in tankočutni so otroci, je pokazal film o rušenju tovarne. Utok, ki že s samim naslovom, nato pa s sublilnimi posnetki brez besed razkrije njihov prizadet, odnos do dogajanja in opazarja odrasle, da otroci vedo in razumejo mnoge stvari, ki jim jih hočemo odrasli prihraniti. MAKO SAJKO: Tam, kjer otroško srce spremlja dogajanje iz okolja, dobijo laki dokumentarci neverjetno čustveno globino in nas pogosto pre-tresejO veliko močneje kot tovrstni filmi profesionalcev. Zanimivo je, daje tudi otroška žirija, ki so jo sestavljali učenci z vseh velenjskih osnovnih šol, naš film uvrstila na drugo mesto. Naj ob koncu ludi zapišem, kdo so avtorji filma »Umrla je tovarna«. Snemali in posneli material so montirali: Rok fleriii. Malija l.a\rinc. Dario Nozic, Hudi llonkovič. in Boštjan Hokili. Plim so naredili spomladi, ko so bili še v 5. razredu. Mentor Hari Pit A MU Rezka Zore. »Vaši dobri znanci« pa so skupina starih, ki se srečujejo v domačem okolju in se sestajajo v prostorih Doma upokojencev Kamnik. Skupino vodi socialni delavec iz CSD Kamnik Marjan Mali. Vsaka skupina ima schi lastne vsebine in aktivnosti Eno dejavnost pa Imajo skupno. To so že kar tradicionalna romanja, tokrat smo sc odpravili v Novo Štifto in v Gornji Grad. V četrtek, 24. 9, 1998, smo sc člani skupin, njihovi voditelji, spremljevalke (diplomirani socialni delavki -pripravnici s CSD Kamnik, Meta Useničnik in Tina Zupančič ter Veronika Tonin) in župnik iz Doma starejših občanov Kamnik g. Lulo Rutar odpravili na romanje. Ob 8. uri smo se zbrali pred Domom starejših občanov Kamnik in kar malo nas jc zeblo. Jutro jc bilo hladno in megleno, vse prej kot prijazno, vendar smo se v avtobusu kar hitro ogreli. Vsi smo bili polni pričakovanj, tako smo v avtobusu kar precej mirno in tiho sedeli in opazovali čudovito pokrajino, skozi katero smo se peljali. Godič, Stranje, Stahovica. ( i na... Kar nekaj udeležencev izleta jc spet -videlo svoj domaČi kraj, nekateri celo svoj dom in morda se je komu stožilo po stari h časih. Marjan Mali jc poskrbel, da je pregnal otožne misli z opisovanjem poti in krajev, mimo katerih smo se peljali. Na štajersko stran smo prišli prek Črnivca. S predstavitvijo je nadaljeval g. Rutar. Pripovedoval je o leni koncu Slovenije in o romanjih v Novo Štifto ler o cerkvi sami, nekaj pa tudi 0 stolnici v Gornjem Grada In končno... Nova Štifta. Tisti, ki smo bili prvič, smo kar obnemeli, ko smo pred seboj zagledali s soncem obsijano cerkev sv. Marije Zvezde, ki je bila v tej svetlobi Sc posebej lepa. Pripeljali smo se prav pred vhod te mogočne cerkve z dvema zvonikoma. Nekateri so šli do cerkve po stopnicah, listi, ki malo ležje hodijo ali pa so na invalidskih vozičkih pa so šli po klančku. Takoj, ko smo vstopili v cerkev, smo si bili enotni, da notranjost prav nič ne zaostaja za zunanjostjo, (i. Rutar jc daroval maso, ob slovesu pa nam je nekaj besed namenil tudi farni župnik, g. Bogataj. Pred cerkvijo smo se malo poslikali in pol veselo nadaljevali proti Gornjem Gradu v stolno cerkev sv. Metoda in Florjana. Ogledali smo si jo in zapeli nekaj cerkvenih pesmi. Pred cerkvijo smo se posedli na klopce, se greli na toplem soncu, srebali kavo in se posladkali s piškoti. Malo smo poklepetali in se nato odpravili nazaj na gorenjsko stran. Dobre volje in polni vtisov smo po poti peli in se veliko smejali. Danica Kropivšek, ki je odigrala pomembnejšo vlogo pri op gamz iciji izleta, se je v našem imenu zahvalila vozniku avtobusa, ki nas je potrpežljivo vozil naokoli, g. župniku, da jc šel z. nami in imel maso ter vsem osialim udeležencem, ki so pripomogli, da smo se imeli lako lepo. Kar hitro jc minila prijetna voz nja in vsi smo bili enakega mnenja: •Prekratko!«. Nekateri so rekli, da bi bilo fino, če bi šli na take izlete kar vsak leden. Pa še nekaj misli, vtisov udeležencev: »To je bil dan, ki ga je Bog naredil. Čudovit dan, narava, osebje, obe cerkvi. Vožnja pa jc bila prekratka« Minka »Lep dan je bil. Najlepše sc mi jc zdelo, koje Marjan razlagal o krajih, skozi katere smo se peljali. Včasih sva z očetom pogosto hodila v Mozirje in sva se peljala mimo Nove Štifte in skozi Gornji Grad, zdaj pa je od tega že 40 let. Zato jc bilo zame tO zelo lepo. Cerkvi v Novi Štifti in v Gornjem Gradu ter freske pa so bile tako lepe, da skoraj ni bilo časa /a molitev, saj smo samo občudovali. Tudi g Rutar je zanimivo govoril. Bil jc eden najlepših dni.« Tončka P. »Všeč mi je bilo, predvsem cerkvi in to, da smo imeli lepo vreme.« Janja (i. »Imenitno! Peljali smo se mimo mojega doma, sorodnikov... V Novi Štifti sem že bila. včasih smo šli tja peš na romanje. Organizacija izleta je bila dobra.« Joži G. »Zc kar nekaj let je. kar sem bil v Novi Štifti z društvom slepili, zato mi jc bilo všeč, da sem šel Sc enkrat. Bilo je lepo. vendar prekratko.« Milan T. »Jaz sem doma z Raven in sem v mladih letih vsako nedeljo hodila k maši v Novo Štifto. Ker sedaj zc dalj časa nisem hila, mi je bilo še posebej lepo, samo malce hladno je bilo.« Tončka »Zc dolgo časa nisem obiskala Nove Štifte in Gornjega t i radu. Sigurno je minilo že 30 let. Koliko stvari se je spremenilo! Včasih jc bila zraven velika gostilna, ki je zdaj ni več, v njej so se romarji ustavili na kosilu. Še posebej okusna je hila goveja juha« Cilka »Bilo mi je všeč, v Novi Štifti in Gornjem Gradu sem bila prvič. Tudi družba mi jc hila všeč in lahko rečem, da jc prehitro minilo.« Angelca T. Imeli smo sc res lepo. zato bomo naša romanja nadaljevali. Predlog udeležencev za naslednje leto je romanje v Novo Štifto na Dolenjskem. TINA ZUPANČIČ Trgovina VANJA Kamnik, Maistrova 9, tel.: 832-263 OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO PO UGODNIH CENAH AKCIJA - otroški smučarski kombinezoni Brugi 4-9 let samo 8*000 SIT Znižanje cen pletenin za 25%! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Kamniški OBČAN ŠPORT .">. novembra 1998 19 —— . Športne novice Nov uspeh članov Calcit Ročk Shox teama Tudi Toma, Mitja in Boštjan z medaljami z DP Na zadnjem pomembnejšem dejanju te sezone, državnem prvenstvu v vzponu iz ("'momlja na Mirno goro (16 km, 780 m viš. razi.), sc jc med 100 gorskih kolesarjev in kolesark pomešalo (udi devet članov kamniškega Calcit Ročk Shox teama. Upali so na katero od visokih uvrstitev in nič već. In nazadnje je bila najskromnejša uvrstitev v posamezni kategoriji peto mesto in osvojil so kar tri medalje, o čemer niso snajali niti največji optimisti. Tri nove medalje društveno bilanco v tej sezoni povečajo na pravljično število sedem. Andreji Mali, Tadeju Trobcvšku (kros), Roku Podbev-Sku, Sandiju Srdarju (spust) so sc v Beli krajini pridružili šc Mitja Muhvič, Boštjan Les in Tomaž Kališnik. Ker gorsko kolesarstvo ni ekipni Sport in nikoli nc bo, do uspehov vodi predvsem individualna pot. Ekipa jc le nekakšen servis za pomoč pri doseganju rezultatov. Tudi do cilja na Mirni gori jc bilo tako, maksimalni individualni pristop. V mlajši članski kategoriji U 2.3 jc Milja Muhvič z, majhnim zaostankom osvojil tretje, Tadej Trobevšck sest o in Jure Podbevsek trinajsto mesto. Prvak jc Jute Golcer (MB), zmagovalce Velike planine. Med starejšimi mladinci je Boštjan Ix;s ujel pravi trenutek, v zadnjih s(o metrih prehitel tekmeca in osvojil tretje mesto. Mlajši mladinec Tomaž Kališnik, ki trenira in tekmuje s cestnim kolesom, pa je bil na drugi tekmi z. gorskim kolesom tudi drugi na cilju. Mojca Kališnik jc v ženski kategoriji peta. Kantini čanka Ana Podpcčan, ki tekmuje za radovljiški Red Buli, pa šesta. V kategoriji elite je pisec teh vrstic osvojil četrto mesto in Primož (irkman sedmo. Prvak je postal zmagovalec Sv. Primoža Marko .lakšič (Tj.). Za konec šc nekaj Statistike, Sedem medalj sedmih članov društva, omeni kar 17% od skupnega slovila podeljenih medalj v tem