^^ajgakc _ Ob letošnjem prazniku jeseniške občine bodo v celoti odprli Šolski center Plavž na ^%enicah. Na svečanosti 2. avgusta popoldan bo imel slavnostni govor predsednik koordinacij-* ^*ga odbora za celodnevno šolo Slavko Osredkar, ki bo skupaj s predsednikom gradbenega odbora * lw*fo00ln Arhom izročil objekt v upravljanje predstavnikom Sole in vrtca. V kulturnem sporedu * sodelovali pihalni orkester JeseniSki železarji, folklorna skupina in mladi recitatorji. (S) - C" to XXXIII. Številka 58 ! ^^Uuovitelji: občinska konferenca SZDL I^Vaiee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ^£ »Trtic - Izdaja časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 1. 8. 1980 Cena: 5jlin List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1999 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 4. in 5, 6. in 7. stran stran Občini Jesenice in Kranj praznujeta Pomemben šolski objekt Šolski center na jeseniškem Plavžu, ki naj bi ga dogradili do 1981. leta, bodo ob letošnjem prazniku občine Jesenice v celoti odprli — Nadvse uspešno delo gradbenega odbora in izvajalcev del **2*£r*c,a Pred-ed8tva SFRJ " Predsednik kranjske občinske SFRjj ton* Božič je včeraj opoldne izročil v imenu predsedstva iaimi* Z*?vna odlikovanja trem kranjskim družbenopolitičnim in ob 60 zvezdo, Franc Medja pa ob 60-letnici in za OientU0 ° revoluciona™<> in družbenopolitično delo red bratstva izred 8ti/Z zlatim vencem in red za hrabrost. Janez Beravs pa je za *tai*?n?n-'lLUge pri razvoJu gospodarstva prejel red dela z rdečo žanr. Udhkovancem tudi naše čestitke! (jk) - Foto: F. Perdan raznični Kr ^*^r*nj - Vsako praznovanje ob-^kega praznika je tudi priložnost .v ^>ceno razvoja občine v preteče-SK> letu. Tudi za kranjski praznik j*^ to. Letošnje praznovanje ima ^—osebno obeležje. Odvija se v raz-^a.h in ob prizadevanjih za stabi-£ijo gospodarstva in težnjah, da ^ila občinska družbenopolitična "V^nost v prihodnjih letih še bolj SjHna in da bi še utrdila svoj ^iaj v republiki in Jugoslaviji. To prihaja samo od sebe, ampak Jhogoie to doseči s prizadevanji jObrim delom vsakogar od članov »ske družbenopolitične skupno-!K Po prvem polletju letošnjega I Kranjčani lahko ugotavljajo, da J^toŠnji resoluciji zapisani cilji ^ neuresničljivi, če se držimo ^vorjenega in Če je cilj vseh nas V nedeljo pod Storžič V Odbor K o krškega odi \JJbi vae Gorenjce, bore« ^Jtiviste, posebno pa nekda 5tJ* borce Kokrškega odreda, gospodariti, več in trošiti le tisto, kar ^ a* udeleže srečanja borcev JOJ"*kega odreda, ki bo v •jH^Mjo, 3. avgusta, ob 10.30 JvJ? koče pod S to rž i če m nad ^ Pičeni. Srečanje je združeno ^k Praznovanjem tržiškega JO&inskega praznika. Ob tej ^^Motnosti bo pri spomeniku *^*Uim žrtvam odkrita nova V^ača, posvečena ustanovitvi \Tv«ga partizanskega bataljo-V »• 81ovenakem in razvita 'V* zastava in razvil Kokrškega od- prevoz iz Tržiča pod **ržič bo poskrbljeno. skupen: boljše boljše delati iri ustvarimo! Tudi ob letošnjem prazniku, čeprav poteka v zaostrenih pogojih gospodarjenja in družbenopolitičnega življenja nasploh, se Kranjčani lahko pohvalijo s pomembnimi dosežki. Nekatere pridobitve bodo nared že ob letošnjem prazniku, druge pa pridejo na vrsto kasneje. To je posledica prepričanja, da življenje in delo v pogojih gospodarske stabilizacije nista nazadovanje, ampak le boljše in preudarnejše delo, dolgoročnejše vlaganje denarja in odločitve, delati le tisto, kar je potrebno, splošno koristno in upravičeno ter dogovorjeno na vseh ravneh. Kranjčani so ponosni, da bo občina od letošnjega praznika dalje bogatejša za nekatere pomembne objekte. Vrata bo odprla nova Sola na Planini skupaj s Športno dvorano. Otroško varstvo bo bogatejše za nov vrtec ob tovarni IBI, mariskaj pa se dokončuje in gradi tudi po krajevnih skupnostih. Delovni ljudje in občani prav pri gradnji takSnih objektov najpogosteje najdejo skupen jezik z združenim delom. Ce gre za ljudi, za gradnjo za njih pomembnih objektov, potem nikomur ni žal dela, prispevkov in odrekanja. To je izredna vrlina sistema socialističnega samoupravljanja, ki smo ga pod Titovim vodstvom tako uspeSno gradili. Precej gosto so po občini posejena večja ali manjša gradbišča. Veliko vlaga združeno delo v modernizacijo, v zboljševanje delovnih in življenjskih pogojev svojih delavcev. Gradimo nove, vsestransko uporabne družbene in infrastrukturne objekte. To je zagotovilo, da bomo tudi prihodnje praznike slavili z dosežki! J.K ošnjek Jesenice - V železarskem mestu pod Mežakljo so več let nazaj ugotavljali, da njihovo vzgojno varstvene in šolske ustanove postajajo pretesne za naraščajoče število predšolskih in šolskih otrok. Samo 1975. leta so morali zaradi 30-odstotne prekoračitve zmogljivosti vrtcev odkloniti kar 338 predšolskih otrok, z izdelavo projekta celodnevne šole pa je bila razvitost šolske mreže v jeseniški občini za nadaljnje izpopolnjevanje in dolgoročno ureditev osnovnega šolstva prešibka. Vse to je narekovalo širšo družbeno akcijo. Po javni razpravi konec 1975. leta v občinskih družbenopolitičnih organizacijah so se delegati zborov občinske skupščine v začetku naslednjega leta odločili za sprejem odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, s katerim bi delno financirali izgradnjo šolskega centra na Plavžu na Jesenicah. Referendum na pomlad 1976. leta je uspel. Denar, ki se je začel natekati iz samoprispevka občanov, pa ni dolgo ležal neizkoriščen. Temeljni kamen za novi šolski center so položili že ob prazniku Osvobodilne fronte 1977. leta. Poleti istega leta so začeli z gradbenimi deli. Odločili so se za izgradnjo po etapah, zadostna sredstva pa so si zagotovili s premostitvenimi posojili banke in drugih organizacij ter skupnosti. Uresničevanje naložbe, ki danes velja okrog 180 milijonov dinarjev, je prizadevno vodil gradbeni odbor. Tako je šolski center, v njem sta združena osnovna šola s telovadnico, bazenom, športnim igriščem in kuhinjo ter vzgojno varstve- --"-----' na organizacija, najprej septembra 1978. leta dobil oddelek nižjih razredov, naslednje leto oddelek višjih razredov, za dan republike 1979. leta telovadnico in za letošnji občinski praznik končno tudi vrtec. Uresničitev tako velike naložbe v tako kratkem času, do izteka samoprispevka marca prihodnje leto se bo nabralo skupno 120 milijonov dinarjev, pomeni prav gotovo velik dosežek. Ob pomoči občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, telesno kulturo in otroško varstvo so občani bogatejši za objekt, ki omogoča uvajanje sodobnih metod pedagoškega dela in celodnevnega pouka. Šolski center je obenem središče družbenega življenja v krajevni skupnosti Plavž, ki bo v bodoče še bolj zbližalo mnogoštevilno prebivalstvo na tem področju. S. Saje Jesenice — Včeraj dopoldan je bila v konferenčni sobi občinske skupščine prva slovesnost ob letošnjem prazniku občine Jesenice. Tam so se zbrali poleg predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine nekdanji borci za severno mejo. Predsednik skupščine občine Jesenice Ivo Arzenšek jim je po nagovoru izročil domicilno listino, ki jo je skupščina dodelila odboru prostovoljcev — borcev za zgodovinske zasluge v bojih za severno mejo v letih 1918-1919. V imenu borcev se je za priznanje zahvalil predsednik odbora Jože Stražišar. (S) - Foto: F. Perdan značko ~ otanžna Dobite /o čahko od 15. do 25. ava usta ^ na Qoten[skem sejmu v Ktaniu! 8 01 Dražji kruh Slovenski izvršni svet je podprl predlog za povišanje cen kruha, podražitev velja od 1. avgusta. Za kilogram belega kruha bo treba odšteti 12 dinarjev, za polbeli kruh 10,50, za kilogram črnega kruha pa 8.50 dinarjev. Cene posebnih vrst kruha in peciva bodo oblikovali pristojni organi pri občinskih skupščinah, ki bodo dokončno sprejeli tudi predlog za spremembo cen osnovnih vrst kruha. Zvezni izvršni svet je že sprejel nove, višje cene za vse vrste moke, ki je zdaj v povprečju dražja za 2.57 dinarjev za kilogram. Večji izvoz na Hrvaškem Hrvatsko gospodarstvo je doslej zelo uspešno izvažalo. V prvem polletju so izvozili kar za 31 odsotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost izvoza znaša 19.198 milijard dinarjev, uvoz pa je bil za 0,7 odstoka manjši kot lanski in znaša 36.064 milijonov dinarjev. ■ Trgovinski primanjkljaj te republike je tako za 22 odstoka manjši. Kar 73 odstotkov izvoza odpade na konvertibilno področje. Omejeno gorenjsko zaposlovanje Na Gorenjskem beležimo zelo umirjeno rast zaposlovanja. Na Jesenicah je bila junija raven zaposlenosti celo manjša kot lani decembra. Na umirjeno rast zaposlovanja kaže tudi višja stopnja nezaposlenosti, ki pa ni kritična. Ce bodo obveljale napovedi za Slovenijo, da bo konec leta kar 14.000 ljudi iskalo zaposlitev, kar je 4500 delavcev več kot konec aprila, potem bo na Gorenjskem brezposlenih približno 800 oseb. Podražitev in boljša preskrba Odkar so na Hrvaškem zvišali ceno kave, je postala preskrba znatno boljša in ljudje ne čakajo več pred trgovinami v dolgih vrstah. Kilogram mešane kave Mi-nas zdaj stane 436,18 dinarjev ali skoraj 130 dinarjev več kot prej. Mleta »Jubilarna mješavina« -velja 454.96 dinarjev, enaka vrste kave v zrnu pa 441,86 dinarjev. Podražili' so tudi kruh, ki je okoli 22 odstotkov dražji. Praznik krajevne skupnosti Lesce Lesce — Občani krajevne skupnosti I,esce so letos že šestič praznovali svoj krajevni praznik. 28. julija leta 1941 je odšla v partizane prva skupina 14 fantov, ki so nekaj dni pozneje postali bon/i na novo ustanovljenega Cankarjevega bataljona na Jelovici. Prav na ta dan so gestapovci nameravali izvesti v Lescah obsežno racijo, v kateri naj bi polovili in odgnali v zapore 30 komunistov, skojevcev in njihovih somišljenikov. Nekatere so res zasedli in jih zaprli ali odgnali v nacistična taborišča. Med prvimi partizani iz Lesc je bil tudi narodni heroj Anton Dežman-Tonček. ki se je še posebno izkazal v legendarni Dražgoški bitki. Oborožena vstaja in množična udeležba Leščanov v NOB je bila plod dolgoletnega predvojnega organiziranega dela KPS. Partija in SKOJ sta imela že v tistih časih veliko somišljenikov, zlasti med delavci Verige, ki so se združevali v naprednih sindikatih. DPD Svobodi in pozneje v Vzajemnosti. Zahvaljujoč marljivim krajanom in delavcem Verige in drugih delovnih organizacij, aktivnosti družbe- nopolitičnih organizacij ter organov krajevne samouprave je krajevna skupnost Lesce dosegla po vojni izredne gospodarske in družbene uspehe. Od 600 prebivalcev, kolikor so štele I^esce v letu 1945. se je njihovo število skoraj pošesterilo. V tovarni Verig, ki je največja delovna organizacija občine, je skoraj desetkrat več delavcev kot pred vojno. Veliko delavcev je zaposlenih v drugih delovnih organizacijah. Zra sli so novi industrijski, trgovski objekti, gostinski in turistični obrati ter objekti, med katerimi je najbolj znan kamp Šobec. Velik napredek so napravili predvsem v komunalni in družbeni dejavnosti. Zaradi stabilizacijskih ukrepov letošnji praznik niso slavili razkošno. V duhu Titovih napotil so vse svoje sile posvetili napredku svojega kraja in zadovoljevanju lastnih potreb. V petek, 1. avgusta, bodo v spomin na 28. julij pripravili slavnostni koncert domače godbe na pihala pred družbenim centrom, v nedeljo, 3. avgusta, pa bo šahovsko društvo Murka organiziralo vsakoletni mednarodni moštveni turnir na Šobcu. JR Svet v tem tednu Praznik krajevne skupnosti Zasip Zasip — 5. avgusta, letos že četrtič, slavijo v krajevni skupnosti Zasip svoj krajevni praznik. Ta dan so si izbrali v spomin na sabotažno akcijo, eno prvih na Gorenjskem leta 1941, ko je domača trojka Franc Primožič, Anton Terseglav in Janez Ambrožič raztrelila cevovod hidrocentrale v Piškovci. Ta je napajala z električno energijo jeseniško železarno, ki je tedaj z vsemi zmogljivostmi oskrbovala nemško armado. Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti bo v nedeljo, 3. avgusta, ob 14. uri v kulturnem domu. Na njej bo o pomenu praznika in delovnih uspehih krajanov spregovoril predsednik Ivan Povšin, kul- turni program pa bodo pripravili člani pevskega zbora in recitatorske sekcije domačega kulturnega društva. Na slavnost so povabili tudi predstavnike pobratene krajevne skupnosti Podzemelj iz Bele krajine in občine Metlika. Po seji bodo položili vence k obeležju NOB v Piškovci, na Homu in h grobovom padlih borcev na pokopališču. V popoldanskem Času bodo na Homu priredili za vse krajane in goste družabno srečanje. Po dolgih letih pričakovanj bodo za letošnji krajevni praznik končno tudi v Zasipu zazvonili telefoni. Od 143 načrtovanih telefonskih priključkov bo vzpostavljena zveza z več kot stotimi. Za sindikate ni oddiha V radovljiški občini bodo v tem mesecu in septem-bra\temeljito razpravljali o več pomembnih vprašanjih, največ pozornosti pa bodo namenili temeljnim planom — Posveti in seminarji Več sladkorja za izvoz Po oceni strokovnjakov iz gospodarske zbornice Jugoslavije bodo domači izvozniki slakorja prodali do konca prihodnjega meseca na svetovnem trgu približno 120 tisoč ton sladkorja, torej okrog 80 odsotkov vseh količin, ki naj bi jih do konca letošnjega leta izvozili. Tako bodo s skupnim izvozom zaslužili 90 milijonov dolarjev, saj so na svetovnem trgu ugodne tako cene kot povpraševanje. Kritična preskrba z motornimi olji Napovedujejo, da lahko postane preskrba z motornimi olji ob koncu leta dokaj kritična, saj rafineriji Beograd primanjkuje okoli 220 milijonov deviznih dinarjev za uvoz surovin, brez katerih je proizvodnja motornih olj praktično nemogoča. V rafineriji Beograd pravijo, da je pravočasna zagotovitev manjkajočih deviznih sredstev v interesu vse Srbije, zato bo nujno treba poiskati rešitev v okviru deviznih možnosti republike. Radovljica — Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici so že pripravili načrt za uresničevanje letnega programa dela občinskega sveta zveze sindikatov in polletnega programa dela republiškega sveta zveze sindikatov avgusta in septembra letos. Tako naj bi v začetku septembra temeljito razpravljali o osnutku družbenega plana občine in vsebinski aktivnosti osnovnih organizacij zveze sindikatov pri sprejemanju temeljnih planov ter se pogovorili o delu občinskega sindikalnega sveta in njegovih organov v prvem polletju. Osnutek družbenih planov že obravnava Svet za planiranje, ki pripravlja več sej tudi avgusta, ob koncu pa naj bi posredovali predlog stališč in pripomb na družbeni plan občine in najvažnejše naloge osnovnih organizacij sindikatov pri obravnavi in sprejemanju temeljnih planov. Predlog o poenotenju pravilnikov o razvidu del in nalog ter uresničevanje delitve po delu bo avgusta naloga članov sveta za delitev po delu, medtem ko naj bi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta avgusta posvetilo največ pozornosti uresničevanju dogovora o družbeni usmeritvi dohodka v prvem polletju letošnjega leta. Dovolj dela bo imela tudi kadrovska komisija, komisija za inovacije in komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Komisija za informiranje se bo največ ukvarjala z obravnavo in sprejemom programa akcije 1000 delavcev — sodelavcev ter obravnavala analizo obveščanja v organizacijah združenega dela. Sindikati bodo v tem obdobju razpravljali še o varstvu pri delu v organizacijah združenega dela, o oceni zdravstvenega varstva delavcev, o oceni invalidnosti ter o razmerah na področju humanizacije dela. Napovedujejo še posvet o problematiki usmerjenega izobraževanja v gostinstvu in turizmu s predstavniki organizacij združenega dela Gorenjske, Šolskega centra, posvet za organiziranje občinskih odborov delavcev gostinstva in turizma, trgovine ter tekstilnih delavcev in ustanovitev osnovne organizacije zveze sindika- tov zaposlenih pri obrtnikih v občini Radovljica. Ob koncu avgusta bo s predsedniki osnovnih organizacij sindikata še seminar o uveljavljanju delegatskega sistema, o temeljih srednjeročnih planov, inovacijski dejavnosti ter o poteku priprav za 2. konferenco zveze sindikatov Slovenije. D.Sedej Mladi gradijo Obisk na Poljskem* Zvezni sekretar za zunanje zadeve Jo£ Vrhovec obiskal republiko Poljsko, kjer se} z njenimi predstavniki pogovarjal o reše nju žgočih mednarodnih problemov in m vijanju dvostranskega sodelovanja VARŠAVA - Ko je naš zvezni sekretar za zunaje zadeve it Vrhovec pred dnevi odhajal na uradni obisk na Poljsko, je poudaril od tega srečanja s poljskimi sogovorniki veliko pričakuje. Sekretarje napoved se je uresničila, saj je bilo srečanje našega predstavniki poljskimi izredno koristno tako za ureditev svetovnega miru, za be<* odnose na svetu kot za še vzpodbudnejši razvoj jugoslovansko?* skega sodelovanja. Naš zvezni sekretar se na Poljskem ni pogovori« le s poljskim zunanjim ministrom Wojtaszkom, ampak sta ga spi tudi vršilec dolžnosti predsednika državnega sveta Ljudske repu Poljska Mlinczak in poljski premier Babiuch. Voditelja jugoslovanske in poljske diplomacije sta drug druptf seznanila z zunanjepolitično dejavnostjo svojih držav in s svoj* prizadevanji, da bi bil mir na svetu trdnejši. Prav tako sta se, ko ' obravnavala zunanjepolitični položaj, dotaknila drugih žgočih mednarodnega dogajanja: vloge Organizacije združenih narodov, rih generalna skupščina prav sedaj končuje razpravo o Palestini i že snujejo bližnje posebno zasedanje o novi gospodarski ureditvi popuščanja napetosti in miroljubnega sožitja med narodi ter orožitve. Beseda ni obšla tudi'drugih kriznih žarišč. Državi ima precej mednarodnih problemov sorodna ali enaka stališča, za obe značilna želja, da bi bil mir na svetu trdnejši, na ne tako nogah in ne tako izpostavljen krizam. Med Vrhovčevim obiskom na Poljskem je veljala Se | pozornost medsebojnemu sodelovanju in razvijanju le-tega. V diplomacij s sodelavci sta opozorila na pomen gospodari tehničnega in tehničnotehnološkega sodelovanja. Vsaka od držav toliko posebnega in zanimivega, da za razširitev tovrstnega vanja ne bi smelo biti ovir. Tradicionalno prijateljstvo med obeh držav se mora še naprej razvijati. Ljudje si morajo biti še Medsebojno se morajo spoznavati, k čimer lahko veliko p sodelovanje na področju turizma. Nova pota ubira tudi sodet med parlamenti obeh držav, med mesti in pokrajinami, družbenopolitičnimi organizacijami, na področju kulture, znan na številnih drugih področjih. Pri tem sodelovanju je porneml menili predstavniki Jugoslavije in Poljske, da poteka na ni suverenosti vsake države, medsebojnega spoštovanja in nevrneša v zadeve drugih. Pota obeh držav v socializem so različna, vendar sme biti ovira za krepitev sodelovanja. Na načelih, potrjenih Vrhovčevim obiskom na Poljskem, bi se moralo razvijati mednar« sodelovanje. Naša država ga uveljavlja povsod in tudi zaradi ten svet ceni. Med drugimi zunanjepolitičnimi dogodki zadnjih dni omeai najvažnejše. Predvsem velja povedati, da je v Kairu umrl ne iranski šah Reza Pahlavi, katerega odstranitev in odhod iz drža dvignila toliko prahu. Šaha so pokopali v Egiptu, za zdaj na i znano, ali bo njegova smrt pospešila prizadevanja za izVvL'c ameriških talcev, ki so še vedno zaprti v raznih iranskih mestih Pti položaj v samem Iranu ni nič manj zapleten. Prvega premiera revolucionarne republike kljub prizadevanjem še niso izbrali predsednika Banija Sadra in verskega voditelja Homeinija se jajo. O notranjih trenjih poročajo tudi iz Afganistana, svet na dogajanje v Boliviji, kjer je vojaška hunta prevzela oblast Le države so doslej priznale novi režim. Večina držav ga obsoja je, da Bolivija stopa po neslavni poti režima iz Cilaf J-KoSnj«k Tržič — Medtem ko se iz Zaje-čarja danes vrača štirinajst tržiških brigadirjev, bo v nedeljo zjutraj odpotovala na republiško mladinsko delovno akcijo v Slovenske gorice brigada Kokrški odred. V njej bo nekaj več kot štirideset brigadirjev, med njimi tudi osemnajst vrstnikov iz Zaječarja. Komandant brigade je Marko Jane, ki ima z mladinskim prostovoljnim delom že precej izkušenj. Brigadirji bodo v Slovenskih goricah ostali tri tedne. Letos so v tržiški občini posvetili veliko pozornosti izobraževanju in pripravam brigadirjev na mladinske delovne akcije. Pripravili so več izobraževalnih oblik in lokalnih akcij, tako da so brigadirji kar dobro seznanjeni z načinom dela na trasi in v popoldanskih interesnih dejavnostih. Pokrovitelj letošnje brigade Kokrški odred je občinski svet zveze sindikatov Tržič za prihodnje leto pa pri občinski konferenci ZSMS pripravljalo samoupravni sporazum o načinu združevanja denarja za mladinsko prostovoljno delo. Pokrovitelj letošnje brigade Kokrški odred je občinski svet zveze sindikatov Tržič, za prihodnje leto pa pri občinski konferenci ZSMS pripravljajo samoupravni sporazum o načinu združevanja denarja za mladinsko prostovoljno delo. Hkrati z brigado Kokrški odred v nedeljo odhaja na akcijo v Brkine tudi osemnajst tržiških pionirjev v sklopu gorenjske pionirske delovne brigade. H. J. Delavski svet KEMIČNE TOVARNE PODNARt Podnart, razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavc* mmi pooblastili in odgovornostmi: v • pa* 1. VODJE RAZVOJNE SLUŽBE 2. VODJE SLUŽBE POVRŠINSKE ZAŠČITE 3. VODJE PROIZVODNE SLUŽBE 4. VODJE VZDRŽEVALNE SLUŽBE 5. VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE 6. VODJE FINANČNE SLUŽBE 7. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev ter* m** politične neoporečnosti, morajo kandidati izpolniev«^f ^ slednje pogoje: ee * pod 1. in 2.: — diplomirani inženir kemije ter 4-letne delov** nje na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, **** — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanJetrg0%^Jtji — aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 3.: — diplomirani inženir kemije ter 4-letne delovne i na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 4.: — strojni inženir in 3-letne delovne izkušnje na u vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah ali stmjn^TjJ in 4-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih' r^I stvenih delih in nalogah, >v — aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 5.: — diplomirani ekonomist ali diplomirani inženir ke •• * 4-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vc*+o nih delih in nalogah, — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetn*^ i poslov, Hfovinsi — aktivno znanje enega svetovnega jezika pod 6.: - ekonomist ali ekonomski komercialist ter 3-letne rf i * -- izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih delm^d logah ali ekonomski oz. komercialni tehnik ter delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih lih in nalogah, izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrg^^ pod 7.: - poslov, aktivno znanje enega svetovnega jezika -------« 3Jetne delovne izkušnje na diplomirani pravnik in 3-letne delovne izkušnje n» nih vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah ali pr» 4-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali ? nih delih in nalogah. VodsJ , — izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetr« poslov, ko vin* — aktivno znanje enega svetovnega jezika Mandatna doba za razpisana dela in naloge je 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. oudarek gradnji stanovanj ^Jmik bo gradil stanovanja v vseh večjih krajih •pfjeloške občine — Se vedno izvajalec in inve-ftor stanovanjske gradnje — Težave z zaključnimi deli a Loka —. Splošno gradbeno p«tje Tehnik iz Škofje Loke v tem *»jeročnem razdobju ne bo zgra-načrtovanega števila stanovanj, i^lnja letos poteka po predvi-r^njih, pozna pa se zamuda iz l£e polovice lanskega leta. Tako ■ dograjeni stolpnici v Podlu b- j***a dograditev stanovanj na Trati a ia^^e bo žal zavlekla v prihodnje krepi gospodarske stabilizacije ^krnili naložbe, zato bo stano-V^%ka gradnja v prihodnje še po-^**bnejši sestavni del Tehnikove ^vodnje. Ze lani se je z dogo-^rri obvezal, da bo dal prednost stanovanjski gradnji, ob snovanju novega srednjeročnega plana pa predvideva njen še večji obseg. Tehnik bo gradil stanovanja v vseh večjih krajih škofjeloške občine. Pripravljajo se za gradnjo stanovanj v Železnikih, kjer bodo že jeseni začeli z gradnjo dveh stanovanjskih stolpnic. Žiri bodo dobile še eno stolpnico s 25 stanovanji. H koncu gredo razgovori in priprave za začetek gradnje v Gorenji vasi, kjer bo Tehnik zgradil nekaj več kot sto stanovanj, predvsem za potrebe Rudnika urana. Gradnja v Gorenji vasi bo tekla do konca leta 1982, ko bo zgrajen prvi del stanovanjskega ~ so v Marmorju na Hotavljah pred nekaj meseci odpirali novo f**oizvodno halo, kije bila zgrajena v rokuje manjkalo le še 15-tonsko ^rtrtalno dvigalo. No, zdaj je IMKO Ljubljana tudi tega že montiral in T**, julija je stekel po tračnicah. Prava majhna slovesnost je bila to za plavce Marmorja, saj so z njim zdaj razbremenjeni najtežjih del: gtngovanja in transportiranju najtežjih marmornih skladov. In delo zdaj teklo še hitreje. — Foto: D. Dolenc ^DELOVNEM MESTU nc Klemenčič — tesar £>ravkar se je vrnil v svojo *^M«vnico nad kovačijo. Dopold-^jCje pokrival halo za elektrikarje Vi^Hls) pri transormatorju. Te ^Ngove strehe! Največ mu dajo praviti. Cela vrsta lop in hal je H ^sla v grapi, vsak dan minerci v ^Jhnnolomu minirajo in kamenje O^i na vse strani in razbija J^Veda najbolj strehe. Pri strehi *U. * vedno najbolj mudi. Zdajle. P*** drugo uro bo še nasadil U?kaj sekir in kladiv, ki so mu jih ^»»esli delavci. I* Franc Klemenčič, Temincev hj*ncelj, kot ga poznajo domači-Sj> je pri Marmorju že enajsto Nikoli ni mislil, da bo kdaj % 1 v službo, pa se je kot kmečki za katerega je vseeno bolje. SjJ vsaj nekaj zna. šel učit tesar-IJMli del k Strajnarju na Hotav pa še kot mesar se je ^izkusil. Poleti tesar, kolikor bo *V posebno tam. kjer deU socialistično samoupravno akcijsko enotnost soci Ob izvolitvi prve dele Sčine so ga izvolili z* skupščine občine Jesenice P" ljanju te in vrste drugih drf nadaljeval svoje učinka* benopolitično in strokovno uveljavljanje ter razvijanje skega sistema. Njegovo prat je usmerjeno predvsem v~ vanje demokratičnih tem času je uspelo tudi negospodarstva, predvsem janju celodnevne Sol«, otroškega in zdravstvene* ter uveljavljanju kulture * kulture. Delo Slavka Os* prisotno in vidno povsod treba opravljati naloge, ki? razvoj samoupravna da* družbenoekonomskih oda1 političnega sistema v intt*» be. S tem je nagrajenec a* razvoju jeseniške občine » DELOVNO ORGAJf KOVIN z Jesenic nap* izjemne razultate v gosp* povezovanju in u resnice* moupravljanja, kar j« pdf razvoju in splošnemu * občine. Delovna organizacija fU* segla izjemne gospodarske' in uresničila vsebino sa**** nja. To ugodno vpliva a** razvoj delovne organizac* določen prispevek k napr* ne. V delovni orgaiuzactf' dosegli viden razvoj v op** prostorski rešitvi jj, ^ Tako je kolektiv * nekaj zelo kratkem Času a» stočlansko delovno organ* se je razvila na osnovi%r tehnologije. Prav to ji i* doseganje pomembnih re# trgu in pri proizvodnem kovnem povezovanju ta* veniji kot Jugoslaviji V letih 1978 in is^H organizacija postavila ti melje za dolgoročno pes" področju kovinske predel* na izsekovalna industrp usmenla v izdelavo kov za oljne in zračne m0tor» tem so prvotni pogodba« tehnično poslovni soorU rasli v dohodkovno, posio** no in razvojno delovanje4 organizacijo Filtri tovari* katero so si že začrtali t»J smernice razvoja za naslr njeročno obdobje. Delxd--wV,nfu°rgaTliMct* v prejšnjih letih sestavi ključavničarska delavnic* leta oblikoval zelo zaBp vodni program, opremo fl veje farme. Čeprav ^ ^ sprva srečali na domač* močno tujo konkurenco, > postal s stalnim dopoT zelo uspešen v Širšem 9 skem prostoru. Izdelki so' vili na tistih tržnih podnv največji interes za razvoif Številna priznanja za k* uporabnost izdelkov, ki iili delovna oranizacija Kom? 1 jo pravilnost usmerit« razvoja. Vsi našteti rezu zujejo veliko prizadevno* pri izpolnjevanju svojih nih planskih nalog. ~ Spe Proslavljanje praznika m senice. ki se je začelo včetf lija, s podelitvijo domicil* odboru prostovoljcev _ ti severno mejo, srečanjem p"* in udeležencev bitke na Qfej odprtjem kolektivne rsrv" članov likovne skupil P danes, na praznični dan. i Na sporedu so še te priredit*" PETEK, 1. avgust, ob 16. uri: odprtje razstave o interni avli jeseniške občinske skup* ob 17. uri: slavnostna seja vseh zbon* ne občine Jesenice "v seji* skupščine. SOBOTA, 2. avgust, ob 8. uri: začetek mednarodnega . turnirja v logu Ivana Kr- sanicah; ob 15- «n in 30 minut: odprtje šolskega centra Jesenicah s koncertom orkestra Jeseniški železa: „,m delu do 16. ure; Beseda jeseniških občanov Pred praznikom občine Jesenice ono se na ulici srečali z neka-**rhni prebivalci, ki delajo in *ive v tej gorenjski družbenopolitični skupnosti. Popraiali smo Jih, kako delajo in žive. Zanimali %*»o se tudi, kaj počno ob Prostem času, s čim so in s čim *M*o zadovoljni. V svojih odgovo-so občani prav tako potožili o 3"«e*avah in izrazili želje za **odoče; zase in za razvoj svoje ^ hči ne. Tole so povedali! zadovoljni; nimamo posebnih težav in potreb. Ob delu v službi in doma mi ostaja bolj malo prostega časa. Preživljam ga v družini: nekaj časa zahteva delo na mali kmetiji, ki je moževa skrb in veselje, rada pa tudi vezem in šivam. Moja želja za prihodnje, ki naj velja za vse občaneje edino ta,da bi se naprej dobro delali. Prav gotovo tako meni kot drugim največ pomeni, da bi nadaljevali po Titovi poti in ohranili domovino v miru.