letu za gorske kolesarje v Sloveniji. Zanimivo, da so jih poleg članov Calcita osvojili šc člani iz 14 od petindvajsetih društev, kolikor jih ima registrirane kolesarje pri KZS. To verjetno pove dovolj. METOD MOČNIK Odbojka: Sanjski začetek Titan Kamnika Same zmage. Tudi največji optimisti si niso mislili, da bodo kamniški prvoligaši v odbojki po treh kolih šc naprej na vrhu lestvice. Njihovi nasprotniki so bili v prvih kolih sami dobri in stabilni prvoligaši. laku so Kamničani v prvem kolu, sicer brez boja, ker igralci Pomgrada niso imeli urejene ekipne licence, zmagali s 3:0 in lako premagali prvega od velike Četverice. V drugem kolu bi proti istemu nasprotniku Še lansko leto v gosteh težko zmagali, letos pa so Šoštanj lo-polsico premagali s 3:1. V tretjem kolu pa so doma odigrali eno najboljših tekem doslej v Kamniku in povsem zasluženo premagali »veliki« Stavbar KiM. Mogoče jc k tej zmagi po- magala tudi stava med igralci in trenerjem Kše- 10. ki jc ob Zmagi nad Mariborčani obljubil svoj skalp (obljubo je tudi že izpolnil). Kamničani so to tekmo zmagali s 3:2 in so tako na prvoligaški lestvici s stoodstotnim izkupičkom na drugem mestu za ekipo Fužinarja, čeprav še niso imeli lahkih nasprotnikov (Krke in Žužemberka). V naslednjem kolu igrajo Kamničani lokalni derbi proti Olimpiji, zmaga pa bi jih že uvrščala med glavne kandidate za najboljšo četverico, ki bi si jo ob tej zavzeli in odlični igri tudi zaslužili. Naslednjo tekmo pa igrajo Kamničani doma 14. 11. ob 14. uri proti močni ekipi Elvo Bled. Uspešna pa je tudi kamniška mladina Medtem ko mladinci šc čakajo na svoj Start, pa jc kadetom žc uspel veliki met in so sc na kvalifikacijskem turnirju kol prvouvrseena ekipa uvrstila v A ligo med osem najboljših slovenskih ekip. Dobro pa gre za zdaj tudi zelo mladi ekipi si. dečkov, ki so na prvem kvalifikacijskem turnirju z:t A - ligo osvojili prvo mesto. Torej lahko rečemo, da tisti, ki v kamniško odbojko in njihov obstoj niste verjeli, sedaj morate. CICO I. Finiš odločil zmagovalca 1. MTB dual Iona Stari grad (lani Čakat Ročk Shox teama so za uspešen za-Ijuček sezone pripravili MTB duallon na pobočju do Starega gradu, ki sc je nadaljeval v drzni spust po progi za Dovvnhill, za posladek pa šc tretji del, gosrki tek od Podskalc do obzidja Starega gradu, je najhitreje zaključil Metod Močnik (28,50 minule). Le 3 desetinke sekunde je zaostal zmagovalce svetovnega pokala v rakclarstvu Mitja Muhvič. Tretji jc v cilj pritekel Sandi Si tiar (+45 sek.), ki jc po koncu spustit celo vodil z nekaj sekundami prednosti Mladinec Boštjan Les je bil četrti. Jure Kukovič peli. Aljoša Martinjaš šesti. Rok Podbevsek pa sedmi. Eden od favoritov Tadej Trobevšck jc na pobočju Starega gradu zašel s proge. Še Opozorilo. V tem članku opisane akcije mejijo na drznost, zato odsvetujemo ponovitve v zgoraj omenjenem času. Še vedno ostane veliko dobrih slvari, vrednih posnemanja. Lado drugi na polovičnem maratonu I jubljanski maraton je s tretjo ponovitvijo in 1650 udeleženci prerasel v eno večjih množičnih športnih prireditev v Sloveniji, kjer imajo po zaslugi neutrudnega Lada Urha svoje mesto med najboljšimi tudi Kamničani. Po lanski zmagi na polovičnem maratonu (21 km) jc letos na tej razdalji osvojil drugo mesto. Za slabo minuto jc bil hitrejši gorski tekač in maratonce Igor Šalamun. »S časom 1.10 nisem preveč zadovoljen, saj so bile tudi razmere za tek manj ugodne, uvrslilev pa jc glede na konkurenco kar primerna,« pravi I ado, ki je bil na čelu petnajsterice Kamnicanov. Njegov so-imenjak Lado Kvedei iz Mekinj sc je uvrstil na 15. mesto (čas 1.15), solidno so tekli tudi Marjan Vcršnik (1.20). Anion Pančur (1.22), mladostni Miha Horvat... Pravega maratona (42 km) sc po dostopnih podatkih ni lotil noben Kamničan. METOD MOČNIK Mitja Muhvič zmagovalec svetovnega pokala v raketarstvu Prišel, videl, zmagal V popolni medijski senci je od 16. do 18. oktobra na poljih Agroemone v Drnovem potekalo tekmovanje raketnih in letalskih modelarjev za 20. pokal Ljubljane, štelo je v sklop šestih tekmovanj v tej sezoni za svetovni pokal. Kamničan Mitja Muhvič, ki ga Slovenija spoznava kot odličnega gorskega kolesarja (v tej sezoni je poleg osmih zmag osvojil tudi 3. mesto na državnem prvenstvu v vzponu), je presenetil konkurente iz Anglije, Latvije, Poljske, Rusije, Hrvaške, Ukrajine, Francije, Slovaške in zmagal v kategoriji raket s padalom. Pod okriljem FAI (mednarodne aeronavtične zveze) sc je 80 tekmovalcev iz večine evropskih drŽav ter Amerike pomerilo v petih kategorijah; S3A rakete s padali, S4B raketoplani, S6A rakete s trakom, S8E RV raketoplani, S5B makete za doseganje višine in S7 leteče makete pravih raket. V kategoriji raket s padali je z odličnim uspehom nastopil tudi edini Kamničan Mitja Muhvič. V organizatorskih vrstah, ki so jih vodili člani astro-navtskoraketarskega kluba Korrjarov iz Ljubljane, pa je sodeloval tudi Roman Ložar, predsednik modelarskega kluba Kamnik. Poleg prizorišča tekmovanja, ki je leta 1996 gostilo tudi svetovno prvenstvo v tej dejavnosti, pa jc imela posebno mesto tudi Kamniška Bistrica, kjer so bivali tekmovalci iz tujine, lam pa so pripravili tudi razglasitev najboljših. Mit-jova zgodba. »Zadnji trenutek sem se odločil za nastop. Že dobro leto se ne ukvarjam več z modelarstvom. Doma sem imel i7.dclane rakete in ker je bilo tekmovanje v neposredni bližini (Mitja je do- ma v Podgorju), so me prepričali za nastop. Najprej mi je v vseh treh kvalifikacijskih letih uspelo, da je bila raketa v zraku vsaj 6 minut, kar je pogoj za finale, čeprav sem imel veliko sreče. Ena od raket je pristala na strehi Meninc. Tako sem moral laziti še po strehi, da sem jo še pravočasno v eni uri prinesel na ponovni Start. Le Sest se nas je uvrstilo v finale (flay off), kjer čase leta sodniki merijo do konca. S časom 8 minut in 45 sekund sem za 10 sekund prehitel drugouvr-Sčenega Jugoslovana. Moja raketa sicer v tem času Se ni padla na tla, vendar je sodnik ni več videl, kar seveda velja kot pristanek. Pogoji za tekmovanje so bili zaradi vetra malce neugodni, saj je rakete odnašalo proti Šinarci in tez Bistrico v Volčji Potok, kjer je pristala tudi moja zmagovalna. Nisem je našel,« pripoveduje Student strojništva, ki je na podobnem tekmovanju za svetovni pokal zmagal že pred petimi leti, ko je bilo tekmovanje šc na Barju, kjer pa so razmere zaradi vodnih kanalov manj primerne. Vse zmagovalne rakete izdela sam, za maloserijsko izdelavo štirih raket pa porabi teden dni. »Večina lastnosti rakete je predpisana. Potisna moć motorja je 2,5 Ns, velikost rakete ne sme presegati 35 cm in premer 30 mm. Uporabljam padalo s premerom do 75 cm. Raketa poleti v višino okoli 300 do 400 m. Izdelana je iz. steklenih vlaken, njena teža pa je 15 gramov. Material zanjo stane le 1000 tolarjev, kar je v primerjavi z ladijskim modelarstvom, kjer sem bil že pred dvema letoma med najboljšimi v državi, zelo poceni,« dodaja Mitja, ki Sloveniji na ta način ohranja stik z najboljšimi na svetu v tej zvrsti tehnično-Sportne dejavnosti, kjer se naši tekmovalci ponašajo kar s tremi svetovnimi prvaki, javnosti pa so povsem neznani. METOD MOĆNIK Še financiranje prireditev in podelitev priznanj Komisija za šport občine Kamnik, ki ji predseduje Boris Jcmcc, je vsem društvom, ki so sc prijavili na razpis za sofinanciranje športnih prireditev, razposlala obrazce, ki naj ga izpolnijo in do 15. novembra pošljejo na ŠZ Kamnik. N;i osnovi izbora, ki ga bo potrdila komisija, bo oddelek za družbene dejavnosti (tajnica Marjeta Bcnkovič) izdal odločbo o višini odobrenih sredstev. Poročila naj obsegajo razpis, rezultate in kratek opis priredil ve. Sofinanciranje priredi lev je ostanek preobrazbo financiranja kamniškega športa. Glavni del, predvsem za društva, je žc stekel. Komisija za spori občine Kamnik je skupaj z oddelkom za družbene dejavnosti v občini, po začetnih zapletih v prvi polovici leta, v poletju slvari postavila na svoje mesto in društvom, ki so hila izbrana na javnem razpisu, podelila sredstva za sofinanciranje športne dejavnosti, predvsem za spori mladih, ki ima prednostni pomen Na 43. seji predsedstva športne zveze (27. 10.) so po hitrem postopku določili datum skupščine Športne /veze občine Kamnik, ki bo 12. novembra. Nekaj dni kasneje bo p<> športnih društvih razposlan razpis /a kandidature za priznanja najboljšim športnikom občine Kamnik. Podelitev, ki jc bila običajno šele konec februarja za preteklo leto, naj bi letos pripravili še pred novim letom. Po besedah sekretarja športne zveze občine Kamnik Olafa Grbea, ki je bil prav na tej seji potrjen šc /a naslednji štiriletni mandat, saj je bil edini, ki je izpolnjeval pogoje (internega?) razpisa za to delovno mesto, Sc vedno ni znana strategija razvoja Sporta v občini Kamnik. Sicer pa so člani predsedstva pretresli tudi funkcioniranje športnih objektov in se poglobili v spremembe in dopolnitve statuta OKS-ZŠZ. Poleg odbora za vrhunski in športa za vse sc bo zdaj OKS-ZSZ pridružil tudi odbor za šport na lokalni ravni, kjer svoje mesto išče tudi Kamnik. Predsednik ŠZ Kamnik pa jc Olaf Grbec. Ml I OD MOČNIK Iz tabora Asics Kamnik Kamničanke pripravljene šahovske novice vrniti udarec Mitja MuhviC, bolj poznan po svojih kolesarskih uspehih, se je izkazal tudi kot modelator z zmago v svetovnem pokalu. J Ijtnska sezona sc za člansko odbojkarsko ekipo ZOK Kamnika ni srečno končala, saj jc po dodatnih kvalifikacijah za drugo ligo po dveh letih igranja v njej izpadla. Za izpad pa je krivo predvsem dejstvo, da sc je v letošnji sezoni spremenil sislcm tekmovanja (ukinitev I. B lige), saj so Kamičankc po koncu rednega dela zasedle solidno 7. mesto. Vendar se Kamničanke v letošnji sezoni nc mislijo Zasidrati v tretji ligi in bodo že v prvem poskusu napadle prvo meslo v tej ligi. V letošnji sezoni jim jc v klubu uspelo pridobili ludi novega generalnega sponzorja ženskih ekip podjetje ASICS. Priprave na sezono so Kamničanke začele v mesecu avgustu in v irening tekmah do zdaj premagale ekipo Radia Morje in dvakrat izgubile z močno ekipo Asics Tabor, več tekem pa do zdaj niso imele Kamničanke sc morajo v letošnji sezoni zopet navaditi na staro telovadnico, kjer so igrale pred drugo ligo. saj je velika dvorana postala predraga. Pospešeno trenirajo trikrat tedensko in upajo, da bodo do začetka sezone v pravi formi in seveda da poškodbe ne bodo krojile njihovega rezultata. kol sc jc lo zgodilo ob koncu pretekle sezone. V kamniški ekipi je prišlo ludi tlo nekaj sprememb, sij sla z aktivnim igranjem prenehali Simona Štrajhar in Simona Turk, ekipi pa se je pridružilo nekaj mladih perspektivnih igralk. Tako bodo barve Asics Kamnika letos branile: Tina Risar. Katarina Potočnik, Meta Resnik. Brigita Bcrlcc, Živa Ramsak, Petra Holc, Urša Podlesnik, Neva Suhadolčan, Vesna Pukcla, Tina Jcras. Barbara Mušic in Vlasia Letele, trener ekipe pa ostaja Aco Kramar. Ekipa računa, da jim bodo najhujše tekmice v boju za prvo mesto ekipe Pirana, Kočevja in Partizana Školja Loka, seveda pa lahko preseneti še marsikdo. Seveda pa v Kamniku šc naprej uspešno delajo z mladimi. Tako tekmujejo pri mladinkah, kjer so že uvrščene na četrlfinalni lurnir, ki bo v Kopru, in pa seveda tudi pri kadelinjah in si. deklicah, kjer je obe ekipi trener Matevž Stanovnik lansko sezono popeljal do prvega mesta v B ligi. Seveda pa bodo tekmovali tudi v mini odbojki. Zc zdaj pri klubu redno trenira 50 igralk, seveda pa imajo trenerje tudi po vseh kamniških osnovnih šolah. CICO L V jesenskem obdobju se je šahovska dejavnost spet zelo povečala. Šahovski klub Komenda je uspešno izvedel XII. ODPRTO PRVENSTVO KOMI NDI Tradicionalno tekmovanje mladincev je bilo odigrano v Komendi od 26. do 29. avgusta 1998. Nastopilo je 29 igralcev in igralk, zmagal je Jan Gom-bač. Na šahovskem turnirju ŠD Napredek Domžale, bil je v Domžalah 12. septembra 1998, jc v konkurenci 26 igralcev in igralk zmagal Bojan Hribar (SK Komenda). Sledijo: Petra lpavee. Igor Kragelj, Mark Agovič (vsi prebivalci občine Kamnik). Od 18. do 24. septembra 1998 je v Rogaški Slatini mladinska ekipa SK Komenda uspešno nastopila v I. mladinski državni ligi. Osvojila je 4. mesto. Zmagala je ekipa Iskra AET Tolmin, pred ekipo ŠK Krško in ekipo ŠK Žalec. Za ekipo ŠK Komenda so igrali: Mark Agovič, Tadej Smole, Sandi Sprtik, Gašper Markclj. Primož Podbelšek. Tjaša lpavee, Tomaž Štefanič. Na turnirju Srednje šole Domžale, odigran je bil v Domžalah 30. septembra 1998, je v konkurenci 17 igralcev zmagal Sandi Spruk pred TomaŽem Štefaničcm (oba člana ŠK Komenda). Posamezno člansko prvenstvo občine Kamnik v pospešenem šahu je bilo v Komendi 9. oktobra 1998. Nastopilo je 20 igralcev in igralk. Zmagal je Bojan Hribar, sledijo: Petra Ipavec, Anton Trebušak, Mark Agovič, Anton Božič, Srečo Sitar, Marjan Kern, Marjan Ogrinec, Tadej Smole, Peter Plevel, itd. V jesenskem času pa so predvidena Se naslednja tekmovanja: Posamezno člansko hitropotezno prvenstvo občine Kamnik - 13. novembra 1998 v Komendi. MoStveno člansko prvenstvo občine Kamnik - 27. novembra 1998 v Komendi. Izvedena pa bodo še naslednja tekmovanja: posamezno mladinsko hitropotezno prvenstvo, posamezno mladinsko prvenstvo v pospešenem šahu. posamezno šolsko prvenstvo in mošt veno šolsko prvenstvo. FRANC POGIAJEN 20 5. novembra 1998 KRIŽANKA - KRONIKA Kamniški OBČAN Pol stoletja nogometa Dolgoletni športni delavci v Komendi vedo povedati, da obstajajo zapiski o delovanju športnega društva Planjava iz leta 1948. Torej letos mineva 50 let, odkar se je takratnemu ravnatelju v Komendi, športnemu in kulturnemu delavcu Ivanu Jezersku porodila misel o organiziranem športnem udejstvova-nju Sest let kasneje so ljubitelji športa zbrali dovolj poguma, da so na okrajni ljudski tidbor - tajništvu za notranje zade\e III Ijubljana poslali prijavo o ustanovitvi Športnega društva Planjava (kot se je takrat imenovah športno društvo Komenda.) Predlagatelji so bili Metod La-jovlc, Nande Vode, Jože Peterlin, Lojze JanežiC, Milan Završnik, Slavko Šolar. Ivan Jezersek, Franc Zadrgal, Miha Jezersek. Športna zveza Slovenije jih je vpisala pod registrsko številko 75 v register osnovnih organizacij športne zveze Slovenije. V Športnem društvu Planjava so delovale štiri sekcije: nogometna, smučarska, namlznotenlška in odbojkarska. Člani društva so bili delavni, najbolj zagnana pa je bila nogometna sekcija. Na travniku od kulturnega doma proti Kernu ob potoku Brnik so zgradili igrišče (zdajšnje novo naselje - Urhova ulica z okolicd Odigrali so precej prijateljskih tekem na domačem igrišču. V okoliške kraje: Mengeš, Kamnik, Duplica, Cerklje itd. so se nogometaši vozili s kolesi Lokacija igrišča ni bila najbolj posrečena, kajti v krajevni skupnosti Komenda so se pokazale [X)tre-be po novem stanovanjskem naselju. Nogometno igrišče se je moralo preseliti na sedanjo bkacijo. Občinski ljudski odbor Kamnik je leta 1958 z odločbo štev. 01/3-485/2-57 dodelil zemljišče SLPv uporabo Konjeniškemu klubu Komenda. Pravico do uporalx> imajo - citiram: »druge krajevne 1'izkulturne in športne organizacije ter osnovna šola v Komendi za tebvadbo in otroške igre, te organizacije in ustanove pa morajo konjeniškemu klubu sorazmerno prispevati h kritju stroškov vzdrževanja in za plačanje zemlja-rine.' športno društvo Planjava je od ustanovitve do leta 1967 dobro delovalo. Leta 1967 pa je iz do sedaj neznanih razlogov prenehalo delovati Leta 1973 pa se je na pobudo Janeza Kimovca ustanovilo današnje Športno društvo Komenda. V novem športnem druslv u so začeli delovati: nogometni