« JANEZ RAMUŠ z Jesenic: *Sem rojen Jeseničan. Delam kot fc^ntgenski tehnik v jeseniški splošni J^olnici. Službenih opravil je kar ve-iAko; vanje so všteta tudi dežurstva. *vazen zadrege s časom nimam posebnih težav pri opravljanju poklica. Imam družino. Zena je laboratorijski tehnik v abulanti jeseniške ^%lezarne, dva sina obiskujeta osnovno šolo, doma pa je še mala J^Čerkica. Tako je tudi družinskih ^kirbi na pretek. Razen tega imajo 5*tari starši del kmetije na Planini ■§tsd Golico, kamor pogosto odhajam. £am imam okrog dvajset ovac, za ^atere skrbim. Delo na zemlji mi poceni razvedrilo. ^ ^ Možnosti družbenega življenja v * ^^tero mestu niso preveč široke. ^ ovečini se poznamo le ljudje iz ^ ^tega stanovanjskega okoliša. Ra-^ ^>\ovratne kulturne prireditve, rad k t\**aTn koncerte in pevske nastope, so olj redke. Nekdaj sem se ukvarjal z j «pinizmom, še vedno pa rad zaha-v planine. * Kaj menim o razvojnih potrebah občini? Železarno tarejo gospodarski problemi, za varstvo okolja j*~eslabo skrbimo, turizem šepa in ^^speSevanje kmetijstva gre slabo {7^1 rok. V ta vprašanja bo treba ^meriti vso dejavnost.« ^ PAVLA ČEL ARE C iz naselja r^oena pri Blejski Dobravi: »De-)^rn kot trgovka v prodajalni po-^igtva na Jesenicah. Službo imamo k izmenah. Delo z ljudmi, pri prodaji ^'aga se srečam z mnogimi, mi ^ fcaja. Nasploh sem zadovoljna v vojem poklicu. w Podobno je doma. v družini. Z >T* skupnosti, pa zaradi pornanjkan za njih zanimivih objektov nmm. kam iti Vesel pa sem. da smo krajevni skupnosti uredili tako spominski park« Ivan CIJAK, strojni ključavničar iz Stražišča, zaposlen v Savi, poročen, oče dveh otrok: »Glede na močno indusfrijo se kranjska občina še vedno prepočasi razvija. Premalo damo na urejeno okolje in prepočasi gradimo najraz ličnejše družbene objekte za šport in druge oblike aktivnosti. Dogaja se tudi, da pri gradnjah premalo gledamo naprej in je objekt kmalu potem, ko je zgrajen, premajhen. Vprašujete me po problemih straži-ške krajevne skupnosti. Otroški vrtec je premajhen, avtobusna postajališča niso urejena, mnogo prej in bolj učinkovito pa bi se morali lotiti urejevanja kulturnega doma. Marina IVANClČ « Maribor študentka Visoke šole za oren zacijo dela v Kranju, v Kran živi dve leti: »Kranja ne poznam tako rita* vendar bom povedala, kar sernv# dveh letih uspela ugotoviti občina napredu |eta. vendar maava da je bil včasih ta napredek h? hfctj s, Pohvalno je. da posve*« obe* .ciiko pozornost objektom za~vas9 in izobraževanje ter var«i„ ^3 mlajših, f udi za letošnji občia* praznik bo občina dobila nov t* in osnovno šolo. Kranj je zamJ« jetno mesto. Skrbeti bi mnh^ i njegovo pristnost in zagotovi i bo stan del mesta bre7 K— T *• n runa ' prometa« ■ i £°*nj«a ' perdan Nova šola s športno dvorano na Planini bo odprta danes. Veljala je ^ 130 milijonov dinarjev — Foto: F. Perdan Ponosni na šolo in dvorano Danes ob pol šestih popoldne bo na Planini i počastitev občinskega praznika otvoritev nove osnovne šole in športne dvorane, kar je družbeno skupnost veljalo okrog 130 milijo nov dinarjev PLANINA - Kranjska družbenopolitična skupnost bo od danes popoldne dalje bogatejšH za izredno pomemben objekt družbenega pomena. Na Planini, v največji kranjski stanovanjski soseski, bodo odprli novo moderno osnovno šolo h 24 oddelki ter vsemi drugimi potrebnimi prostori. Novi šoli je le prilagojena organizacija šolske mr»že v občini, saj bo sola velika in bo omogočila med drugim tudi boljše pogoje na sedanji šoli Stanka Žagarja na Planini Sola je bila del programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine, denar pa smo združevali zaposleni in naše organizacije združenega dela Novo šolo na Planin' smo načrtovali že leta 1978. ko smo se odločali za sedanji program gradnji družbenih objektov v kranjski občini Planina in z njo vsa občina t ne bo bogatejša le za nov0 god* no šolo. Hkrati s šolo bo odp** tudi nova športna dvorana, ki* je ta del Kranja težko pricak* val. Že sedaj zanesljivo |aB|. trdimo, da ne bo prazna in koriičena. Dvorana nudi dtof odgoje z« tekmovanja Jn v*db* dobro o« bo služila tudi po«* telesne vzgoje nekaterih kratr Hkih sol. Dvorana bo za 8ole rnbna med 7. in 16. uro. kasa* pa z* najrazličnejše tekmoval* športe in rekreacijo. Soln in dvorana sta vetjJ okrog 130 milijonov d mark' kar potrjuje, da je bilo to |fPm> jtfe med najpomemDne.»ilmj niih let % občini, tako po pota*** k„t tudi p« vrednosti. Sporov dvorana je te uspešno presti nreizkus, P™v tako pa bo v *•> Jlanes nudi slovesna seja obči* Irke skiipščinpob prazniku. PETEK, 1. AVGUSTA 1980 7.STRAN.G LAS Na današnji slovesni seji občinske skupščine bodo podelili na predlog skupščinske komisije za odlikovanja in priznanja letošnje nagrade in priznanja kranjske občine. Komisija predlaga delegatom, da podeli letos tri nagrade občine in pet priznanj. Nagrade občine naj bi prejeli Tekstilna tovarna Zvezda Kranj, osnovna šola France Prešeren iz Kranja in Ivan Cvar. zaposlen v Iskri Elektro-mehaniki. Za dobitnike priznanja pa komisija predlaga Splošno gradbeno podjetje Gradbinec, Bolnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, Ren-ko Francko-Zdenko, Bruna Sku-mavca in Antona Virnika. TEKSTILNA TOVARNA »ZVEZDA« KRANJ - je od svojega nastanka v letu 1930 doživela vrsto statusnih sprememb, dokler se ni v letu 1977 konstituirala v enovito delovno organizacijo za proizvodnjo medvlog Centelin za konfekcijsko industrijo, industrijo kožne konfekcije in obutveno industrijo. Od leta 1973, ko se je »Zvezda« popolnoma specializirala na proizvod-. njo medvlog. se začenja njen strmi vzpon navzgor. Danes je »Zvezda« z 9 milijoni metrov medvlog letno glavni proizvajalec teh proizvodov ne le za jugoslovansko, ampak tudi za inozemsko tržišče. Z izvozom pokriva celoten uvoz repromateriala za strojno opremo. Finančni rezultati iz leta 1979 kažejo, da »Zvezda« visoko odstopa od drugih delovnih organizacij bombažne grupacije. Ti rezultati so posledica dobre organiziranosti in velikih naporov vseh delavcev. Delovna organizacija šteje danes 158 delavcev, od tega je več kot 10 članov ZK, vsled česar je vpliv komunistov na družbenoeko* nomske, politične in medčloveške odnose v kolektivu zelo velik. Zlasti V zadnjih letih posvečajo veliko pozornost tudi strokovnemu usposabljanju kadrov, saj ima danes več kol 20? delavcev visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Posebna skrb je namenjena tudi družbenemu standardu delavcev, za kar izloča »Zvezda« znatno večja Sredstva, kot pa jih določajo družbeni dokumenti. Vsi ti uspehi so jamstvo, da bo »Zvezda« kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja zmogla tudi v prihodnje obdržati tak tempo razvoja ob skrbnem delu, pravilni kadrovski Politiki, ob stalnem izpopolnjevanju samoupravnega sistema in dohodkovnih odnosov. 2* ujemne dosežke na področju gospodarjenja, razvijanja samoupravnih odnosov in skrbi za dobro Počutje delavcev zasluži tovarna »Zvezda« nagrado občine kranj. 08NOVNA SOLA »FRANCE PREŠEREN« KRANJ Vključuje Poleg matične šole še štiri podružnične. Ima 1580 učencev, od teh je 3l5 učencev v oddelkih podaljšanega bivanja, v 4 oddelkih predšolskega Varstva ima 76 varovancev in v mali Soli 148 učencev. Sola dela po letnem delovnem hačrtu, ki s svojo vsebino, sistema-tiko in organizacijo v celoti zagotavlja uresničevanje temeljnih Vzgojnoizobraževalnih smotrov socialistične družbe in sloni predvsem Pa razvijanju samoupravnega življenja in dela učencev. Poleg redkega učno-vzgojnega dela, ki poteka Po predmetniku in učnem načrtu, zagotavlja šola še vrsto dejavnosti v ^žjem strokovnem smislu, saj predstavlja učno bazo za usposabljanje Sluteteljev Pedagoške akademije. Pedagoške gimnazije v Kranju, zavoda za šolstvo in Višjo šolo za Socialne delavce. šola uspešno uveljavlja samoupravno življenje in delo učencev k-reko razrednih skupnosti, pionirske jh mladinske organizacije ter v več *vot 20 različnih izvenšolskih dejavnostih. Tako pripravljeni dosegajo ^Čenci Prešernove šole na medobčinskih in republiških tekmovanjih Najboljše rezultate. » Sola se tesno povezuje z družnim okoljem in s starši preko ^rnoupravnih organov. Odprtost ^>le v KS potrjuje tesno sodelovanje J vsemi krajevnimi dejavniki. Zlasti *\\o je njeno sodelovanje na Področju varstva okolja in v skrbi za shranjevanje tradicij NOB. Pa tudi J delovnimi organizacijami ima šola ^sne stike, še posebej na kulturnem ^odročju. Solanima idejnih odklonov in je v Njenem življenju živo prisoten vpliv ta indeks dolgoročnih m kr, nih naložb v stanovanjsko in ko-ugradnjo v prebivalstvo, v banko itd . 14 odstotni porast polletni načrt uresničen le 99-odstotno V/roki za neuresničen plan so seveda nelikvidnosti gospodarstva in nedoseganja mranega porasta sredstev od prebivalstvi* pokrili vse zelje denarja seveda ne bo do« voljo bo le /a tisto kar bo v danem n najnujnejše i nudi danes že povsem drug izgled Planika svoj uvoz pokriva s trikrat tolikšnim izvozom izvozu med prvimi *^r^**o ugodni rezultati gospo-s katerimi so zaključili stotkov več kot lani v istem času. Od tega je šlo na Zahod za konvertiti'0 leto, loše ponovili tudi v bilno valuto kar za 11,870.126 do-jk^rn prvem polletju: dosegli so larjev ali 85 odstotkov vsega izvoza. ^^1^490 Hinariov r-plntn^tra Njihov izvoz skupno s kooperanti pa znese že 24 milijonov dolarjev. In če ^i'v istem času, za 33 od- bodo pogoji taki kot zdaj, lahko Jw se jim je povečal dohodek; pričakujejo, da bodo do konca leta ^rx* dnhnHka na kar za 60 od- izvozili sami za 30 milijonov dolarjev skupno s kooperanti pa kar za 50 milijonov dolarjev. Računajo namreč da bo njihov izvoz v drugi polo-vici leta še močnejši, kajti v prvem »r^Je uspehe dosegajo v izvo- polletju so imeli nekoliko zastojev p** f >m polletju letos so izvozili zaradi slabše preskrbe z reproma- teriali zdaj pa kaže, da bo ta pre- lij oi prvem polletju: aosegn so Vj ^§15.420 dinarjev celotnega i^ kar je za 45 odstotkov več i * v istem času, za 33 od-!lL*^lf ^ J'm Je Pove^al dohodek dohodka pa kar za 60 od-^^j- Slednji se je povečal v *^ ^ na račun vrednejše obutve, ^^jV izvoz, delno pa tudi zaradi 042.096 dolarjev ali za 30 od- Gostilna Blažim Graaič Franc, Kranj Cesta talcev 7 čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem za občinske praznike občin Kranj. Jesenice, Radovljica in Tržič Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. *tj?tlni salon ^VClC Marija, Tomšičeva 15 ""V* K?Ujem vsa ženska oblačila j* 2S5Sročam se za izdelavo m jHotoih dolgih in kratkih M^^^Vter kostimov. *J\J^£ke cenjenim strankam ^S^^anom za praznik 1. avgust V* od 9. do 14.30, v petkih i rji o do 18. ure, v sobotah zaprto S.dol.9. dopusta zaprto. Krila izdelam v enem tednu. se skrba tekoča in lahko upajo, da bodo ti njihovi načrti uresničili. Zanimivi so tudi fizični kazalci proizvodnje: naredili so 2,159.903 parov obutve ali 8 odstotkov več kot lani v istem času. 16.000 parov čevljev, skupaj s kooperanti pa kar 32.000 parov čevljev dnevno! Svojo proizvodnjo je Planika že pred več leti preusmerila na športno obutev. Predvsem delajo za nemško firmo Adidas, ki ima svoje prodajalne po vsem svetu, od Amerike do Avstralije. Tudi doma prodaja odlično teče. Po celi Jugoslaviji imajo že gosto Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Nudi vam darila trajne vrednosti. Cenjenim strankam in obča nom Gorenjske čestita za občinske praznike. Delovni kolektiv Planike čestita vsem občanom, cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem za praznik občine Kranj mrežo svojih prodajaln. Kar 168 jih je in te so letošnje prvo polletje prodale za 62.562,637.569 dinarjev čevljev. Kot večina naših proizvajalcev, se tudi Planika bori s preskrbo z repro-materiali doma — cene na domačem trgu so še vedno^ višje kot na zahodnih tržiščih. Zaenkrat bodo še zadržali tak izvoz, lahko pa tudi popuste, če se ne bodo te stvari začele sistemsko drugače urejevati, pravijo. Dva velika nova stroja Desma za proizvodnjo športne obutve so postavili lani in letos v svojo proizvodno halo v Kranju, z njima se bo tovrstna proizvodnja še povečala. Veliko so naredili tudi za izboljšanje splošnih pogojev dela: uredili so prostore za organizacijo dela, dobili novo telefonsko centralo, novo ozvo- čenje, uredili okolico tovarne. Do konca septembra bodo dobili nov IBM računalnik, ki bo imel dovolj moči tudi za druge kranjske delovne organizacije. V bližnji bodočnosti bodo zgradili še novo skladišče in svojo predelavo odpadkov, ki jih danes sežigajo oziroma odvažajo na odpad, dalo bi se jih pa še kako koristno uporabiti za razne izolacijske materiale in podobno. Seveda pa imajo namen še naprej modernizirati svojo tehnologijo v proizvodnji. Volje in pripravljenosti, da bodo vse te načrte tudi uresničili, imajo delavci Planike dovolj in če le ne bo prišlo do kakšnih administrativnih zaprek, bodo zadržali tudi tako uspešen izvoz, kot ga imajo danes. EP Na novih Desma strojih se bo proizvodnja športne obutve občutno povečala Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj. čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike. v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in pol trajne klobasi carske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. ■.....