klub, košarkaški, šahovski in hokejski klub, namizni tenis in odbojka. Nekaj let kasneje so se priključili še karate klub, smučarski in teniški klub. Športno društvo na začetku ni imelo svojih prostorov. Svoje klubske prostore jim je v uporabo odstopilo Kulturno društvo Komenda. Potreba po prostorih je bila vse večja, prav tako se Je v konjeniškem klubu pomdila potreba po izgradnji hlevov. Predstavniki^ Konjeniškega kluba Komenda. Športnega društva Komenda, krajevne skupnosti Komenda in IO SITKS Kamnik (izvršni odbor samoujjravne interesne telesne kulturni' skupnosti) so sklenili dogovor o odkupu gospodarskega poslopja v sklopu športnih objektov od Emone, tozd poljedelstvo - govedoreja Domžale. Objekt je bil tx-enjen na 230.000 dinarjev. Športno društ vo si je prostore, katerih lastniki so, uredilo po svojih trenutnih potrebah, vse sekcije športnega društva so uporabljale prostore za sestanke, nogometni klub pa je uporabljal še garderobo. Klubi v Športnem društvu Komenda so delali različno uspešno, imeli so vzpone In padce, nekateri so prenehali z dekwanjem. drugi so si uredili svoje klubske prostore. Redno od samega začetka uporablja te prostore le nogometni klub. Vseskozi jih obnavlja, vzdržuje in dograjuje. Nogometni klub je po ustanovitvi športnega društva začel z nastopanjem v ligaških konkurencah. Takoj so ustanovili mlajšo selekcije, s katerimi se dela načrtno. V klubu se zavedajo, da brez vzgoje svojega igralskega kadra ni mot) igrati v članski konkurenci. Člansko moštvo že vrsto let uspešno nastopa v članskih ligah. V zadnjih letih so bili prvaki 2. medobčinske nogometne lige Ijubljana, uspešno so nekaj let nastopali v t. medobčinski nogometni ligi Ljubljana. Lansko sezono so se obdržali v 3. slovenski nogometni ligi. Veliko pozornosti amaterski delavci Nogometnega kluba Komenda namenjajo mlajšim selekcijam. Mlajši dečki redno vadijo, igrajo prijateljske tekme In se uspešno vključujejo, ko so dovolj stari, v moštvo starejših dečkov, ki so bili lansko sezono prvaki 2. ljubljanske nogometne lige pionirjev. Sad kvalitetnega dela seje pred štirimi leti pokazal pri kadetih in mladincih. Mladinci so bili prvaki 1. medobčinske lige mladincev in so se uvrstili v 2. sbvensko ligo zahod. Tam že tretje leto krojijo vrh lestvice. Najboljši mladinci pa kvalitetno zapolnjujejo luknje v članskem moštvu. Strokovno usposobljeni ljudje v nogometnem klubu delajo s petimi selekcijami. Torej je v pripravljalnem obdobju in v času tekmovanj vsak teden v pogonu 150 ljudi. Za vse je treba priskrbeti opremo, plačali prijavnim za tekmovanje, priskrbeti sredstva za sodnike (v primeru, da vse selekcije igrajo doma 911.01)1) sit). Gostovanja mladincev in kadetov so naporna in po vsej Sloveniji, zalo zanje organizirajo tudi avtobusni prevoz. Starejše dečke na tekme vozijo starši in člani upravnega odbora, medtem ko se člani na tekme vozijo sami. Mlade in najmlajše ljubitelje okroglega usnja ne pustijo lačnih ne na gostovanjih ne doma. (Mas o dobrem delu z mladimi sc je zelo hitro razširil v okoliške kraje. V Nogometni klub Komenda so začeli prihajati mladi nogometaši iz Kamnika. Vse več je mladih iz okoliških krajev, kjer nI nobenega organiziranega treninga, npr: iz Zaloga, Brnika. Labovč in Vodic z okolico. Med mladimi v naši fari je nogomet zelo priljubljen. Dober pokazatelj jc obisk na treningih, na katerih se pri mlajših selekcijah zbere tudi do 40 nogometašev. Kot kaže, se za bodočnost nogometa \ Komendi vsaj za enkrat še ni treba bati. Višji so rangi tekmovanja, večje so zahteve Nogometne zveze Slovenije. Ne igrišče, ne garderobe niso ustrezale zahtevam Nogometne zveze Slovenije. Prav zaradi tega je lansko sezono člansko moštvo gostovalo v Mengšu, vse ostale selekcije pa v Kamniku. Člani upravnega odbora so močno zavihali rokave, delo. ki je bilo opravljeno na igrišču in garderobah v tekmovalni sezoni 1997/98, je za amaterske delavce več kot spoštovanja vredno. Na travnati površini se je odrinila vrhnja plast zemlje, narejena je bila drenaža, za kar je bilo navoženih cca 31100 m' gramoza. Igralna površina je hila prekrila s filcem, nato pa se je vrhnja plast zemlje zravnala na določen nivo in posejala trava. Okrog igrišča je bila narejena 1,5 m visoka ograja, kakor Je zahtevala nogometna zveza, liani so na igrišču in okrog njega opravili cca 2590 prostovoljnih delovnih ur. V klubskih prostorih je bila. zgrajena nova garderoba s prostorom za rekvizite. Zgrajena Je bila nova garderoba za sodnike, obnovljeni sta bili stari dve garderobi s klubsko sobo. Pripravljeni so dočakali začetek novega ligaškoga tekmovanja. Labin bi rekli: »Nogometna zveza. pO-ženi, mi smo pripravljeni!* člani se naprej nameravajo delati s polno paro. »Če se nam v bližnjem ali pa v daljšem obdobju pokaže možnost za napredovanje v višji rang, se pa tudi ne bomo ustrašili!' pravi neumorni predsednik kluba Stane Zamik. Zakaj pa ne'.' Pogoji so, delali bomo Se naprej, fantje so zagnani. Mi vsi, ki se gibamo tam okrog, jim verjamemo In zaupamo. Vi, ki ne verjamete, pridite nas vzpodbujat, pridružite se nam. S skupnimi moči bo veliko lažje. Zakaj ne bi vsak teden na zelenem travniku gledali 151) zdravih, mladih ljudi v igri, ki jena svetu med najpopularnejšimi? Bolje kot da enega samega zalotimo kje drugje, v nečistem poslu. Šele potem si bomo lahko očitali: »Kaj smo storili za naše najmlajše?« Toda takrat bo žal prepozno! RUDIPRELC Iz oktobrske kronike Policijske postaje Kamnik Prometno mirnejši oktober od lanskega Spodbudno bi bilo, če bi lahko na koncu Icla ugotovili, da sc je število prometnih nesreč zmanjšalo vsaj za tak odstotek v primerjavi z. lanskimi kol sc jc to zgodilo letošnjega oktobra. Ta mesec sc je namreč na naših cestah pripetilo za eno tretjino manj nesreč kot kini v istem času. Meseca oktobra so policisti obravnavali 43 prometnih nesreč, od tega 36 samo z. materialno škodo, sedem nesreč pa se jc končalo s telesnimi poškodbami, lani oktobra pa so našteli 65 nesreč, od tega II s telesnimi poškodbami. ludi kršitev javnega reda in miru je bilo letos oktobra manj kot lani. Oktobra so posredovali pri 54 kršitvah, lani pa pri 67 kršitvah. Več kol polovica kršilev se jc zgodila na ulicah in trgih. 15 v zasebnih prostorih, 9 pa v gostinskih lokalih. Kaznivih dejanj pa jc bilo letos za spoznanje več kot lanskega oktobra. lx;tos oktobra so prijeli 49 nepridipravov, od tega največ tatov (19), vlomov v avtomobile pa je bilo 15. Pa poglejmo Sc nekaj značilnejših dogodkov v oklobru. 3. 10. jc 25-letni vnuk tako pretepel svojo X5-letno babico, da je morala iskati zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu. Policisti so zanj predlagali uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 6. 10. ponoči so bili na Klavčičevi in Zikovi spet na delu doslej šc neznani vlomilci v avtomboile. Ukradli so dva avtoradia. več zvočnikov in drugih predmetov, ki so jih našli v avtomobilih. Naslednji dan pa so vlomilci »udarili« kar dopoldan in sredi belega dne i/, avtomobila v Samostanski ulici in drugega, ki jc bil parkiran pred trgovino Zelcznina. odnesli avtoradia, torbice z denarjem in šc nekaj drugih slvari. 8. 10. je na mostu za pešce na Perovcm zaradi prevelike hitrosti padel 17-lctni motorist in se huje poškodoval. Njegov sopotnik na motorju jo je k sreči odnesel brez. poškodb. Policisti so motor začasno zasegli. Druga nesreča z. motorjem se jc zgodila 9. 10. popoldne, ko sc je 25-letni motorist pod vplivom alkohola na cesti Moste - Brnik pri prehitevanju zaletel v pred njim vozeči avtobus. Naslednja prometna nesreča pri vožnji kolesa Z motorjem, zgodila se je II. 10, se je končala s hudo telesno poškodho sopotnika 19-lelnega voznika iz Soteske, ki se je na cesti Stahovica - Kamnik, pri jezu za KI Kom zaradi prevelike hitrosti zaletel v ograjo. Povzročitelja so ovadili državnemu tožilcu. 