- ..........■..... GRADITELJI, VAŠA SEZOI SEZONA JE TU ! PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA KRANJ — PRIMSKOVO GLASIO. STRAN PETEK, 1.AV6UST« TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« • •• Začelo se je prejšnji dan dopoldne. Motor ni ubogal tako kot običajno. Ce tri tedne sediš na 100 kubični Yamahi in se z njo preganjaš po kolovozih Centralne Afrike, se s strojem zliješ v nekakšno hormonijo, v kateri čutiš vsak gib ojnice. Tokrat se nisva ujela, vse je šlo po svoje. Prenočil sem pri simpatičnem gostitelju v barakarskem naselju Duale. Zajtrk mi ni dišal. Ker je v času deževja v teh širinah na motorju precej hladno, sem se zavil v spalno vrečo in napil palmovega vina. Vročega mleka ali čaja nisem našel, saj tod razsajajo muhe ce-ce, ki s svojo spalno boleznijo preženejo vse krave. V obcestni vasi sem razjahal in se vrgel po tleh. Nikamor več ni šlo. Po vsem telesu me je treslo in zobje so tolkli skupaj. V hrbtenico so se mi zazirali mravljinci, ki so počasi obrnili želodec in bruhnil sem zelen žolč. Prekleti komar enofeles! Tablete ljubljanskih lekarn zopet niso pomagale. V Biafrskem zalivu je komarjevk enofelesa vse polno. Ce naletiš na pravo, te okuži z malarijo. Največ jih najdeš zvečer tik po sončnem zahodu (vse ženske so take). Vaščani se me najprej boje. Nabirajo se v gruče in počasi pomikajo bliže. Mlad korenjak pove, da je globlje v gozdu star misijon, kjer se beli oče ukvarja tudi z zdravljenjem: »Zna rezati noge in roke in vsakemu pomaga!« Omotičnega me skupaj z mojo malo opico, ki sem jo, revo izgubljeno, našel na svoji poti in vzel s seboj, nalože na motor in najbolj izkušen se vsede k krmilu. Celih 30 km se peljemo s prvo prestavo. Pademo samo trikrat in opici mimogrede zlomimo še drugo roko, jaz pa vozno prenesem srečno. Mrzlico zamenja Vročica, ki mi otopi pamet in tako prikrajša za popotne užitke. Ko se na jasi z nekaj bornimi kočami in velikim križem v ozadju ustavimo, je motor ves pokozlan. Zamorec se malo očedi in kriče išče duhovnika. Zrak je poln glasnih skrivnostnih krikov splašenih ptic. Uležem se zraven motorja, vso obleko navlečem nase, se zavijem v spalno vrečo, a še vedno me trese kot tristo hudičev. Tovor je najprimerneje nositi na glavi Krščansko vzgojeni duhovnikov hov — pastor je prejšnji teden umrl — mi v pleteni postelji zarine v usnjato sedalo debelo iglo. Delam se korajžnega, saj vsa bolnica strmi v mojo sramoto; potem se mi obraz raztegne in ne morem si kaj, da ne bi zatulil. Ne vem, mogoče je tisti fant prvič dajal injekcijo, ali pa je res, kar mi govorijo naši dohtarji, da injekcija kinina precej boli. Se danes lahko otipljem mesto, kamor mi jo je zaril. Opici na zlomljeno roko privijejo cvek in jo polože zraven mene. Vsak po svoje malo jamrava. potem mene zmanjka. Večerje se ne dotaknem, čeprav prvič po dveh tednih vidim kruh. Posebej zame ga, plesnivega, prineso iz vasi. Danr ga ženski, ki z velikim pokritim trebuhom leži v kotu. Noseča je in strašno jo je poslušati, ker ne more roditi. Prvič vidijo motor Potreben bi bil carski rez, o katerem pa naš črni bolničar nima pojma. Ostali bolniki so brezbrižni; sorodniki so ji nanosili marihuane. Steklenih oči se gledajo in podajajo debeli, v časopisni papir zaviti joint. Kašljajo in pihajo v goreči papir. Včasih kdo izbruhne v divji smeh. Tedaj začno za njim tudi ostali. Histerični obrazi se krčevito tresejo in strašen je pogled nanje v siju bliskov rohnečega viharja. Osem nas je. Zrak je trohnoben in smrdeč, vse je mastno in gnijoče. Težko čakam hladne cameroonske noči, ki me bo s svojimi sanjami potegnila ven iz usrane resničnosti.' Dnevi v času deževja so v ekvatorjalni Afriki mračni, zato nosečo ženo, ki se zvija v kotu, vidim le nejasno. Iz umazane buče srka rjavo vodo in pogoltne pomirilo. Z 41 stopinj vročine se odmajem ven in globoko diham sveži zrak. Opičjak se privleče za mano, se zbaše na motor in otožno poveša težko taco. Ko se zvečer kričanje in hropenje ponovi, se bolničar obotavljivo vsede na rob moje postelje. »Umrla bo! Oba bosta umrla! Nimam več oranžnih tablet. Celo noč bo kričala, nato bo konec« »Reži!« se zaderem nanj. Izgubim živce in skoraj ga treščim. Nekako mi v slabi francoščini dopove, da ne more. Ne sme. Ce bo umrla, se bo nekak duh ali vraža ali kaj jaz vem kateri hudič strahotno maščeval nad njim. »Vi, beli vse znate, tudi pastor je znal. Vedno, kadar je to delal, me je stran napodil. Pomagaj ti!« me kleče stisne za noge in z glavo buta ob moja kolena. Odtrgam se od njega in se opotečem ven. Zbruham se. Prižgem cigareto in topo buljim v temo. Vrnem se odločen. Operiral bom. Prvič v življenju. Nekaj sern bral v knjigah. Vročo vodo, nože, cunje . . . Rešil bom otroka. Trebuh je res mogočen, popek je po črnski navadi debel kot pest. Napeta temna koža se preznojena lesketa v luči petrolejke. Vsi zadeti možakarji so prilezli zraven. Moreča tišina. Mešani pevski zbor Trstenik pod vodstvom pevovodje Vinka nastopa na številnih krajevnih prireditvah in proslavah poživlja kulturni utrip Trstenika. - Foto: F. Perdan Melodije morja in soi Piran-V ponedeljek, 21. julija, je Tartinijev trg gostil tretji festival popevk o morju in soncu. Pripravila sta ga ljubljanska Lira in obalno-kraška turistična poslovna skupnost. V tekmovalnem delu se je zvrstilo 16 popevk, ki jih je ljubljanski Helidon izdal na veliki plošči. Ubrane so bile na neizčrpno temo o morju, poletju in soncu, zapeli pa so jih naši znani pevci zabavne glasbe. Poslušalci so izbrali najboljše melodije. Deseta dolenjska slikarska kolonija Novo mesto - V sredo, 30. julija, se je začela deseta, jubilejna Dolenjska slikarska kolonija Novoteks Novo mesto. Enajst slikarjev iz vse Slovenije bo pod vodstvom Andreja Pavlovca ustvarjalo do 8. avgusta. Vabilu kolonije so se letos odzvali Anton Dolenc, Beba Heimer, Leon Koporc, Andrej Košič, Jože Kotar. Kamilo Legat, Igor Meden, Mirna Pavlovec, Marija Prelog, Evgen Sajovic in Tone Tomazin. Bivajo v Novem mestu, od koder vsak dan odhajajo proti Gorjancem na lov za motivi. Tema letošnje Dolenjske slikarske kolonije Novoteks je »Gor janci in kraji, ki so pomembni v zvezi z Gorenjskim bataljonom«. Oživljanje tradicij narodnoosvobodilnega boja je spodbudila 35-letnica osvoboditve. V desetih letih obstoja in delovanja Dolenjske slikarske kolonije Novoteks So slikarji udeleženci kolonij ustvarjali na različne teme, vse od propadajočih mlinov na Krki, dolenjske pokrajine z njenimi značilnostmi in človekom, ki prebiva v tej slikarsko mehki pokrajini. Lani so slikarji svoje oko uprli v preteklost, v čas narodnoosvobodilnega boja in slikali na partizanskem Rogu in na Bazi 20. Med pevci sta bila tudi • Janko Ropret in Braco Slednji nam je po nastope* razglasitvijo rezultatov dej* pevka Včasih na glasba Repinca, besedilo D. Rep aranžma J. Goloba mi je • lepa, krasna. Med izvedbe!' dober občutek. Nagrade ' čakujem, saj je pesem v pn* drugimi nekomercialna, ph» /a strokovno žirijo. Ni prflk* za veliko ploščo, ker sem ]•■* prijavil, zato jo bom izdali plošči, na drugi strani borni eno novo popevko. Letos M na Slovenski popevki. Ves* konec leta pa odpotujem xt znanci na turnejo po njimi dobro sodelujem, t imamo tudi koncerte v Ji* Avstriji.« Bracova pesem je na njej senečenje prejela nagrade boljše besedilo. Draf^ Grafitni razstavi v Krt/ Kranj - V sredo, 30 razstaviščih Mestne hiše"*** razstavi grafičnih del V gostujejo štirje poljski „tf bara Nerebska-Debska M* Gache, Adam Jacek K VVojcieh Nowicki. Razstav pravila Likovni center in I skupnost Kranj. Goreniski* je v novi galeriji Mestm okviru kulturne izmenja« nom pripravil razstavo de stih beograjskih grafikov I ljajo se: Miodrag Andjelkc* drag Miča Bajič, Vufcj£a (V Dragovič, Ljubom ir h* Aleksander Jeremič-Cibe Matejič, Ljubodrag ^ Pen k in, Slobodan Mihaiio^ Nastič, Slobodan Pejovjo * Petrovič, Miloš Cirič, Nu«^ novic in Djordjije Crn^e\ k- r^zua »No. saj je bil že čas. da si ponovno urniješ noge,« mu škodoželjno zavpijem in se spustim v naslednje brezno. Samo osem metrov je bil globok ta spust, pravzaprav prerivanje med ostrimi, erozirani-mi, od vode razjedenimi stenami navzdol. Plezalni sedež se zatika za vsako štrlino. pajac se mi trga. za nameček pa v veliko Vegijevo veselje še padem v kotlico polne vode. Znašel sem se v mali. nekaj metrov široki in ne preveč dolgi dvoranici, katere strop je bil zavit v temo. Splazil sem se skozi ožino na koncu dvoranice in naredil dva koraka, pri tretjem pa mi je noga zastala v zraku. Kar nekam vroče mi je postalo Kmalu bi bil odletel v neznano, črno globino Iz ožine pnstoka Vegi /. zadnjo vrvjo, ki jo imava s seboj. Naveževa jo okoli sigaste izbokline, vpnem vrvno zavoro v vrv in se spustim v neznano brezno. Kapljice, ki padajo i/, kamina, me prehitevajo in z veliko hitrostjo drvijo proti meni še neznanim tlem. Kaj bo na dnu te stopnje? Morda pošast, škrat ali celo sam vrag'.' Ne. tam doli ne bo ničesar takega, tam bo samo nekaj podornega kamenja, morda kakšen kapnik, lahko pa samo polica in takoj nato naslednje brezno ali pa konec jame. Ne. to ne sme biti. da bi se ustavili, in to samo pri stotih metrih globine, pa čeprav bi bil to nov klubski globinski re- MATJAŽ CHVATAL »Jamski biseri v Biserni dvorani v globini 230 m. Za primerjavo velikosti je postavljena škatlica vžigalic, (foto: M. Chvatal) kord. Ne, sto metrov globine je premalo, hoče-va dvesto, tristo ... Moje noge zadenejo ob nekaj trdega, hipoma se znajdem na razboleli zadnjici med ostrim podornim kamenjem. Vrvi je konec, v tleh pa še razpoka, v kateri se kamen, ki sem ga vrgel vanjo, noče in noče ustaviti. Vegi je že prispel, ogleduje si brezno. Svojo pozornost ponovno posvetim majhni razpoki v tleh. komaj tako veliki, da bi se lahko človek še nekako zrinil skoznjo Vanjo mečem kamen za kamnom in potem z velikim užitkom poslušam neskončno dolgo ropota nje. Nekdo me pokliče. Ozrem se naokoli, nikjer nikogar. Kam se je skril'' Daleč nekje \ rovu. ki sem ga opazil šele sedai. zagledam medlo osvetljene stene neznanega rova. Zapu stim razpoko in se napotim proti svetlobi ace tilenke. ki utripa nekje daleč za robom Pred menoj.se odpira brezno, globoko štiri metre, pod katerim vali Vegi veliko skalo proti neve liki črni odprtini v tleh Ti trenutek tudi »h žalujem, pravzaprav preklinjam samega sebe. da nisem v taboru vzel več vrvi. Skala, ki jo i«-zvalil v brezno, dolgo časa zamolklo udarja oh stene, potem pa vse utihne P« nekaj sekun dali. ki se človeku zdijo kot nekaj ur. se o O d i jo meglice, ki se prelivajo v rrlečtr *j. častih odtenkih, osvetljenih / >ark. čega sonca. Vse je mokro, verjetne ; In. Na pašniku sredi gozdov v|aos[r> nega psa Odskočim »No ja. se drugič vsaj umak* 1* 1 lal« mi /Hbrusi Griža m pokaže n J psička, k. mi je segal komaj do v, W k I P .... ....r«.,di koče se je prika*«! ,c \ Na verandi k< nMJII povabil v kočo _ M I £gTEK, 1. AVGUSTA 1980 DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE špeceriDa 00©© V RADOVLJIŠKI IN JESENIŠKI OBČINI Dne 2. avgusta 1980 MARKET BOHINJSKA BI STRICA. Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED. Prešernova 48 MARKET ZGORNJE GORJE 11 a MARKET »VOLČJI HRIB« RADOVLJICA Gradnikova MARKET » DELIKATESA t BLED Cesta svobode 15 (v Park hotelu/ — trgovine so odprte od 7 do 19 ure MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) - trgovina je odprta od 8 do 21 ure L < 1 ftrav Gorenjci, so se mladi iz škof- jt^^pikega aktiva izkazali v zvijanju ki jo uporabljajo hmeljarji. *«>-M. Krišelj. Tekst-V. Primožič srečanje mladih zadružnikov *\ ^reJSnjo soboto in nedeljo je bilo ^ranskem četrto srečanje mladih ^pdružnikov iz Slovenije, Beneške Avenije in Koroškega. Udeležili so ^1 £a tU(" mladi zadružniki iz škofij <^ke občine. V soboto so si, *^Medali razstavo fotografij na temo BI* ^.^kega življenja in kmečke po-*$^jine. Popoldne so se zbrani mla-Njl*c' udeležili problemske konfe-%^ce mladih v kmetijstvu, zvečer pa se zabavali, predvsem pa dobro Jedli specijalitet iz kmečke kuhi-t^ ^ Je bila na dvorišču grada "I ^igrad na Vranskem. P^CV nedeljo so obiskali novo spo-*^*risko obeležje na trgu Vransko in ^Ustavo kmetijskih strojev v Pod- A^Mnja prireditev - kmečke igre. ikw*edi zadružniki so tekmovali v Oj^ečkih opravilih in spretnostih. *i^kmovalo je petindvajset ekip, ^Ti^fjeloški mladinci pa so osvojili osledice brata, ki sta že bila v zapo-u. Javila sta se. Trinajst dni kasneje so bili vsi štirje bratje Ambrožič ustreljeni v skupini petinštiridesetih talcev na Belem polju. Dragica, najmlajša Ambrožičeva s Hi^šice, se grozljivo bridkih ur in dni takole spominja: »Mamo so zaprli v Begunje, mene in štiriletnega nečaka Francija pa v Šentvid. Izgnana sem bila v Staren-berg, mama pa v koncentracijsko taborišče Ravensbriick. Da so hkrati ustrelili vse štiri brate, sem izvedela v zaporu v Šentvidu. Pokojna Kobentarjeva je prišla obiskat mamo, pa je že od daleč kričala: Joj, koliko so jih po-strelili. Vse so ubili, vse so umorili! Sprva sploh nisem mogla verjeti, da je to res. Potem pa me je prišla obiskat sestra Julijana, edina izmed petih sestra, ki je niso izgnali z doma, ker se je nekaj dni prej poročila in se je poslej pisala Sodja, pa zato gestapovci niso vedeli, da je Ambrožičeva, to je naša. Prišla je v črni obleki. Si lahko mislite, s kakšnim občutkom sem sprejela sporočilo, da so na Belem polju ustrelili vse štiri brate. Moja mama je bila v taborišču prepričana, da sta kljub vsemu ostala dva sina še živa. To iskrico upanja je podnetil v naših srcih neznanec. Po streljanju na Belem polju je sestra dobila dopisnico, s katero sta jo dva brata obvestila, da sta še živa. Dopisnico je podpisal zlikovec, ki se je norčeval iz naše usode. Še dolgo po vojni je mama hodila k železniški progi opazovat transporte, ki so se vračali iz Avstrije v Jugoslavijo, in uporno, z žareČimi očmi iskala na oknih vagonov obraz vsaj enega od sinov. Transporti so prihajali in odhajali, bratov pa ni bilo nikdar več. Sedemnajstega julija 1942. leta so nas Nemci zbudili ob štirih zjutraj. Menda so najprej potrkali pri nas. Vse do smrti je mama vstajala vedno ob isti uri, ko so nas odpeljali v zapor.« DOBA NAJHUJŠEGA TERORJA 25. julija 1942. leta zvečer so partizani v bistriškem klancu napadli namški policijski osebni avtomobil in ubili po nemških podatkih oficirja Maksa Schodlicha in nekega podoficirja, po izjavah preživelih udeležencev napada pa štiri oficirje. Nemci so se kruto maščevali. Ze čez dve uri so vdrli v Jurčkovo, Rantovo in Petrovo domačijo, to je v tri najpremožnejše hiše v vasi, vrgli vse stanovalce iz postelj, odgnali žene in otroke brez kakršne koli opreme na bistriško polje, medtem pa so postrelili vse odrasle mofike iz omenjenih hiš, skupno devet. No, Nemci so menili, da je to premalo, pa so čez dva dni pripeljali iz Begunj še 50 talcev in jih postrelili tik ob cesti v bistriškem klancu. Med njimi je bil Janov iz Zej, ki so ga aretirali samo zato, ker je blizu hiše na obronku gozda kosil travo nekaj minut po policijski uri. Pa kakšna velika kmetija je bila doma, on pa sin-edinec, ki bi moral prevzeti kmetijo. Podobno kot na Bistrici se je zgodilo v Črni pri Kamniku, kjer so istega meseca iz istega razloga pobili 51 talcev, predvsem domačinov. Nasploh je bil julij 1942. leta mesec najhujšega okupatorjevega terorja na Gorenjskem (istega meseca Italijani izvajajo najhujši teror na Notranjskem in Dolenjskem, posebno na Kočevskem, kjer so požgali preko 100 vasi). Streljali so jih v Mostah pri Žirovnici, v Gobovcah pri Podnartu, v Spodnji Kokri, ljudje so goreli v Gradišču in Korenu, streljali so jih na Golniku, v Goricah, Begunjah, Vodicah, Kovorju, Moravčah in Retnjah. Tekla je kri. tekle so solze, stiskale so se pesti. Na zidu samic v begunjskih zaporih so restavratorji odkrili napisanih več poslednjih krikov želja. »Tovariši, maščujte nas!«... »Bičan, ustreljen, zverinsko mučen 1942.« .. . »Mati, raje smrt nego tako življenje. Bolje nam je ne živeti, kakor pa nam tako živeti . .« Vse te zapise so pisali heroji, mučeniki, ki so vzdržali do smrti Težko nam je, ker jih ne moremo dvigniti iz anonimnosti. S tem sem mislil na avtorje omenjenih zapisov, toda poraja se fta drugo vprašanje: Naj vedno le pišemo, da so jih v bistriškem klancu ustrelili 50, v Črni 51, v Križah, na Golniku, v Goricah, Retniah in toliko. Zakaj rie Di~ $ spremenili v nam najdražje * se nismo poznali in nikd borili pa za isto stvar. Prav to me je spodbudi želel v novi knjigi, ki j0 j—gi opisati življenje čim več ustreljenih julija 1942. leta 5 zvezi se za pomoč obračam * spoštovani bralci Glasa. Pmaf napišite mi življenjepis Va*f rodnika, znanca »li-prijatehi bil ustreljen julija \9*2~. leu bujem opis družine, poklic, a** opis dela za OF in aretacij ke, kdaj so sorodniki zadnjič t' z njimi in njihova Dosledni* ali pismena sporočila, ^ ^ (ne pozabite napisati, ^ ■ * ročen, koga je zapustil, stan* Če vam je vse to težko opt* pošljite svoj naslov in ^ ^ bom obiskal. Pišite na našlo Vidic, 61000 Ljubljana, p0v« 104/d. J02EV *;* ,ui lei* na desno: han (34), jVu* Štirje bratje in bratranec Ambroži?. ' . franc - skupaj u&tnp Ernest (29), Valentin (Zdravko 20) m bratrane Belem polju pri Hruiici Je Kranj čisto mesto? Ze aprila se je začela cela vrsta akcij za čistejše okolje. Turistično društvo iz Kranja je skupaj z ribiško družino organiziralo čiščenje bregov Rupovščice, Save in Kokre. Organizirali so tudi odvoz kosovnega materiala in tako zbrali 50 ton Železa, 3 tone papirja in 500 kubičnih metrov-ostale šare. Vseeno pa se je pokazalo, da Kranj z okolico le ni tako čist in urejen, kot bi moral biti. Posebna komisija za varstvo okolja pri Gorenjski turistični zvezi je junija opravila ogled po Gorenjski in odkrila več pomanjkljivosti pri ureditvi okolja pa tudi vrste nedovoljenih smetišč. O tem so obvestili krajevne skupnosti, delovne organizacije in zasebne lastnike, ki naj bi do 10. julija poskrbeli za red in čistočo. Nekateri so opozorilo Turističnega društva upoštevali in popravili, *:ar je bilo popraviti treba, drugi so ostali slepi in gluhi. Tako lahko še sedaj vidimo v Kranju in okolici vrste praznih okvirov za reklame, zanemarjene in polomljene vrtne ograje in stare karoserije osebnih avtomobilov. Še vedno ni poskrbljeno za oglasna mesta tako da so plakati nalepljeni na najbolj neprimernih krajih., Kot kaže, je najbolj kritično mesto na bregovih reke Kokre. Na obeh straneh za osebni promet zaprtega lesenega mostu na Kokrškem bregu je polno »velikih smeti«. Na Hujanski strani sta ob telefonskem drogu dva stara posteljna vložka (modroca). Na desnem bregu Kokre pa je kakih 5 m od ceste star štedilnik in dva »modroca«. Soteska Kokre, ki bi bila lahko privlačno sprehajališče za Kranjčane in turiste, je torej najbolj zanemarjen del mesta in okolice. Koliko pa je še »divjih smetišč«, ki jih komisija ni odkrila, in kdaj bodo tudi tisti, ki odvažajo smeti kar v gozdove in reke, spoznali, da ne delajo prav? O vsem tem lahko žal le ugibamo. Ni dovolj, da otroke vsako pomlad »naženemo pobirat papirčke«, tudi odrasli bi se morali bolj odgovorno obnašati do svojega okolja. Se je morda tudi vaš nedeljski izlet končal v stilu pregovora: Kjer se osel valja, dlako pusti? M. K. Zakon, ki traja štirideset let: Rosano Brazzi z ženo Lidio Bertollini Izkušnje ameriškega in italijanskega ljubimca Rosano Brazzi in Cary Grant sta znana ljubimca s filmskega platna. Ljubimca, čeprav nekoliko drugačna kot v filmih, sta bila tudi v zasebnem življenju. Danes govorita o svojih izkušnjah, o zakonu in ljubezni. Po štirih neuspelih zakonih je izgubil hrabmst Carv Grant Kaj imata skupnega Cary Grant in Rosano Brazzi? Oba sta bila velika filmska ljubimca in oba sta bila ženskam všeč; Rosano Brazzi boli Američankam, Cary Grant pa Evropejkam. To pa ie v glavnem tudi vse. Brazzi namreč že štirideset let i~HJ?^Ul lstouženo, medtem ko je Grant izgubil hrabrost, da še enkrat, to bi bilo že petič, zaplove v zakonski stan. In čeprav sta bila oba »slaba« do žensk se njuna načina življenja precej razlikujeta. Sestmsedemdesetletni Cary Grant ki se je štirikrat ločil, že tri leta živi z Barbaro Harris Kljub temu odlaga poroko s privlačno in precej mlajšo prijateljico. V nekem intervjuju je ostareli ljubimec razložil svoj odnos do žensk: »Starejše mi niso všeč; ne zaradi telesnih, ampak psiholoških razlogov. Starejše ženske imajo podobne težave kot jih imam sam. Čutijo potrebo, da jim moški dvorijo, da so .poželjive*. Zame bi bil to prevelik napor. V svojih letih taki ženski nisem sposoben dvigati morale in jo odvračati od misli na njeno ovenelo mladost. Nasportno, želim, da ženska , pleše' okrog mene. Resnica, vsi štirje zakoni so mi prinesli slabe izkušnje, zato ne upam ponovno tvegati. Najlepše trenutke sem preživel s tretjo ženo, z Bettsy Drake. Zakon je trajal trinajst let, kar je zame pravi rekord. Mogoče je bila Bettsv žena, s katero bi lahko dočakal starost. Motilo pa me je, da je na vsak način hotela postati igralka. Podobne težave sem imel tudi s prvo ženo Virginio Cherill. Pravzaprav se je tudi četrta, Diana Canon, poročila z menoj samo zato, da bi lažje prodrla pri filmu, čeprav se je pred zakonom zaklinjala, da je igranje sploh ne zanima. Ko sem spoznal, da zaradisvojihambicij zapostavlja najino hčer, je bilo vsega konec« Svoje življenje je Carv Grant jemal kot pravi Američan; zakon zanj ni bil sveta institucija, kakršen je bil za Rossana Brazzija. Sicer pa Amerika ni Italija. Rosano Brazzi, ki je pri dvajsetih letih sanjal, da postane slaven advokat, je imel povsem drugačno usodo. Postal je filmski igralec in se srečeval z najbolj znanimi igralkami. Z nekaterimi je bil v več kot le prijateljskih odnosih. Vendar prepušča filmskim zgodovinarjem, da razbijajo glave o tem. za katere igralke gre. Nekoč mu je Elizabeth Tavlor dejala: »Dragi Rosano, v postelji sem bila s šestimi moškimi, poročila pa sem se s petimi od njih.« Znano je, da je svoje čase igralka Maria Felix njegovi ženi Lidiji Bertollini ponujala milijon dolarjev za ločitev. V Brazzija je bila zaljubljena tudi Marvlm Monroe, ko je začenjala svojo slavno pot. »Všeč sem ji bil,« pravi danes Rosano Brazzi, »verjetno zato, ker sem bil z njo vedno zelo nesen. To je bila velika obojestranska simpatija. Vendar tega ne želim podrobneje razlagati.« Kljub vsemu Rosano Brazzi, »italijanski ljubimec«, ni mogel pustiti svoje Lidie. s katero se je oženil pri šestindvajsetih letih. V njej je našel, česar mu nobena druga ni mogla dati. »Moram reči, da sem se oženil s čudovito žensko. Vsestranska je, simpatična, nadarjena za vse, celo za klavir in komponiranje pesmi. Rada ima kuhinjo, inteligentna je, razen tega pa se nikoli v ničemer ne ponavlja, kar je za nas, igralce, zelo pomembno. Po petih minutah v njeni družbi pozabim vse težave. Vedno sem spoštoval najino družino, čeprav sva sama. Imel sem veliko srečo; nikoli se nisem resno zaljubil v drugo žensko.« in pomen vrhunskega športa Vrhunski šport kot prikaz gibalne popolnosti, doživljanje slasti in napora je močno propagandno sredstvo, spodbuja k dejavnosti, vpliva na način življenja, neti športno ozračje, vabi na start mladino, oživlja spomin starejših in na športno udejstvovanje v mladosti in otroštvu. Merilo za ocenjevanje športne kakovosti narodov in njihove gibalne omike predstavlja raven dosežkov. Ta je odmev družbene ureditve in stopnje njenega gospodarskega razvoja. Vodilni izvedenci ugotavljajo, da so nastopi športnikov posameznih držav na olimpijskih igrah precej povezani z narodnim dohodkom, kalorično in vitaminsko vrednostjo prehranjevanja, zdravstvenim stanjem, izobraženostjo, stopnjo urbanizacije in z razvojem splošne omike. To trditev dokazujejo uspehi nekaterih socialističnih in drugih razvitih držav, ki so vodilne na mednarodnem športnem prizorišču. Predstavniki nerazvitega, lačnega in siromašnega sveta se v športu ne morejo enakovredno kosati z bogatimi in sitimi. So pa tudi primeri, da države z visoko blaginjo nimajo vrhunskih športnikov, verjetno je množice zajel pretirano uživaški način življenja. Predstavniki nerazvitih držav se v mednarodni areni uveljavljajo v tistih zvrsteh, ki temelje na naravnih načinih gibanja — v hoji, tekih, borilnih in še v nekaterih drugih zvrsteh, ki ne zahtevajo dragih pripomočkov in vrhunskih kadrov. Na poti do športnih uspehov zaostalih, ki žive gibalno dovolj pestro, so manj razvajeni in jih ne peste škodljive posledice civilizacije, je poleg ostalih pogojev potrebno tudi znanje. Vrsta znanosti se posveča človeku športniku, njegovi vzgoji, urjenju, treniranju, zdravju, stopnjam obremenitev, odnosom v športnem moštvu, njegovi moči, tehnični popolnosti itd. Medtem, ko so v preteklosti nova spoznanja prihajala iz laboratorijev, iz splošnih spoznanj, se danes športni štadioni, tekališča, skakališča in metališča spreminjajo v praktični laboratorij. Nosilci in pobudniki novih idej in njihovega uresničevanja pa so sami športniki. Veliko novega znanja in spoznanj iz športne prakse nam pomaga tudi pri splošni vzgoji, učenju, delu, zahtevnih nastopih, pri usmerjanju mišljenja, čustvovanja itd. Vrhunski šport opravlja več nalog, ki se med seboj prepletajo in povezujejo. Njegova moč je v množičnosti in kakovosti, v izobraženosti kadrov, prestižu, v njegovi humanistični naravnanosti. Kot tak bo vedno cenjen. V tem smislu v znamenju moralne čistosti delujejo vodilni predstavniki mednarodnih športnih organizacij ljubiteljskega ali amaterskega športa. Olimpijske igre so za nami. Videli smo vrhunsko športno predstavo in za uvod veličasten prikaz športnih, plesnih, akrobatskih in vadbenih prvin, ki so šolsko ponazarjale njihov razvoj od otroštva do športne zrelosti. Ko po slovesu športniku kujejo nove načrte, bi bilo prav, da bi nas