13. 10. zvečer je 27-letni L S. iz Postojne na Mengeškem polju povzročil prometno nesrečo z. materialno škodo. Vzrok jc bila prevelika hitrost alkoholiziranega voznika, saj jc alkotest pokazal kar 1,82 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zato bo moral povzročitelj nesreče ponovno opravljati vozniški izpit. V noči iz 17. na 18. 10. je neznani slorilec vlomil v hišo na Perovcm in ker ni bilo nikogar doma, hišo preiskal in ukradel daljnogled za puško, vreden 100.000 SIT. 23. 10. malo čez polnoč je močno pijan voznik z. avtomobilom Clio v Črni zapeljal na levo in nato drsel skoraj 40 metrov proti strugi potoka Črna, kjer je vozilo povsem uničeno obstalo, voznik pa je bil huje poškodovan. 24. 10. so v stanovanju v Zagorici našli mrtvega 46-lctncga domačina. Zdravnica je ugotovila, da jc umrl naravne smrli. 28. 10. so prav tako v stanovanju v Kamniku našli mrtvega 52-lctnega domačina, za katerega je zdravnik ugotovil, da je umrl zaradi bolezni ledvic in srca. Na kamniški policijski postaji so nam povedali, da bodo v novembru poostrili nadzor nad cestnim prometom, predvsem bodo pozorni do voienjpod vplivom alkohola, mamil in podobnega. V dneh od 10. do 14. novembra bodo policisti izvajali ukrepe Iz varnostnih akcij STOPIMO IZ TEME in VARNO KOLO. Namen obeh V oktobru so umrli: - NOGRAŠEK Maks, upok., Košišc 6, star 87 let - BEVC Marija, roj. Hrovat, upok., Kamnik, Vegova ul. 2A, stara 90 let - BERGANT Anton, inv. upok., Suhadolc 52, star 50 let - MOČNIK Ana, roj. Martine, upok., Županje Njive 14, stara 88 let - SLAPSAK Bogomila Marija, upok, Ljubljana, Scopolijcva ti IZ stara 86 let - REPNIK Franc, upok., Suhadolc 42, star 64 let - KOTNIK Mavricij, upok., Kamnik, Jakopičeva ul. 26, star 72 let - ZUPAN Alojzija, upok., Kamnik, Šutna 5, stara 8.3 lel - ŠMID Rudolf, upok., Moslc 86, star 83 let - BRNOT Antonija, upok., Kamnik, Klavčičcva ul. 2, slara 91 let - SLAVIČEK Anion, upok., Kamnik, Ljubljanska c, 311, star 69 let - KOČAR Mihael, kmet, Zagorica nad Kamnikom 16, star 45 let - ŠTUPAR Frančišek, upok., Godič 49, star 74 let - REPOLUS Terezija, upok., Zg. Stranje 19. stara 88 lel V oktobru so se poročili: - ŠEFRAN Gorazd, profesor, Ljubljana, Sousscnska ul. 23, in KOŽELJ Alcnčica, dcfcktologinja, Kamnik, Ul. Malijc Blcjca 8 - NARAT Jožef, mizarski delavec. Velika Lasna 25, in KORPAR Romana, delavka. Velika lasna 25 - DELAVEC Franc, voznik, Moslc 82, in SMOLNIKAR Jana, administrativna ulpravniui, Domžale, ljubljanska c 85 - KUŠAR Domen, asistent na lak., Ljubljana, Ižanska c, 269, in MEJAČ Andreja, pripravnica. Kamnik, Prešernova ul. 5. d o o Računalniški inženiring Pelechova 15, 1235 Radomlje, Slovenija, tel.&faks: 061/727-109 Specializirani smo za izdelavo zahtevne VVindovvs programske opreme po uporabnikovih specifikacijah. Zaradi povečanega obsega poslovanja iščemo novega sodelavca programerja-projektanta z vsaj srednjo Izobrazbo in izkušnjami pri izdelavi programske opreme na področju poslovne informatike, lahko tudi pripravnik z višjo aH visoko izobrazbo. Imeti mora odslužen vojaški rok In vozniški izpit B kategorije. Pisne ponudbe pošljite na zgornji naslov ali po Internetu na bpogacar<9spika.unistar.si. Objava velja do zasedbe delovnega mesta Kamniški OBČAN 5. novembra 1998 27 Energetski kotiček Dimna loputa Dimna lopata jc element za varčevanje z. energijo, pri Čemer moramo poznali dimnik. Namen dimne lopate je. da se prepreči petok zraka skozi dimnik v času, ko grelnik ne deluje. Dimne lopute so primerne za vgradnjo na plinske pretočne grelnike po DIN 3368. Uporabne so pri temperaturah dimnih plinov od 80 do 270 stopinj c, zato so primerne tudi za moderne grelnike z. regulacijo moči in nizko temperaturo dimnih plinov in za grelnike z neprimernim vlckom dimnika. Loputa se vgradi tudi v starejše grelnike, če maksimalna temperatura ne presega 270 stopinj C Prihranek pri gorivu jc dosežen zaradi manjšega ohlajanja prostorov, ker je preprečen pretok zraka skozi dimnik in vdor svežega zraka v prostote, v času ko grelnik ne deluje. Kot vedno so poleg prednosti tudi slabosti vsakega elementa, prav tako tudi dimne lopute: v uhajajo čili dimnih plinih je določen dcleZ žvepla, kar je odvisno od uporabljenega energenta. (!e je loputa za prta, se dimnik hitro ohladi. Ta proces jc najbolj opazen pri starih, zidanih dimnikih, ki so ostali nesani-rani ob zamenjavi energenta o/, pri prehodu s kurjenja trditi goriv na tekoče ali plinasto gorivo. Zaradi nizkih površinskih temperatur dimne tuljave prihaja do kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Končni efekt je. da vlaga na notranji steni ustvariti z Žveplom v dimnih plinih žvcplcno kislino. To je glavni vzrok za propadanje zidanega dimnika ob znakih rjavih madežev. Sanacija je, da velikosl dimne tuljave prilagodimo moči kotla z vstavitvijo nerjaveče dimne tuljave. Pri ogrevanju s plinom je ta nevarnost manjša, saj je zemeljski plin skoraj brez Žvepla. Vendar jc potrebna ludi tu sanacija starega zidnega dimnika zaradi povečane kondenzirane vlage v dimniku. Vgradnja dimne lopute jc smiselna, če: - prerez dimnika ustreza dimniku in je toplotno izoliran. - vgradimo v dimnik cev iz nerjavečega jekla, - zagotovimo, da temperatura plinov po vsej višini dimnika ne pade pod rosišče. Odriva / majhnim deležem žvepla (zemeljski plin) imajo rosišče. pri katerem nastaja žveplani kislina pri 40 do .SO stopinj C. Kritično območje za II. kurilno olje je od 100 do 140 stopinj C, Pojav kondenzacije znižamo, Če vgradimo regulator vleka, skozi katerega uhaja med gorenjem zrak iz kotlarne v dimnik. S tem dodatnim zrakom se zniža rosišče in dimnik sc zrači tudi tedaj, ko jc gorilnik izključen in lako je manjša nevarnost vlage. Kadar smo v dvomih, bomo poleg dimne lopute vgradili tudi regulaloi vleka. Delitev dimnih loput: - loputo na motorni pogon vgradimo pri ogrevanju kotla z. oljem ali plinom - bimetalne lopute uporabljamo pri pretočnih grelnikih 1.1. Loputa na motorni pogon Loputa, ki jo odpira motor, vgradimo v dimno cev za kodom. Ko termostat na kotlu pokaže, da se ho vključil gorilnik, se najprej odpre loputa. Nato pa se lahko vklopi gorilnik. Ko je gorilnik izključen, sc loputa samodejno zapre in prepreči dovod zraka skozi kotel v dimnik Tako zmanjšamo toplotne izgube pri mirovanju koda, ko ta nc deluje. U>-pulm poleg lega prepreči tudi to, da bi po nepotrebnem uporabljali zrak iz kotlarne, ki ga je tudi potrebno ogreli. Da bo kotel čim prej ogrel, nastavimo termostat na najnižjo temperaturo. Gorilnik sc izključi in loputa sc zapre. 1.2. Loputa iz bimetala Dokler gorilnik ne dela. jc velik del dimne cevi zaprl z himclalnim trakom, Bimetal je sestavljen iz dveh med seboj povezanih kovinskih trakov, ki se pri segrevanju različno raztezata - bimetal se zato ukrivi. Ko se v dimni cevi zrak segreje, sc bimclal ukrivi, dimna cev se odpre in plini uhajajo. Ko gorilnik ugasne, bimetal počasi zapre dimno cev in je omogočeno uhajanje zaostalih plinov. Izbira bimetalne lopule je odvisna od vrste plinske naprave. - ESP Kamnik, Glavni fr« 23, tel.: H17-44i, vsak torek In četrtek od 17. do 20. ure. Upokojenska folklorna skupina Komaj dve leti deluje folklorna skupi na pri društvu upokojencev Kamnik. Z marljivim in Iz rokovnjaškega življenja »Dedec, daj!