športni duh navdajal tudi pri delu na oddihu — v vsakdanjosti, za katero je vredno živeti. Jože A ž man Mladi in polni želja — Plesno folklorna skupina Stara Loka Ples in prijateljstvo Konec lanskega leta so se mladi iz Stare Loke odločili, da bodo svoj prosti čas pričeli koristneje in lepše preživljati. Januarja letos so se zbrali in se pogovorili o možnosti, da ' ustanovijo svojo folklorno skupino. Odločili so se, da bodo plesali ljudske plese, pa tudi standardne. Zato so skupino poimenovali »Plesno folklorna skupina Stara Loka«. Za predsednika so izbrali Štefana Sinka, v skupini pa pleše okrog dvajset stalnih članov oziroma deset do štirinajst parov. Njihova povprečna starost je okrog dvajset let. Sami so kupili narodne noše in zaprosili za uporabo prostora v Domu slepih v Stari Loki. Tam so jim ga prijazno odstopili in sedaj vadijo dvakrat tedensko. Za vodstvo so prosili Zdenka Rebiča, ki že več kot trideset let uči različne folklorne skupine. Zelo so zadovoljni s harmonikarjem Markom Derlinkom, ki se jim, kot pravijo, vedno dobro prilagaja. Želijo, da bi čimveč nastopali, da bi ohranili stare plesne običaje, pa tudi, da bi se naučili sodobne plese. Najraje plešejo gorenjske narodne plese. Radi zapojejo in ob vsaki pesmi se radi zavrte. Nastopali so na proslavi ob dnevu žena, na sprejemu štafete mladosti na Trati, bili so gost večera na prireditvi »Glas mladih«, preteklo nedeljo so čebelarjem na škofjeloškem gradu popestrili njihov praznik. V jeseni pripravljajo samostojen nastop, do takrat pa bodo še pridno vadili. V.Primožič O LAS M. STRAN PETEK, 1 AVGUSTA" Nadi športniki Spela Rebolj: Še je nekaj rezerve KRANJ - Med tistimi, ki je to sezono — zimsko in letno — med kranjskimi plavalkami in plavalci najbolj presenečala, je komaj trinajstletna učenka sedmega razreda oanovne sole Simona Jenka Spela Rebolj. Spela je v letni sezoni, ki se ni končana, plavala res odlično. Je odlična tekmovalka na dolge proge, saj ima v rokah absolutni slovenski rekord na 800 m kravi. Na pravkar končanem prvenstvu za mladince v Beogradu je Spela v tej disciplini zmagala, postavila absolutni slovenski rekord in državni rekord za starejše pionirke. S časom 9:19,»» v tej najdalju tenski disciplini je izpolnila tudi normo za mednarodni razred. Reboljeva bo naatopila tudi na balkanskem mladinskem prvenstvu, ki se je pričelo v Kranju včeraj, od 7. do 10. avgusta pa se bo udeležila letošnjega evropskega mladinskega prvenstva na Švedskem. Kot te mnogo kranjskih plavalk in plavalcev je tudi Spela Rebolj prišla iz znane kranjske eksperimentalne plavalne iole. Njena plavalna pot se je pričela v šolskem letu 1974/75 in leta 1075 je te v vrstah Triglava. »Plavate te pet let. V teh petih letih ste te odlična plavalka. Kako to, da ste se zapisali prav plavalnemu sportu?« »Vleč mi je bilo plavanje. In ko sem končala eksperimentalno Solo, so me vključili med plavalke Triglava. Trenirati sem začela pri trenerki Branki Pire. Od te zimske sezone naprej treniram pri trenerju Stjepanu Jelačiču.« »Kako uskladite treninge in iolo?« »Vsekakor mi gredo na osnovni ioli Simona Jenka izredno na roko. Nimam problemov za trening in ne za nastope. Vendar je laije trenirati v počitnicah. Začela sem v kategoriji mlajiih pionirk C. Tu ni bilo nobenih posebnih uspehov. V konkurenci mlajiih pionirk B sem osvojila štiri republiške naslove, v disciplinah 100, 200, 400 in 000 m kravi. Pri mlajiih pionirkah A sem bila na republiškem prvenstvu šestkrat prva, dosegla sem tudi en državni naslov.« »Katere discipline so vam najljubše?« »Vse v stilu kravla. In to na dalj Se proge. Moja najljubša disciplina je 800 m kravi, rada plavam tudi 400 m kravi, 400 m mešano in 200 m delfin.« »Čakajo vas ie nastopi na mladinski balkaniadi in evropsko mladinsko prvenstvo?« »V Kranju bom plavala na 400 in 800 m kravi. V teh dveh disciplinah bom nastopila tudi na evropskem mladinskem prvenstvu na Švedskem. Upam, da imam se toliko rezerve, da bom v štirih nastopih na 400 in 800 m kravi popravila svoje osebne rekorde. To mi je tudi cilj, ki sem si ga zadala. Toda trenirati bo treba ie veliko.« D. Humer Boji so se že začeli KRANJ — V letnem bazenu v Kranju so se včeraj ie začeli prvi spopadi na letošnjih balkanskih igrah v plavanju. Na tej kvalitetni balkanaki plavalni prireditvi nastopa s to petdeset mladink in mladincev is Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Med vsemi temi reprezentanti je nekaj znanih imen evropskega plavanja. Tako so v reprezentanci odlične Romunke, ki so nastopile na plavalnem delu moskovskih letnih olimpijskih iger. Na lanskem balkanskem prvenstvu v Bolgariji so bili v vseh moitvenih konkurencah najboljši plavalci in plavalke Jugoslavije. Ali bo tudi letos tako, bomo videli. Naia izbrana vrsta v Kranju iteje triindvajset tekmovalcev in tekmovalk. Samo devet od njih je letnik 1005, ostali Milan Šegula KRANJ — Nepričakovano in boleče je prišla med nas, nogometaše žalostna vest, da med nami ni več Milana Hegu-le. Se v torek smo se pogovarjali, da se dobimo kot običajno ob torkih v nogometni pisarni. Odgovoril si, da te zanima televizijski prenos olimpijskih iger. Kruta usoda je to preprečila. Tvoje mesto bo ostalo prazno, spomini pa bodo ostali. Vedno se bomo spominjali, kako si se vključil v nogometne vrste v Kranju. Vrsto mladih generacij si učil igrati nogomet. Vzgajal si jih ne samo v nogometnih veščinah, ampak tudi v pravem športnem duhu. Prišel si med nogometne sodnike in .od leta 1948 si aktivno vodil nogometna srečanja. Ko si prenehal z aktivnim sojenjem, si se vključil v delo pri vzgoji novih, mladih sodniških kadrov. Svoje strokovno znanje in prakso si znal prenašati na mlade, ki so želeli postati nogometni sodniki. Tudi kot kontrolor na tekmah si bil mladim nogometašem v močno oporo. Pri vsem delu, te je, dragi Milan, odlikovala tvoja mirna narava, ljubezen do športa, delovna disciplina. V tem smo vsi, ki smo s teboj delali videli vzor in lik pravega športnika. Te odlike, dragi Milan, ki smo jih v času našega sodelovanja videli v tebi, nam bodo ostale v trajnem spominu. V četrtek smo se na kranj-akem pokopališču z žalostjo poslovili od našega dragega Milana, a vsi s spoštovanjem n zahvalo za ves njegov trud n delo, ki ga je vložil v nogomet. Njegov lik in spomin nanj bo ostal med nami. naii mladi plavalci in plavalke so mlajii. Mladost torej je na naii strani. Mladi so borbeni do konca vsake discipline. Ne predajo se kar tako. To je prednost modrih, ki bodo tudi v Kranju skušali ponoviti uspeh iz lanske balkaniade v Bolgariji. Večina rep reze ntan tov je iz Slovenije, sedem pa jih je iz Kranja. Od slovenskih tekmovalcev bodo v Kranju pri dekletih nastopile Porenta (Ilirija), Cesnik in Kos iz ravenskega Fužinarja, Lorenci (Branik), O. Avbelj iz Ljubljane ter Kranjčanke Cvek, Praprotnik in Rebolj. Dmač, Bučar (oba Ljubljana) in Triglavani Celar, Jocič, Kadoič in Veličkovič plavajo pri fantih. Jugoslovanska reprezentanca je za te obračune dobro pripravljena. Mladinke in mladinci so to svojo pripravljenost pokazali na pravkar končanem državnem prvenstvu v Beogradu. Tekmovanje se je pričelo že včeraj dopoldne s pred tekmovanji prvega tek-, movalnega dne. Pred prvimi finalnimi nastopi, ob 17.40. je na svečani otvoritvi kranjsko balkansko prvenstvo odprl častni predsednik odbora prireditve, predsednik kranjskega izvrinega sveta Milan Baj-želj. Danes, jutri in v nedeljo bodo p red tekmovanja vsak dan ob 10. uri, ob 18. uri se bodo začeli finalni boji. -dh Športniki Jesenic in Kranja za praznik JESENICE, KRANJ - Danes svoja občinska praznika praznujeta občini Jesenice in Kranj. V praznovanje so se vključili tudi športniki, ki so za konec tedna pripravili pester športni program. Na Jesenicah so v soboto in nedeljo pripravili zanimiv mednarodni balinarski turnir. Tekmovanje bo oba dneva od 8. ure naprej. Na letnem kopališču Ukovo je domači plavalni klub za nedeljo pripravil že tradicionalni medklubski plavalni miting za pokal mesta Jesenice. Še pestrejši program imajo kranjski športniki. Ze včeraj se je v letnem bazenu začelo letošnje balkansko mladinsko prvenstvo v plavanju, ki bo vse do 3. avgusta. Predtekmovanja so vsak dan ob 10. uri finalni boji pa ob 18. NK Triglav Kranj je organizi-rator dveh turnirjev. Že jutri bodo ob 14. uri na stadionu Stanka Mlakarja začeli svoj turnir mladinska moštva Ljubljane, Slovana, Jesenic in Triglava. V nedeljo ob 9. uri se na tem stadionu začne članski nogometni turnir. Nastopajo moštva zemunskega prvoligaša Gale-nika, drugoligaš iz Ljubljane Svoboda, Proleterec iz Zagorja in domači Triglav. Skakalci bodo imeli na plastični skakalnicah v Stražišču in Gorenji Savi pravi teden smučarskih skokov. Najzanimivejša tekma članov bo v nedeljo ob 15. uri na 50-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Tudi teniški igralci bodo na novih igriščih merili svoje moči. Z mednarodnim članskim turnirjem bodo odprli nova igrišča. Začetek je že danes dopoldne, zaključni boji pa bodo v nedeljo. V novi športni dvorani na Planini se obeta v ponedeljek zanimivo košarkarsko srečanje. Ob 19. uri se bosta pomerili mladinska reprezentanca SFRJ in srednješolska reprezentanca New Yorka. Vtisi iz olimpijske Moskve Darjan Petrič: Videl sem svetovno znane športnike KRANJ - Plavalci in plavalke v letoinji letni sezoni ne poznajo počitka. Vsak vikend je na sporedu katero od domačih prvenstev. V Beogradu je bilo prej in j i konec tedna mladinsko državno prvenstvo, na katerem so nastopali tudi mladi plavalci in plavalke kranjskega Triglava in se odlično odrezali. Ze v soboto, drugi dan prvenstva, se jim je pri osvajanju vseh treh moitvenih naslovov priključil tudi olimpijce Darjan Petrič. Mlajii brat Boruta Petriča je imel na dvaindvajsetih olimpijskih letnih igrah moderne dobe svoj olimpijski krst. Odlično ga je prestal, saj se je imenitno odrezal na 400 m in se posebej na 1600 ta kravi. »Kako vi ocenjujete vas prvi olimpijski nastop?« »Najdaljša moška plavalna disciplina mi je prinesla več osebnega zadovoljstva kot 400 m kravi. Na 1500 m kravi sem namreč izboljšal svoj osebni rekord in ga popravil za osemindvajset sekund. To progo sem dobro odplaval. Krajša disciplina se mi ni najbolj posrečila. Čeprav je rezultat dober, sam s svojim plavanjem nisem zadovoljen. Lahko bi plaval le nekaj pod štirimi minutami. Na startu te discipline sem imel preveliko tremo in do konca napete živce. Teh 400 metrov sem tudi tehnično slabo odplaval. Skratka, trema je opravila svoje.« »Kako ste vi, ki ste prvič nastopali na največji prireditvi na svetu, doživljali olimpijske igre?« »Zame je bilo vse novo. Se nikoli v življenju nisem videl skupaj tako imenitnih športnikov in Športnic. Veličastno sem se počutil, ko sem jih srečava! in na lastne oči videl vse te vrhunske atlete, košarkarje, rok ometaše, rokoborce, boksarje, veslače, sabljače... Vsi so preprosti ljudje in pravi športniki. Drugače sem si jih predstavljal. Enkratno je to. Motila me je le ta nesrečna kontrola. Skoraj na vsakem koraku. Nisi bil svoboden.« »Slišali smo, da ste bili med naiimi tisti, ki je hotel vse videti?« »Videl sem res veliko, a le olimpijsko vas. To je pravo mesto, ki bo pozneje služilo za stanovanja Moskovčanov. Veliki so ti Moki, a preveč sivi. Vendar je vas prevelika, da bi si jo lahko vso ogledal. Tudi Moskvo, ki je ogromno mesto, saj meri od enega konca do drugega kar sedemdeset kilometrov, sem videl le z avtobusa. Za ogled Moskve mi je zmanjkalo časa. Trenirali smo dvakrat dnevno in vmes ie nastopali. Od olimpijske vasi je bil bazen oddaljen skoraj uro vožnje. Plavalne tekme sem si ogledal dvakrat. Takrat ko je Borci plaval finalni nastop na 1500 m kravi in nato ie nekaj finalnih nastopov drugega tekmovalnega dne. Za zabavo je bilo v olimpijski vasi dobro poskrbljeno. Bilo je veliko kulturnih prireditev, lahko si poslušal glasbo ali iel v diseo. Tega sem enkrat videl le od zunaj. Tudi s prehrano smo bili Ishko zadovoljni. Ocena trenerja Jelačića KRANJ - Nemalo zaslug, da je naia mala plavalna reprezentanca v Moskvi tako uspešno nastopala ima tudi trener kranjskih plavalcev Stjepan Jelačič. Jelac je takole ocenil vse tri jugoslovanske plavalce. »Vsi trije so dosegli tisto, kar smo pričakovali, čeprav mi je bilo hudo, da Boruta Petriča nisem videl na stopnicah na katerih so podeljevali medalje. Prepričan sem, da bi bil Borut dobitnik medalje na 1500 m kravi, če ga pri treningu ne bi dajala bolezen. Tako je zaradi slepiča izgubil mesec in pol treninga. Vseeno sem z njegovim nastopom v obeh disciplinah zadovoljen. Posebno na 1500 m kravi me je presenetil. Plaval je za svoj trening več kot imenitno. In tudi rezultat je odličen. Enako dobro je plaval tudi 400 m kravi. Več kot si je priplaval na tej progi, res ni mogel. Darjan je na 1500 m kravi odlično opravil svoj nastop. Lahko bi plaval se nekoliko hitreje, a tudi s tem smo zadovoljni. Na 400 m kravi ni pokazal vsega. Preveč je bil napetih živcev, preveč ga je zdelala trema. Prepričan sem, da je tudi Nenad Milo* opravičil svoj nastop. Po medlem nastopu os 100 m hrbtno je nato na 200 m hrbtno izboljšal svoj državni rekord. To mu je bil tudi cilj, čeprav je pričakoval, da bo v tej disciplini tudi med osmimi finalisti. A vseeno domov smo se vrnili s tistim, kar smo pričakovali. Fantje so bili izredno disciplinirani in z njimi ni bilo nobenih problemov.« -dh Tudi Španci so prišli v Kranj KRANJ - Danes se bodo začele prireditve petega mednarodnega tedna smučarskih skokov na kranjskih skakalnicah pokritih s plastiko. Čeprav spisek prijavljenih za osrednjo nedeljsko prireditev za IX.Pokal Kranja ie ni dokončen, lahko ugotovimo, da bo tekmovanje kvalitetnejše kot je bilo v zadnjih letih. Poleg prijavljenih skakalcev iz Avstrije, ZRN, Italije, Madžarske in Jugoslavije, so že v ponedeljek priaii v Kranj tudi itirje najboljii skakalci iz Španije. Glede na kvaliteto skakalcev, lahko povsem upravičeno pričakujemo nov rekord kranjske skaklnice, ki ga ima Italijan Rigoni z 51 m. Letoinja osrednja prireditev v skokih na plastični skakalnici v Jugoslaviji bo pod pokroviteljstvom SOZD Iskra. Organizator SK Triglav pa bo letos podelil najbolje uvrSče-nim za to prireditev posebej izdelane plakete mesta Kranja in S K Triglav. Danes se bodo ob 17. uri pomerili mlajii in starejii cicibani ter mlajii pionirji na povsem'obnovljeni in nekoliko povečani 15-metraki skakalnici v Stražišču. Jutri, v soboto, bodo s prireditvami nadaljevali na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi starejii pionirji in mlajii mladinci. Tekma se bo začela ob 16. uri. Takoj po tej tekmi pa bo ie trening članov in starejših mladincev na 50-metrski skakalnici za nedeljsko prireditev, ki se bo začela ob 15. uri • -Ji -hi wnnk Jedilnice smo imeli v štirih blokih in itirica je bila naia stalna kuhinja.« Stakljivost ga je prignala tudi v blok re-prezentantov iz Sejselskih otokov. Od tu so imeli tudi diretno telefonsko vezo s celim svetom. In od tu je Darjan večkrat poklical domov. Tega telefona so se posluževali tudi nekateri drugi naii reprezentantje. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je bil Darjan prava boksarska vreča Borutu. Borut je namreč na njem treniral boks. Zdi se nam, da se je Borut bal Darja, da ga le-ta ne bi premagal v bazenu. Pri tem boksu ni priilo do poškodb. Darjan Borutu ni vračal udarcev. Udaril pa bi lahko tako močno, da Borut ne bi mogel na vse tri olimpijske plavalne nastope. D. Humer Darjan Petrič: »Upam, opravičil svoja olimpijsko da nastupe Franc Peternel: Dolga olimpijska vas KRANJ - Jugoslovanska strelska olimpijska odprava v Moskvi ni dosegla takega uspeha kot so si ga nadejali. To predvsem velja za naie strelce z malokalibrskim orožjem. Med strelci, ki so Jugoslavijo zastopali na dvaindvajsetih olimpijskih igrah, je bil tudi kranjski strelec s hitro-strelno pištolo Franc Peternel starejii. Peternel je v Moskvo odiel v prepričanju, da bo nastreljal več krogov, kot jih je pozneje na dvodnevni tekmi. Vseeno njegov izid v tem olimpijskem nastopu ni slab, saj je njegovo triindvajseto mesto solidna uvrstitev. »S svojim rezultatom v Moskvi nisem zadovoljen. Prepričan sem, da sem sposoben nastreljati več, kot sem na vojaikem strelišču Dinama v Moskvi. 2e doma sem na treningih dobro streljal. Tudi izid 5S4 krogov, ki sem ga dosegel to sezono dvakrat, je bil obetajoč. Toda ze prvi dan nastopa se je vse zarotilo proti meni. Zvečer pred nastopom in pred zajtrkom sem si izbral napačno hrano. Nisem bil več tisti. Če bi v Moskvi ponovil rezultat, ki sem ga dosegel letos, bi bil med desetimi.« »Bili ste udeleženec olimpijade pred Štirimi leti v Montrealu in sedaj v Moskvi. Kakina je razlika med obema prizoriščema?« »V Montrealu so bili objekti, v katerih smo tekmovali bliže olimpijski vasi. Bili smo n« kupu. Moskovska olimpijska vas je res velika in raztegnjena. Pozitivno v Moskvi je bilo tudi to, da smo bili Jugoslovani skupaj in da smo se srečevali in vzpostavljali stike na vsakem koraku. Imel sem veliko več miru kot v Montrealu. Veliko sem se lahko sprehajal. Posebnost moskovske olimpijske vasi je bila prehrana. Vsega je bilo dovolj in tudi postrežba je bila hitra. Nikoli nisi čakal več kot dvajset minut.«____ --- »Vsak dan pa nas je čakala utrujajoča vožnja na trening. Vozili smo se uro in pol. Veliko smo izgubili s to vožnjo. Toda splačalo se je, saj je strelski objekt v Moskvi nekaj enkratnega. Trenirali smo, kolikor smo hoteli. Le ko so prišli vsi udeleženci strelskega tekmovanja, smo imeli za trening določene ure in določena mesta. Tudi na streliiču je bilo za nas poskrbljeno z vsem udobjem.« »Kaj pa družabno življenje?« »Za vsakega je bilo nekaj. Lahko si si ogledal kulturne predstave najbolj iih sovjetskih umetnikov. Bilo je dovolj glasbe in mladi so se lahko zavrteli v disco klubu. Sam sem najbolj pogrešal naie gozdove in gore. Lepo bi bilo, če bi se lahko v gozdičku sprehodil ali iel »na Savo« in eno Franc Peternel: »Lahkit ft. M b uvrščen« uro na dan pomakal trnek v vmi »Drugače je bila Moskva Toda vse je bilo na hitro ur-ei««^?*0-sive barve je na vseh stavb«)* j2.£"i mnrpi nrav snositi nM ■ morei prav spočiti oči.« »Ogledal sem si Leninov Kremelj. Najmočnejši vtia n«^*T**. vila slika, ki ponazarja borodTIT {* ^ Zal bi mi bilo, če si tega ne bi oZi**ko "* Kako pa naprej? "»T»««lal.« »Pogoji za strelski Sport v oi Kranju so slabi. Težko se je o*S 'i*?** dan voziti v Ljubljano na tr^-j^™*!* čas bi že bil, da tudi v Krm iF" strelski objekt, ki bo služil svoJIlL. nu. Se bom streljal in tudi moj^fT'"S koliko časa bova se oba vrtrij* •*• morem odgovoriti. Prelep je **** da bi ga zapustil.« ""»laki h» D.Haa* Šahovski turni pri Sobcu LESCE Šahovsko Lesce organizira 7. medne-^**-**v° iahovski turnir pri Sobcu. TsT*^1- ■ deljo, 3. avgusta, ob 0. uri » občinskega praznika. Vsako l*.**,^0**^ teh turnirjih več Sahistov. \t udeležilo kar 63 moitev. '•»»i ar f Dvaindvajsete letne olimpijske igi»e Moskva '80 Jugoslovanskim košarkarjem zlato MOSKVA - Le Se nekaj dni in zaprla se bodo vrata za letoinjimi dvaindvajsetimi letnimi igrami v Moskvi. Petnajst dni so bile vse oči ljubiteljev športa po svetu uprte v televizijske ekrane, ogromno itevilo gledalcev si je ogledalo tekmovanje tudi na prizon-ičih v Moskvi, Minsku, Leningradu, Kijevu in Talinu. Na vseh temovalisčih, atletskih stezah, stadionih, plavalnih bazenih in boriičih so bili kvalitetni boji. čeprav so bile te igre moderne dobe precej okrnjene. So pa tisti Športniki in Športnice, ki so nastopali, pokazali res vrhunsko pripravljenost, saj so padali novi svetovni, novi olimpijski in evropski rekordi, da « državnih rekordih nastopajočih sploh ne govorimo. Se enkrat se je pokazalo, da na te igre prihajajo športniki, ki so res odlično pripravljeni in so v času iger v vrhunski formi. Se najmanj so bili to olimpijado pripravljeni sodniki. Čeprav so prisegli, da bodo P1""***™0 opravljali svojo nalogo, se to ni zgodilo. Preveč so bili pristranski. Se dobro, da je na svetu elektronika. L««ta ne more biti pristranska. Ker elektronika iene zajema vsega sojenja, je na igrah sodil človeiki faktor z vsemi svojimi slabostmi. Začelo se je že pri gimnastiki, kjer so sodnice dobesedno »ukradle« *m**° romunski telovadki in jo prisodili domači. Se za večjo pristranskost so poskrbeli sodniki ob boksarskem ringu. Močno so oikodovali dva naia boksarja. Bila sta boljša, toda Perunovič in Sečirovič se ne bosta mogla boriti za olimpijska odličja. Čeprav sta bila oba boljia od svojih nasprotnikov, je bila sodniiks odločitev drugačna. Zmago so prisodili slabšima nasprotnikoma. 1« se ne dogaja samo naiim bokasrjem. Prevečkrat zmagajo boksarji * xvJfn"^1' mi imeni, čeprav so v ringu slabil od svojih manj znanih nasprotnikov. Jugoslovanska bera medalj na teh igrah se povečuje. Za dobitniki ■""ebra in brona v veslanju, bronu judoistu Kovačeviča, so se dobitnikom srebra pridružili tudi vaterpolisti in roko-metaiice. V borbi za medalje so ie naii bok«»rfi in tudi od rokoborcev v prostem slogu pričakujemo odličji- Podobno velja tudi — jil rajaj 4*i iličji. Podobno velja tudi za jusiolisa. Svoje prvo olimpijsko zlato »o _rT jili koiarkarji. V borbi za zlato odb«' so premagali naie sosede 1 talij moiki košarkarski generaciji je--- kalo le ie olimpijsko zlato. Osvojil*« te srebro, bili svetovni in eVraaafc prvaki. Tako je ta koiarkarak« cija, ki že desetletja igra akup» kronala svoje izredne uspehe i« x pijskim zlatom. OD NAŠIH LE BULIC NA cilji MOSKVA - Svoj nastop v Moakvi* končali tudi jugoslovanski koJenajr* « posamezni vožnji na 180 km progi. Ts 13,5 km dolga krožna r-|m' ena izmed najtežjih na svetu. N«. časa za počitek, saj je zelo ra^k^j, ima stalne vzpone in padce Na tej progi se je najbolje odra** reprezentant SZ Suhoručenk©, ^ « zmagoval skoraj t osemminut»a pnt-nostjo. Jugoslovani Ropre t^ Polončič in Bulic so vozili tako, k«* is> predvidevala Hvasti in Zano*kmr >• cilj od nsiih je prišelI le Buhč. ki j. ki petdeseti. Ropret. Udovič in PoW* so odstopili. Vseeno jugoslovanski k* lesarji niso razočarali saj ao v ■as* veni vožnji dosegli imeniten NaSi kolesarji so se v sredo sv*«* vrnili v domovino. prem.galevMadž»rke. iU*?"r.zočVr-li. V odločilni tekmi i ''^krna v ve^k" "naie »o izgubili , m Vit P,„*i ČSSR. Tsko »e bodo aa» rft, bronasto odličje z do.*.* .anciNPR.nCSSR. nj| Ogenj pustošil Zadnje dni so bili na Gorenjskem kar trije požari: v Hrašah pri Radovljici, v Davči in v Mačah nad Preddvorom — Precejšnja škoda NESREČE H rase pri Radovljici — Postaja milice iz Radovljice je obvestila Upravo javne varnosti iz Kranja, da je v ponedeljek, 28. julija, začelo goreti gospodarsko poslopje Pavle Grošelj iz Hraš pri Radovljici. Komisija Uprave javne varnosti je ugotovila, da je ogenj zanetila strela. Udarila je v gospodarsko poslopje. Leseno je bilo in je pogorelo. Plameni so se že lotevali tudi bližnje stanovanjske hiše, vendar so^ gasilci iz tovarne Veriga požar na hiši preprečili in je zato škoda na tem objektu minimalna. Skupna škoda znaša okrog 50.000 dinarjev. MUČENJE ŽIVALI Britof — Poletje je in tudi družina iz Britof a se je odpravila na zasluženi dopust. Ko so se vrnili, so otrpnili: njihov maček Nace je bil obešen, cel teden je visel na žlebu, obešen z vrvjo. Kdo je takšen ljubitelj živali tam okoli? Ne bom imenoval ne prizadete družine in ne možnih sosedov, ki bi bili lahko odgovorni za takšno dejanje, rečem lahko le: kdorkoli že je to storil, upam, da nima otrok. Kajti kdor lahko hladnokrvno obesi mačka z vrvjo na žleb, je po vsej verjetnosti zmožen še kakšnih drugačnih dejanj, kot je takšno mučenje živali. Če pa storilec otroke ima, se mi pošteno smilijo ... TRŽNI PREGLED Solata 18 din, špinača 21,60 din, cvetača 20 din, korenček 25 din, česen 60 din, čebula 25 din, fižol sveži 35 din, paradižnik 25 din, kumare 15 din, paprika 50 din, slive 48 dir», jabolka 27 din, breksve 25 din, limone od 28 do 38,35 din, ajdova moka 30,78 din, koruzna moka 13,32 din, kaša 21,26 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,36 din, sladko zelje 9 din, orehi 260,40 din, jajčka od 2.30 din do 3,30 din, krompir novi 7.50 din, stari 5,00 din. Davča — V sredo, 30. julija, okrog pete ure zjutraj je izbruhnil ogenj na kozolcu, last Staneta Peternelja iz Davče. Plameni so uničili kozolec, samonakladalno prikolico, tri kmečke vozove in od tri do štiri tone sena. Okrog 30.000 dinarjev znaša škoda. Miličniki iz Železnikov so ugotovili, da je požaru botrovala strela. V tem času je nad Davčo besnelo neurje. S požarom so se prvi spopadli domači gasilci, do konca pa so ga pogasili gasilci iz Železnikov. Mače nad Preddvorom — V torek je začelo goreti gospodarsko poslopje Ane Gregorc iz Mač nad Preddvorom. Požar je izbruhnil okrog poldneva. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, široko 8 in dolgo 15 metrov. Okrog 20 ton sena je bilo v njem. Pogorelo je leseno ostrešje, vsa krma in vrhnji del lesenega silosa. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev iz Preddvora in Kranja se požar ni razširil, vendar znaša škoda po prvi oceni okrog 350.000 dinarjev. Komisija Uprave javne varnosti je ugotovila, da je bilo žarišče požara pod streho, pri zaključku ventilacijske sušilne naprave, izdelane iz lesa. Električna napeljava je bila po kablu speljana iz hiše v gospodarsko poslopje, odtod pa v senik. Strokovnjaki so ugotovili, da je kratek stik botroval požaru, ki se je zaradi bližine sena hipoma razširil. -jk Nevarni bencin Kranj — Kranjski miličniki so ugotovili, da se je v ponedeljek, 28. julija, popoldne pripetila v mehanični delavnici kranjskega Avtomoto društva nesreča pri delu. Franc Gorenc, star 42 let, iz Kranja je tega popoldneva v delavnici varil izpušno cev na osebnem avtomobilu Jožeta Zabreta iz Bobovka. Poškodoval je dovodno cev za bencin, ki je začel odtekati v jašek pod vozilom. Gorenc je prosil sodelavca Bojana Robleka, starega 23 let, s Kokrice, ki je bil na dopustu, pa je slučajno prišel mimo, naj mu pomaga pri varjenju. Izbruhnil je ogenj v jašku, ki so ga delavci pogasili. Gorenc in Roblek sta bila opečena po telesu. Prepeljali so ju na kranjski Zdravstveni dom in odtod v ljubljanski Klinični center. 51 i i o C .0 t Naslednja možnost je prav tako zanimiva. II. 1. . . • Ld7 2. Dh4! fg6: (Na 2____bc3: odloči 3. gh7:!) 3. Lg5 bc3: 4. Lf6: + Lf6: 5. Dft>+ Kg8 6. b3! Dd8 7. Dd6. (7. Lc4 + ? Tc4:!) in beli dobi. Poleg navedene ima beli še drugo izbiro, in sicer 2. Sd5! Lh3: 3. Sc7: Tc7: 4. gf7:! in zaradi pretnje TfB: oziroma f8D beli izsili boljšo končnico, npr. 4 . Le6 5. f8D+ Lffi: 6. Tf6: Lh6: 7. Te6:! (7. Th6: Lc4!!) Lffi 8. Tfl itn. 2. De6! Tffi Tudi na tem mestu je zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi črni vzel skakača, 2. ... bc3: 3. Tffi:! cb2: 4. Tbl Dd7 (Izsiljeno, vse drugo je slabše, npr. 4. ... Lffi: 5. Dffi: + Kg8 6. Lc4+ d5 7. ed5: Df7 8. dc6: Dc4: 9. Dg7 mat.) 5. Dd7! Ld7: 6. Tf7 Te8 7. Lc4! Tac8 8. Lg7 + !! (Slabo bi bilo 8. Lb3 d5! 9. Ld5: Lffi! in ni videti, kako se beli reši iz zadrege!) Kg8 9. La2!! (9. Ld5 Lc6! 10. Le6 Ld7! 11. Lb3 La4:! itn.) in črni ne more preprečiti najhujšega. 