« Žc lansko leto sem v člankih o Črnem in Sivem Jurju objavil nekaj iz. drobcev rokovnjaškega življenja. Ker je ta problematika pri bralcih zbudila precej zanimanja, sem sc odločil v več krajših prispevkih objaviti še nekatere zanimivosti iz rokovnjaškega življenja, ki je bilo vedno ovito v tančice skrivnosti. Temeljno gradivo v zvezi s to problematiko predstavljajo »Črtice o rokovnja- Cih«, ki jih jc leta 1890 v reviji »Dom in svet« objavi jal Josip licu kovic. Splošne značilnosti rokovnjačev Ljudje so člane roparskih čet, ki so bile razširjene daleč po slovenskem ozemlju, imenovali različno: rokovnjač, rokomavh, ro-komavs in rokovnik, lako so jih imenovali, ker so verjeli, da med zločini postanejo nevidni. Na Notranjskem so jih imenovali »plajšarji« ali »plajšurji«. Tako so jih imenovali zaradi širokih, temnih, čez kolena segajočih pla-ščev. Rokovnjači so imeli zelo dobro organizirano skupnost, ki jc predstavljala nekakšno državo v državi. Na čelu rokovnjaške organizacije je stal vodja, ki so mu rekli »papež« in jc imel neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo vseh podložnikov. Skupnost rokovnjačev so sestavljali tako ženske kot moški. Rokovnjaško druščino so sestavljali večinoma vojaški ubežniki, pobegli ujetniki, tatovi in roparji, pridružili pa so se jim tudi manj zločinski člani. Tc so vzeli bolj zločinski člani rokovnjačev najprej v »svojo šolo« in tako skrbeli za svoj »naraščaj«. S podku- povanjem, pi ilizovanjcin in motenjem jc izkušeni rokovnjač »moril« svoji žrtvi vest in jo zapeljeval v ta ali oni zločin. Ko pa so »žrtve« zagrešile zločin, jim ni preostalo drugega, kot da za vedno ostanejo pri rokovnja-čilt. Iz. rokovnjaške družbe, ki je delovala tajno, ni bilo možno izstopiti. Kdor je tO storil, so ga nekdanji tovariši izsledili in ubili. Rokovnjači pa so imeli svoje privržence tudi v mestih, trgih in vaseh. To nalogo so opravljali denarja pohlepni berači, sluge, kmetje, krčmarji in celo uradniki. Ti rokovnjaški pristaši so poizvedovali, kaj se govori med ljudmi in sporočali lokovnjnčcm, kje jim pretijo nevarnosti in kje sc ponuja ugodna priložnost za bogat rop. Zato ni bilo čudno, da so rokovnjači znali dedno predvideti, kje in kdaj bodo napadli, kar jc med ljudmi sprožalo govorice, da so nevidni. Način rokovnjaškega izsiljevanja Rokovnjač je prišel v hišo z. veliko gorjačo v roki, s katero je bil oborožen vsak. Zaloputnil je za seboj vezna vrata ter nato potrkal s palico ob tla in molčal kakor mutec. Ta gesta jc bila razpoznavni znak, da jc v hišo stopil rokovnjač. Gospodar in gospodinja sta motala takoj vprašal i rokovnjača, kaj bi rad. Moral je dobiti vse, kar jc za-htc.val, drugače sc gospodarju ni dobro godilo. Zgodilo pa se je tudi, da ljudje niso poznali tc rokovnjaške navade in so samo začudeno gledali prišleka. Takrat jc rokovnjač srepo pogledal naokrog in zavpit; »Dedec, daj!« ali NOTRANJA VRATA + PODBOJ (od 15.000,00 SIT + PD) LAMELNI PARKET (od 1.199,00 SIT + PD) TALNI LAMINATI (od 1.999,00 SIT + PD) HEUGA (od 3.824,00 SIT + PD) OKNA (lesena, plastična) VSE PROIZVODE LAHKO DOBITE TUDI ZASTONJ!! v okviru akcije: »VSE ZA VARNOST« (testiramo BOSCH-ov motor za dvižna garažna vrata) »Buhu. doj!« če so se ljudje začeli opravičevati, da nič nimajo, jim je zagrozil: »Vem. da imaš, sicer ne bi prestopil tvojega praga. Ker pa imaš, moraš dati meni, ki nimam. Jaz imam isto pravico živeti, kakor ti.« Cc gospodar, kljub temu ni hotel dati, kar je zahteval rokovnjač, je ta začel razbijali in preklinjali, neredko pa sc je zgodilo, da jc z gorjačo udaril gospodarja. Največkrat so rokovnjači zahtevali moko, svinjsko meso. klobase, maslo, slanino in obleko. Gotovo sc marsikomu zdi čudno, ker ljudje niso iskali pomoči na sodišču. Če bi jih lahko tožili, bi jih zagotovo. Toda to je bilo silno nevarno, kajti kdor je ovadil rokovnjača, je sc isti dan videl svoje poslopje v plamenu, ali pa mu je »nevidna roka« odpeljala konje, govedo ali par prašičev in koz Primer kmeta iz Podgorja Neki kmet iz Podgorja pri Kamniku jc nekoč tožil predrznega rokovnjača. Ker sc je zbal maščevanja, so njegovo hišo nekaj dni in noCi stražili orožniki. Ko pa so orožniki odšli, se je zgodilo nekaj nepričakovanega: nekega dne se pripelje z vozom neznan moški in sc ustavi pred tožnikovo hišo. V lislem hipu planejo rokovnjači v tišini iz bližnjega gozda. Nekaj jih obkoli hišo, ostali pa vdrejo v poslopje in hitro znosijo vso hrano na voz. Ker pa voz Se ni bil poln. so naložili šc nekaj stolov in klopi. Nato pa so hitro izginili kol senca. Vse tO sc jc godilo pri belem dnevu pred očmi gospodarja in gospodinje, ki sla morala molče zreli, kako jima odnašajo premoženje. Nihče sc ni smel ganili Z mesta, niti zakričali, sicer bi bilo po njem. < c bi sosedje priskočili na pomoč, bi rokovnjači za/gali in oropali se njihove hiše. Strah pred rokovu jaci jc bil lako velik, da šc sosed sosedu ni zaupal, ker se je bal, da je zaveznik rokovnjačev. Velikokrat se je tudi zgodilo, da so rokovnjači izsiljevali in okradli ljudi, ki so nabirali gozdne sadeže v gozdu ali napravljali drva in butare. Nato so jih zasledovali, da so videli, kje so doma in se vsako noč skrivaj pojavili pred njihovimi vrati s spiski svojih zahtev. Tako so nekateri ljudje popolnoma obubožali (nadaljevanje prihodnjič) Damjan I lani ic vztrajnim delom so dosegli izredne uspehe, ekipa nastopa na številnih prireditvah in sreCanjih. V Pred nastopom. zadnjem času so nastopali v Kamniku, Tuhinju, Beli krajini. Volčjem Potoku, na Štajerskem, v Mozirju in številnih drugih krajih. Nastopili so tudi na Dnevu narodnih noš v Ka-**| mniku in na septembrskem kullurno-zabavnem popoldnevu kamniških upokojencev. Kar velika ekipa »mladih« navdušencev redno vadi pod vodstvom mentorja Franceta Poljanska. Ugotavlja, da je za vsako delo potrebna volja in prepričanje Tega pri folklorni skupini upokojencev prav gotovo ne manjka. To je edina aktivna folklorna skupina v kamniški občini. Prepričani so, da bodo marsikje posnemali vnemo upokojencev. STANK SIMŠIČ Mavrica v Trofaiachu Konec septembra smo pevke in pevci mešanega pevskega zbora »Mavrica« iz Srednje vasi skupaj z našim zborovodjem Lojzetom Kolarjem gostovali na avstrijskem Štajerskem v mestu Trofaiach. Spremljala nas je tudi prevajalka in povezovalka Bojana Klemene. Rad bi opisal to gostovanje, kot sem ga doživel. Čemerno sobotno jutro, 26. septembra, smo sc pevci zbirali pri kulturnem domu v Srednji vasi. Seveda samo tisti, ki tudi živimo v naši krajevni skupnosti. Zborovodja, povezovalka ter pevci in pevke iz. kamniškega koncti so počakali na udoben Kompasov avtobus, ki smo ga po zaslugi gospoda Pristovnika dobili nekoliko ceneje v Kamniku Zal pa z nami ni bilo nekaterih članov zbora, ki so že takrat, ko smo izvedeli za dalum našega gostovanja, ugotovili, da ne bodo mogli z nami. Kar mimogrede smo bili na avtocesti Vransko-Šcnlilj. ki nam sicer bistveno skrajša pol, nas pa oropa za marsikateri lep razgled. Ob pogovoru, šalah in smehu je čas hitro tekel. Znašli smo se pred Gradcem, ki pa si ga nismo mogli ogledati niti iz avtobusa, saj smo prečkali mesto skozi tunel in smo šelc izven mesta zagledali beli dan. Ob reki Muri smo sc peljali po avtocesti proti Salzburgii. Ozirali smo se po smerokazih, vendar imena Trofaiach nismo zasledili. Človek bi že skoraj podvomil, da smo na pravi poti, a »kdor čaka, dočaka« in končno smo zagledali tudi prvi smerokaz k našemu končnemu cilju. Zavili smo z avtoceste ter si ogledovali prijetne vasice ob poti, hiteli smo mestu Trofaiach naproti. Pred prijetno gostilno »Jager-vvirt« nas je čakal domačin Jo-hann Ivane skupaj s podžupanoma in člani občinske uprave. Njihov župan pa jc bil kot navdušen gorski reševalec tega dne v Kamniku skupaj s kamniškimi gorskimi reševalci. Povabili so nas v gostilno, kjer nas je g podžupan v svojem govoru prisrčno pozdravil, povedal nekaj o zgodovinskih vezeh, ki povezujejo obe mesti ter nam zaželel dobro počutje v njihovem mestu. Tudi drugi predstavniki občine so nam zaželeli dobro poCutje ter uspešen nastop. Gospod Johann, ki smo ga mi zelo hitro prekrstili v Janeza, pa nam je prevajal. Na veliki obloženi mizi nas je pričakal okusen hladen bife. Gostitelji so nas razdelili v dve skupini. Približno polovica zbora je skupaj z zborovodjem dobila prenočišče kar v tej gostilni. Drugi smo se pod Janezovim vodstvom z avtobusom odpeljali v gostilno »Steiner«. Po ekspresni namestitvi in razpakiranju smo se odpravili v farno cerkev svetega Ruper-ta, kjer smo bili ob 17. uri dogovorjeni za vajo pred koncertom, ki je bil ob 20. uri. (nadaljevanje prihodnjič) ALBIN PIRŠ Nedeljsko družabno srečanje na župnijskem vrtu. Pravice iz naslova brezposelnosti - po novem! f Od 23. oktobra 1998 veljajo spremembe in dopolnitve zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Gre za veliko sprememb, ki dolgoročno, po mnenju tistih, ki so zakon sprejeli, obetajo, da bo aktivna oblika varstva brezposelnih resnično nadomestila sedanjo, pasivno. A čas bo poka zal, če so spremembe res pravšnje, vsaj glede aktivne politike z.iiposlovanja. Vsekakor so dileme na mestu, vsaj kar se tiče starejše generacije brezposelnih in izčrpanih delavcev. Le kdo jih bo želel zaposliti ob »bogati« ponudbi mlajših delavcev, Prav tako te spremembe, vsaj kar se starejših tiče, napovedujejo nov val krivic in revščine. Za kakšne spremembe torej gre? Največjo prinaša sprememba 25. člena zakona, ki posega v trajanje nadomestila in sc glasi: Pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje: - 3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 leta (prej od 3 do 6 mesečevi - 6 mesecev za zavarmanje od 5 do 15 let (prej 9 do 12 mesecev) - 9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let (prej od 18 do 24 mesecev) - 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let (prej 24 mesecev) - 18 mesecev za zavarovanca, starejše od 50 let In za zavarovanje nad 25 let (prej 24 mesecev z možnostjo podaljšanja nadomestila do največ tri leta, če v tem (•asu Izpolnijo pogoje za upokojitev) - 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 lel In za zavarovanje nad 25 let (prej 24 mesecev z možnostjo podaljšanja nadomestila, do največ tri leta, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev). Gre Se za vrsto pomembnih sprememb pri določitvi osnove denarnega nadomestila, ki je po novem povprečna mesečna plača, ki jo jc zavarovanec prejemal v zadnjih dvanajstih mesecih (prej'v zadnjih treh mesecih), gre tudi za spremembo višine najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila in zniževanje nadomestil, če zavarovanec odkloni primerno zaposlitev. Za brerposelno osebo se po novem šteje samo oseba, ki ni zaposlena in je: • zmožna za delo, • prijavljena pri zavodu, • na razpolago za zaposlitev, • aktivni iskalec zaposlitve. In med večjimi spremembami je vsekakor tudi ta, da zavarovanec lahko uveljavi pravico do denarnega nadomestila, če prekine oziroma razveže delovno razmerje v primeru, če inšpektor za delo na njegov predlog predhodno ugotovi, da mu delodajalec najmanj tri mesece zaporedoma ni izplačal plač... V takšnem primeru je zavarovanec upravičen do odpravnine pod pogoji, ki jih določajo predpisi O delovnih razmerjih za presežne delavce. Več in podrobneje o spremembah naslednjič. Za zdaj le to, da je bojazen, vsaj kar se trajanja nadomestila tiče, odveč pri vseh tistih zavarovancih, ki že uživajo pravice iz naslova brezposelnosti in tudi tistih, ki imajo v rokah pravnomočno odločbo delodajalcev o uvrstitvi med presežne delavce pred 23. oktobrom 1998. Tem bodo Sle pravice iz naslova brezposelnosti po starem! IVANA SKAMKN k ^ črta CAS Ji MM jablane nešplje hruške cepljeni orehi breskve leska nektarine ribez slive ribez na steblu marelice josta višnje maline češnje robide kutine kosmulje tayberry ameriške borovnice aktinidija kaki Vse to dobite v SADNI DREVESNICI, Ekslerjeva 8, tel.: 061/813-352, vsak dan od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! 'MBA MiDH inženiring PVC okna - vrata - senčila ZAMENJAVA STARIH OKEN -NOVOGRADNJA UGODNI KREDITI T+0% 061/168-28-13 mobitel: 0609/643-293 064/863-370 mobitel: 0609/621-085 USLUGA rgjl TAPETNIŠTVO fc= SPRUK DUŠAN s.p. Krivčevo 12h, Stahovica, tel.:825-378 ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA: - preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov - tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo. AS NUDI VEDNO VEC! Pri nakupu vozil £POHjO vam podarimo • paket 4 zimskih pnevmatik pri nakupu v letošnjem letu vam dodatno podarimo še obvezno zavarovanje vozila AS Informacije: 061/715-059 domzale GRVNT Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011, int 340 VABIMO VAS NA VELIKO PRODAJNO AKCIJO Za vas smo pripravili prodajo SADIK SADNEGA DREVJA: * pečkarjev * koščičarjev * jagodičja TER VSEGA OSTALEGA, KAR SODI ZRAVEN: * biogrena * mineralna gnojila * šota, substrati za sajenje * opore * zaščitne košare proti voluharju * zaščitni ovoji za debla Pa še ponudba za LEP POMLADANSKI VRT: SADIKE VRTNIC IN OKRASNE ČEBULICE Vsak nakup spremlja prijazen strokovni nasvet! VABLJENI! i2WVT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica) C7IV C/IV M ODPRTO: DELAVNIKI 8h-19h, SOBOTA 8h-13h Iščem dekle za strežbo v lokalu. Tel.: 847-494, po 18. uri. Stanovanje v Kamniku, 90 m2 oddamo v najem. Možnost preureditve v poslovni prostor. Tel.: 817-441. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste 74, Komenda, tel.: 841-660 kak, im, klobučki 1.fi0 J6AM5 Z^MfT **** tt.2W W ipmue \u& actim 2bpa *^3k Trgovina je odprta vsak dan od 9h do 19\ ob sobotah od 8'' do I3h, ^ I «pon.-čet. od 6-22 »pet.-sob. od 6-23 * ned. in prazniki od 8-22 | Bar Strelček je ponovno odprl svoja vrata. Jutranja kavica za samo 90 SIT, s smetano 110 SIT, od 6. do 10. ure! UP i VSAK PETEK IN SOBOTO PARTY z D. J. MAGIC in ugodnimi cenami! PEUGEOT nODL\ Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje PEUGEOT 206 že za 1,546.000 Sli tel. prodaja: 727-798 servis: 727-010 Sprejemamo vplačila. PEUGEOT 106 OD 1,330.000 SIT POSEBNO UGODNE CENE /.A MODELE NA ZALOGI! PEUGEOT 306 OD 2,031.000 SIT PEUGEOT BOXER Na zalogi Peugeotovi skuterji od OD 2,402.000 sir (s 5% PD) 279.200 SIT in kolesa od 51.960 SIT UGODNI KREDITI TOVI + 2,5% Vozila Iz programa Peugeot st lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. K KRAN.i «r KHANJSKA C T DUPl ICA dobite: v trgovini obutev •ft^fi^ Kopitarna Sevnica PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 812-250 ODPRTO 01) 9. IX) 19. URE, OB SOBOTAH 01) 9. 1)0 13. URE. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.o. Tesovnikova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih -te!.: 0609-634-945. radovan zajc, dr. vet med mag. i. trstenjak, dr. vet med Kamniški OBČAN 5. novembra 1998 23 NAREDIMO VAM IMENITNE TORTE ZA KRST ROJSTNI DAN OBHAJILO BIRMO POROKO OBLETNICO SEDMINO POLEPŠAJTE SI DAN SLAŠČIČARNA ČAROBNI VRTIČEK NOVI TRG26b 1240 KAMNIK 0618177S2 AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 061 825 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE V soboto, 14. novembra, ob 20. uri vas vabimo na veselo MARTINOVANJE z ansamblom Rožmarin. Okušali boste Martinove dobrote in žlahtno kapljico. Rezervirajte si svojo mizo! PLIN GREJE NAJCENEJE STE RAZMIŠLJALI O OGREVNJU S PLINOM? Ponujamo vam celostno rešitev plinifikacije. Najprej brezplačni ogled in svetovanje. Na tej osnovi lahko pripravimo projekt, ponudbo in izvedbo del do končne faze - obratovanja. Vsi izdelki in izvedba imajo garancijo in so atestirani. Zagotovljen servis. Sfmm Kvalitetna ponudba izdelkov renomiranega italijanskega proizvajalca FERROLI: - PLINSKI KOTLI - OLJNI KOTLI IN GORILCI - BOJLERJI ZA SANITARNO VODO in - RADIATORJI Elegantna in cenovno ugodna varianta izvedba na ključ! - FERROLI Informacije: STIKING, d.o.o., Dolenjska c. 73, Ljubljana Tel.: 061/127-26-35, Mobitel: 041/669-611 FOTO GRO %R KAMNIK, SUTNA 72 tel.: 813-896 Odprto: pon.-petek 730-1900 sobota 73°-12°° NUDIMO: - VELIKO IZBIRO KVALITETNIH FOTOAPARATOV - OKVIRJE ZA VSE DIMENZIJE FOTOGRAFIJ (BREZPLAČNO UOKVIR-JANJE) - VSE VRSTE FOTO ALBUMOV - IZDELAVO PROSPEKTOV, KATALOGOV, REKLAMNIH PANOJEV - FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNEVOV, PORTRETOV. - ZELO UGODNO: FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE - VSO FOTOGRAFSKO OPREMO, BATERIJE, AUDIO IN VIDEO KASETE, VELIKO IZBIRO FILMOV (BARVNI, ČRNO BELI, DIA, PROFESIONALNI), DIA OKVIRČKI, FOTO TORBICE,... - EXPRES IZDELAVA FOTOGRAFIJ VSEH FORMATOV!!! gorenje /""* P kQ P C Kamnik' Usnjarska 9, v tH| Mm tel. 817-203 V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU 15% GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI. Na zalogi celoten program Gorenja. Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. SIL EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 397 - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije vsak dan od 9. do 12. ure. Vse mine, vse se spremeni, le misel nate in podoba tvoja nikoli rte zbledi. ZAHVALA Vsem, ki ste se ob Dnevu mrtvili spomnili našega dragega BOŠTJANA BALANTIČA obiskali njegov prerani grob, mu prižgali toliko svečk ali pa bili samo /. mislimi pri njemu, iskrena hvala. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam Sc vedno pomagate lajšati bolečino. Tolažimo sc z mislijo, da mirno in spokojno počiva v preranem grobu. Hvala vsem, ki ste našega Boštjana imeli radi in sc Sc vedno spominjale nanj. Pogrešamo tc: oči, mami, sestri Saša in Maja, žena Tatjana, hči Sara ter stari starši Tunjice, Vrhpolje, Duplica, november I998 P1! 4 -A. A- m 4i ■& A- A 4- A- & Ufci 'jfc 'A- □ff• ar čT čt tr sr tf" &• čT čF čP &- eP 8r čt □ M mtel: ^ 0609 626 061 ^ 'Jkli- VSE O DIMNIKI c1* ZASTOPANJE, MONTAŽAđSS&^S^fl^DIMNIKOV. c Wb NOVOGRADNJA, SANACIJA DIMNIKOV T* IN TUDI SAMO SVETOVANJE! VRTANJE DIMNIKOV IN VSTAVUANJE PSq TULJAV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE. _J| n*£ -£ S ^ S -£ »jF ■£ ■^P hađr^h 1*1 <*> *' <*' *■ i*^ *1, nr- T'Ld Ta dolg bo pokoj po tem dolgem hrupu po trudnem dnevu zaželeno spanje, pO mučnih teh prividih čiste sanje edina svetla nada v tem brezupu. (f). Župančič) ZAHVALA V 75. letu življenja nas jc zapustil naS dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC STUPAR po domače Krtunežev iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, očetovim nekdanjim sodelavcem iz Kcmostika Kamnik ter našim sodelavcem iz Komunalnega podjetja Kamnik in Fii Izlake za podarjeno cvetje in sveče, izraženo sožaljc in darove za svete maše, Hvaležni smo dr. Ambroževi za zdravljenje in patronažnim sestram za pomoč pri negi. Zahvaljujemo se g. župnikom Juhantu, Gosarju in Kališniku za lepo opravljen pogrebni obred, Pavleti! Juhantu pa Sc posebej za obiske očeta na domu. Hvala pevcem za lepo petje, predsedniku KS Godič g. Spruku za poslovilne besede in Marjanu za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega očeta pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 1998 Mali oglasi: Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno Solo. Prva informativna ura je brezplačna. Tel.: 832-017. Zazidljivo parcelo na območju Kamnika, kupim. Tel.: 712-149, 06091653-532. Domače prašiče za zakol, težke 150-180 kg, prodam. Dobovšek, Sidraž 6, nad TunjicamL Instruiram in prevajam nemščino -ugodno. Tel.: 817-810. instruiram angleščino za vse stopnje. Tel.: 061-349-189, 041-731-971, Barbara. Nujno iščem sobo v Kamniku ali okolici Tel.: 811-589. Garažo v Kamniku oddam. Inf. 831 311. domače & atcfcr STEKLARSTVO HOMEC, Vili. ui. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon, tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš brat, stric in svak RUDOLF KOROŠEC p.d. Mežnarjev iz Kostanja Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožaljc in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, mu podarili cvetje, sveče, darovali za cerkev in sv. maše. Hvala gospodu župniku iz. Smartna za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, Stanetu Maliju, sosedom, KI K Kamnik in domačim pevcem za zapete pesmi pri sveti maši. Žalujoči vsi njegovi Šmartno, oktober 1998 ZAHVALA Po dolgi bolezni je za vedno odšla od nas v 68. letu starosti naša draga žena, mami, sestra, babica, teta in svakinja HILDA VRTAČNIK iz Most Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za maše in spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni Moste, Šmarca, Dobeno, Črnuče, Ljubljana in Stefarrja Gora, oktober 1998 BLAGOVNICA NAPREDEK DOMŽALE Bogata ponudba oblačil in obutve za jesen in zimo 1998/99 za vso družino in 5% gotovinski popust pri nakupu ženske in moške konfekcije v vrednosti nad 30.000 SIT 9 ■ ~---—. * UGLAVI V ULAt)OVjNJJc:J V5i tradicionalni Miklavžev sejem obisk Miklavža s spremstvom Miklavž lahko izbira med več kot 3000 igračami, toplimi oblačili in obutvijo, prijetnimi copati in najrazličnejšimi darili za praznične decemberske dni. Blagovnica Vele Mestni trg 1, Domžale, tel.: 718-100 Delovni čas: od 8. do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 13. ure, v mesecu decembru bo blagovnica Vele ob sobotah odprta do 19. ure Da se bo iz Vašega doma širil prijeten vonj po pečenkah, krvavicah in mrežni pečenki Vabimo Vas v našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer so vam na voljo vedno sveže pečenice, krvavice, meso, drobovina in mesni izdelki. Vedno je na zalogi tudi vse, kar potrebujete za izdelavo krvavic. Pričakujemo Vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! "Ambrož aana ^^^^^ H Modeli na zalogi: f~isav " B 900 S 1,203.000 SIT 900 SX 1.294.000 SIT 1100 SUITE (KLIMA) 1,478.000 SIT 1100SPORTING 1,427.000 SIT TESTNE VOŽNJE SPREJEMAMO REZERVACIJE • ŠIROKA IZBIRA VSEH MODELOV FIAT IN LANCIA • STALNA PONUDBA KOMERCIALNIH IN TESTNIH VOZIL • BRAVO, BRAVA, MAREA - BONUS 100.000 SIT • ZNIŽANE CENE ZA RABLJENA VOZILA - 5o£ • PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! *^jT£< UAS-P* s^ZAHOVO* PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SKRVIS VOZIL: Uhovćc 40, tel.: 064/421 193, Icl./faks: 064/421 021 Kavni avtomat BOSCH TKA 2708 moč: 900 W - za 8 skodelic kave - snemljiv nihajni filter z zaporo proti kapljanju -^aromatski polž osvetljena tipka za vklop/izklop i merilec nivoja vode BOSCH Glasbeni stolp PHILIPS FW 730 2x100W - 3 CD - dvojni kasetofon z Dolby B in enim avtoreverse sistemom - 20 pomnilniških mest, RDS - bujenje ob zvoku CD, kasete ali radia - tristopenj Rezalni stroj BOSCH MAS 4300 delovanje s tronut, vklopom dvostopenjsko varnostno stikalo valoviti nož, nerjaveče jeklo nastav. debel, rezin do 20 mm * Prodajni center, ŠmarUnska 152, Ljubljana • Trgovina OPREMA, Mcngei kovinOtehna »1 tj -11 AHAČIĆ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 mtm& UBIRA BiLi TfHNIKi f@f@Rle • pralni in pomivalni stroji, sušilci perila, hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki • kuhinjske nape in pomivalna korita • akustika • mali gospodinjski aparati • originalni rezervni deli Gorenje • SERVIS pralnih in sušilnih strojev, malih gospodinjskih aparatov. PS Simplc &logi<,il od 1T2.995 • suiflni stroj • 45.396 SIT Hfekl^fl' • pralni stroj WA1131 -81.843 SIT (1100 obratov centrifuge, zvočna izolacija) • zamrzovalna omara - 47.136 SIT (4 predali, 1161) • barvni TV Corenie, 51, TTX - 42.532 SIT ^tninuvi d*vu» k» . barvni TV Gorenje, 55, TTX - 49.629 SIT '•}>} OVINSM !' M>11,11 Možnost nakupa na već obrokov i * »*M|p*^ •M*** Odprto vsak dan od 8. do 19. ure,» pRAVlNAsiovgzmKuPAPARATov PVC OKNA, VRATA in ZIMSKI VRTOVI .M TERMODOi 111111111111 miiiiaaaaaaaaai Jeranova 8, Šmarca, Kamnik telefon 810 090 Ijj^ faks 810 096 VEČJA TOPLOTNA I20LATTVNOST ZVOČNA IZOLACIJA VARNOST KAKOVOST EKONOMIČNOST OBLIKOVNOST □FINSTRAL ■p. ImKJf m W i -'■i vaša okna v svet