3. Lffi: Tffi: 4. Sd5! Ld5: 5. ed5: Beli ima odločilno materialno prednost. Omeniti velja, da je trdnjava na fl vplivala na razplet, čeprav v igro ni dejavno posegla. Že pretnja njenega posega je bila odločilna. DAMA JE NEVARNA Dama je figura, ki ima v igri največje prednosti, zaradi sposobnosti gibanja v raznih smereh; giblje se po linijah, vrstah in diagonalah, za eno polje ali več. Ta lastnost dami omogoča, da lahko hkrati napade več nasprotnikovih figur, kar je še posebno učinkovito, če je med njimi kralj. Nevšečnosti, ki se jim nasprotnik izpostavlja v takem primeru, vidimo v rešitvi primera na diagramu 99 (SPASSKI - ZINN; Marian-ske Lažne, 1962). Beli ima nekoliko več od igre, zaradi obsežnejšega zalednega prostora in zaradi pritiska na bela polja v nasprotnikovem taboru. Drugo mu omogoča izvedbo naslednje kombinacije. l.Sf7:! Kf7: Ali pa 1. ... Sd6: 2. Sd6: Td8 3. Db3 in beli uveljavi pozicijsko premoč. 2. Le6: + De6: 3. Te6: Ke6: Preračunano po osnovni vrednosti figur ima črni dovolj nadomestila za damo. Nerodnost pa je v tem, da so njegove figure nakopičene na daminem krilu, kralj pa sameva v središču. 4. Db3 + 5. Dg8!! Ke7 DVA HUJE POŠKODOVANA Pivka — Hujša prometna nesreča zaradi prehitre vožnje voznika osebnega avtomobila in vpliva alkohola se je pripetila v sredo, 30. julija, ob osmih zvečer na Pivki pri Naklem na lokalni cesti Naklo —Kokrica. Dve osebi sta bili huje poškodovani in sta bili prepeljani v ljubljanski Klinični center, gmotna škoda pa znaša okrog 20.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Silvester Hočevar, star 29 let iz Kranja, je vozil tega večera po lokalni cesti od Naklega proti Kokrici. Zaradi prehitre vožnje in vpliva alkohola je pri hiši številka 19 na Pivki zapeljal na neutrjeno bankino. Z bočno stranjo avtomobila je zadel moped, na katerem sta se v isto smer peljala Tomaž Markelj, star 14 let, in Simon Marklej, star 13 let, oba doma s Pivke. Osebni avtomobil se je prevrnil, padla pa sta tudi brata Markelj, ki sta se peljala z mopedom. Huje poškodovana so prepeljali v bolnišnico. PROMETNEGA ZNAKA NI UPOŠTEVAL Jesenice - V torek, 29. julija, nekaj pred drugo uro popoldne se je na magistralni cesti skozi Jesenice (Cesta železarjev) pri hiši številka 1 pripetila prometna nesreča zaradi neupoštevanja prometnega znaka. Poškodbe so bile na srečo blažje, pa tudi gmotna škoda ni bila velika. Voznik osebnega avtomobila Jože Pintarič, star 24 let, z Jesenic je vozil po Cesti železarjev in nameraval kljub prometnemu znaku, ki terja vožnjo naravnost ter prepoveduje zavijanje, zaviti levo na Cesto Viktorja Kejžarja. Ko se je Pintarič odločal za prepovedano zavijanje, je za njim pripeljal motorist Jože Oštir z Blejske Dobrave in želel Pintariča zaobiti v trenutku, ko je ta nenadoma zavijal. Vozilo in motor sta trčila, zaradi cesarje motorist padel, vendar ni bil huje poškodovan. -jk LOTERIJA Srečka št. din Srečka št. din 0 20 234435 10.020 02530 2.020 467375 10.020 61070 1.020 36 30 77260 2.020 34106 1.000 411950 10.020 65706 1.000 21 50 77126 1.000 89966 1.000 73061 2.000 200406 10.000 79081 1.000 408656 50.000 99121 1.050 431566 10.000 22 40 67 30 52 40 027 80 082 200 037 100 50672 2.000 81327 1.000 56002 1.000 88427 5.000 23 30 58 30 33 50 88 70 073 80 928 100 3563 500 4778 500 27673 1.000 9348 400 32273 1.000 43258 1.030 41163 1.000 034378 10.000 022183 10.000 165458 10.030 337733 500.050 223438 10.000 567623 10.030 346998 10.000 14 40 408818 10.000 34 40 412048 10.000 33464 1.000 575728 10.000 050264 10.000 39 50 420374 10.000 49 30 5 20 69 30 39655 1.020 079 80 40605 5.020 0589 400 73945 5.020 171569 10.030 Stroški, ki jih ni bilo Kranj — Naša sindikalna organizacija je zapisala črno na belem: za letovanje delavcev nam je nujno potrebna prikolica. Prav, smo se strinjali in jo lansko leto naročili, upajoč, da nam jo dostavijo vsaj do srede letošnje poletne sezone. Razumljivo je, da smo večkrat spraševali, če jo bomo letos sploh dobili in nazadnje so nam zagotovili, da nas čaka. Sporočilo je pravilo, da nas prikolica čaka v torek zjutraj v Brežicah. Torek je za marsikoga nevozni dan. razen tega pa prikolica ni kolo, ki bi ga privezali na prtljažnik in odpeljali. Treba je dosti spretnosti, dosti opreme, da jo pripelješ iz Novega mesta ali Brežic ali Ljubljane v Kranj. Prosili smo kranjske gasilce za pomoč in skupaj odšli na napovedani dan v Brežice. Tam so debelo pogledali, ker so proizvodni TOZD IMV in ne prodajni, in nas napotili v Novo mesto. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da nam tudi ta pot ne bi bila odveč, da bi le prikolico dobili takšno, kot smo jo naročili. Pri prevzemu pa se je izkazalo, da nima ne grelne naprave in ne hladilnika, ker tako opremljene prikolice namenjajo le za izvoz. Dobro — tudi to smo mirne duše pogoltnili. Ko so kranjski gasilci pripeljali prikolico v Kranj in mi naprej na morje, smo seveda mislili, da je stvar ad acta. Kaj pa še! IMV iz Ljubljane nam je poslal dopis, v katerem nas bremeni za potne stroške prikolice. Odklonili smo, kajti prevoz smo preskrbeli sami. Nato je prispel dodatni bremenopis, ki med drugim pravi... »glede na hitrejšo dobavo Vaše prikolice in zadovolitve potreb Vaših sodelavcev smo se dogovorili za prevzem v Brežicah na Vašo lastno odločitev. Pri fakturiranju pa smo dolžni zaračunati stroške prevoza kot, da je bila prikolica prevzeta fco Ljubljana. Prosimo, da navedeni bremenopis poravnate do 28. 7. 80 in nam peto kopijo virmana pošljete . . .« Dostavili so še, da upajo, da se bodo naši poslovni odnosi tudi v bodoče nadaljevali in da nas tovariško pozdravljajo. Žal naš odgovor IMV PS GI Ljubljana na Titovi ne more biti toplo poslovno prijateljski, kajti nikakor ne nameravamo poravnati razlike za doplačilo, ki sicer res znaša komaj 270 dinarjev. Za kaj, vendarle? Stroške prevoza smo že poravnali tistim, ki so jo res pripeljali, nikakor pa ne nameravamo poravnavati nekih imaginarnih stroškov IMV, če jih v resnici sploh ni bilo. Tako zaračunavati je najlaže, tako »pokasirati« denar je najlaže; še zdaleč pa ni dopustno zaračunavati prevoznih stroškov, kijih sploh ni. IMV torej ne bomo plačali, naj bo to njihova še tako običajna stvar in navada ter poslovna odločitev. Upamo, da smo se razumeli in da se bodo naši poslovni odnosi kljub temu manjšemu nespora-zumčku tudi v bodoče nadaljevali... D. Sedej DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. avgusta, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, K rvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj. Živila Kranj: Potrošniški center Planina II, Planina 63, prodajalna PC Vodovodni stolp Kranj, Ul. Moše Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku Kranj, Titov trg 5, prodajalna Mercator Kranj, C. JLA 6. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici. Titova 22 in Delikatesa - Poslovalnica 2 - Titova 58. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša ljuba sestra in teta MARJANA ROZMAN roj. Pušavec Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sosedom, posebno Žnidarjevim, Kimovčevim, Urbanovim in duhovniku za pogrebni obred. Enako zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sestra Angela z družino Globoko presunjeni sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni sodelavec MIHA HAFNAR samostojni konstrukter Od njega se bomo poslovili v petek, 1. avgusta 1980, ob 15.30 na pokopališču v Bitnjah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv in družbenopolitične organizacije IKOS Kranj Poskrbimo za sobne rastline Ne samo pozimi, ko jih varujemo pred mrazom, tudi poleti sobne rastline zahtevajo skrbno nego. Dostikrat jim vročina lahko huje Škoduje kot zimski hlad. Gumovci ih večji filodendroni potrebujejo poleti, julija in avgusta, izredno veliko vode in hranilnih snovi. Prst v njihovih loncih se nikoli ne sme posušiti. Rumenenje in pozneje odpadanje spodnjih listov sta posledica suše. Primerno je tudi redno tedensko zalivanje s hranili — po navodilih na ovitku. Kdor hoče preprečiti enostransko rast rastlin, jih mora v enakem zaporedju obračati. Rastline se usmerjajo v eno stran celo pri dobri okenski osvetlitvi. To nadlogo lahko preprečimo "samo tedaj, če rastline dnevno obračamo. Obračanje v presledkih povzroča, da se krivijo na vse strani. Kjer morajo rastline v poletnih počitnicah ostati same, moramo preprečiti, da bi se prst izsušila. Najboljša pomagala pri tem so globoke posode; te v spodnjem delu napolnimo z mivko. Biti morajo povprečno 4 cm širše kot cvetlični lonec z rastlino. Potem ostane okrog lonca nekako 2 cm prostora. Lonec vglobimo za 2 cm v pesek, okoli pa naložimo mah. Tega naložimo tudi na vrhu lonca. Preden gremo od doma, temeljito zalijemo pesek in namočimo mah. Tako ohranja lonec dovolj vlage za približno dva tedna in rastlina ne bo trpela suše. K najlepšim poleti cvetočim lončnicam prištevamo gloksinije. Čeprav ne prenesejo vročega sonca, mora- jo vendar stati na svetlem. Na sredi sobe se poznejši cveti le slabo razvijajo in hkrati izgubijo svojo žarečo barvo. Gloksinije potrebujejo veliko vode. Cvetoče navadne primule (Primula obconica) lahko kupimo že od srede julija. Za cvetje v sobi so zelo primerne. Stati morajo na zelo svetlem prostoru, toda ne na soncu. Kakor hitro se gornji sloj prsti posuši, je treba takoj zaliti. Ce jih zalivamo premočno, listi porumenijo in rastlina počasi propade. Ljudje z občutljivo kožo jih ne smejo prijemati. Ce primule lepo oskrbujemo, cveto več mesecev. »Bellini« za vroče dni Kozarec za šampanjec ali whisky napolnimo do ene šestine s svežim b resko vim sokom, nato pa do vrha s šampanjcem. Svež breskov sok si pripravimo takole: iz dveh popolnoma zrelih breskev izluščimo koščici in pretlačimo breskvi skozi sito tako, da ostane na situ samo lupina. Lahko pa jih tudi najprej olupimo, razkošči-čimo, nato pa zmiksamo. Temu soku dodamo še sok dveh limon in nalijemo vse skupaj v steklenico, ki jo damo za dva dni v hladilnik. MODA V SVETU MARTA ODGOVARJA MOJCA - RADOVLJICA Iz tankega sintetičnega jerse-ya bi imela rada obleko. Ta naj bi bila bolj odprtega kroja, saj bi jo nosila tudi na morju. Stara sem 28 let, visoka 162 in 56 kg težka. ODGOVOR Obleka je brez rokavov, ima »V« izrez in sprednji del ob izrezu je ubran. Na hrbtni strani se zapenja z zadrgo, v pasu pa ima elastiko. Dolžina pokriva kolena. Jurčki po italijansko ZA 6 OSEB POTREBUJEMO: 1,50 kilograma jurčkov 8 strokov česna, 4 dl olivnega olja, 2 žlički sesekljanega peterlilja. Jurčke pečemo 5 minut. Jurčke olupimo, jih dobro operemo, pustimo, da se odtečejo, in izrežemo na prav tanke listke. Tri stroke česna pražimo v ponvi v polovici olja tako dolgo, da poru-mene, potem pa jih odstranimo. Na tem olju pražimo jurčke na hudem ognju dve minuti in jih neprestano mešamo. Pražene jurčke stresemo na cedilo, da se odtečejo. Preostalo olje zlijemo v ponev, spet prepražimo na njem tri stroke česna, jih potem vzamemo iz olja in zavržemo. V to olje stresemo prepražene gobe, jih skupaj s peteršiljem, soljo in poprom pražimo še dve minuti na hudem ognju, jih stresemo v skledo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in damo na mizo. Švicarska pletena štruca ZA 8 OSEB POTREBUJEMO: 650 gramov moke, 150 gramov surovega masla, 3 dl mleka, 2 jajci, 30 gramov kvasa, približno 15 gramov soli, 5 gramov sladkorja. Pletenico pečemo 30 do 35 minut. Iz moke, v mlačni vodi raztopljenega kvasa, soli, jajc in sladkorja zamesimo srednje trdo testo, ga pustimo, da vzhaja, in z rokami vgnetemo vanj zmehčano surovo maslo. Nato ga prerežemo na tri dele in zvaljamo vsakega v približno 40 centimetrov dolg svaljek. Iz svaljkov spletemo štruco, jo pustimo, da vzhaja kake pol ure, nato pa jo namažemo z rumenjakom in denemo v vročo pečico, da se speče. Ribezov »Fermiere« Osvežujoče za zajtrk ali desert ZA 4 OSEBE POTREBUJEMO: 500 g svežega rdečega ribeza, 1 žlico sladkorja, 2 žlici medu, 250 g skute, pol skodelice mleka, 1 čajno žličko cimeta, zavitek vanilijinega sladkorja. Naš otrok je bolan Pri zdravljenju ošpic otroku najbolje pomagamo z dobro nego. Zaradi izpuščajev v ustih težko je, zato naj bo njegova hrana redkejša, kašasta in okusna. Otroku dajemo veliko svežih tekočin, sadnih sokov, čistimo mu usta in negujemo oči. Usta izpiramo s čajem, ki mu dodamo žličko glicerina, veke zvečer namažemo z borvazelinom, da se ne zlepijo preko noči. Tudi norice, prav tako kot ošpice, povzroča virus. Poleg ošpic so norice najbolj nalezljiva bolezen. Prirojene imunosti ni in obole lahko že dojenčki v prvih mesecih življenja. Inkubacija traja 14 do 21 dni. Izpuščaji so ovalne pege, iz katerih v nekaj urah nastanejo mehurčki z vodeno tekočino. Posejani so redko ali gosteje, največ po trupu, in so srbeči. Pojavljajo se v skupinah in v zaporednih zagonih. Iz mehurčkov nastanejo v štirih dneh hraste. Otroci so različno prizadeti, večinoma ne prehudo. Pri slabi negi se mehurčki lahko zagnoje. Pri noricah najpogosteje opazimo še vnetje srednjega ušesa in vnetje glasilk. Skupno je treba preprečevati okužbo izpuščajev. Zato kopanje ni priporočljivo, ker voda mehurčke zmehča, to pa omogoča lažjo okužbo z drugimi bacili in zagnojitev. Otroka le umivamo v hiperman-ganovi raztopini in mažemo izpuščaje s predpisanimi mazili, ki jih suše in zmanjšujejo srbež. Kot ostala moda se menja tu* moda nakita. Ce je bilo še pred * modno tanko zlato tesno ob vran zahteva zdaj moda robustne* zlatih izdelkov, kot so na pria* kroglice, oreščki. Tudi uhani daljši: namesto enega, dva o Pa ne samo zlato. Tudi debele ali plastične obročke za roke si li omislite k zlatu. Vsekakor pa « bosta po dva na eni roki. Pa i mislite, da ste lahko tako ok le za večer. Za vsako ftril zahteva moda letos tak pravijo. .ne*, pria* .ni * •bese le«* lah« Dišavnice in začimbe PIMENTA Pimenta, plod neke t mirte, je doma v Zahodni I Plodove, približno kot velike jagode, še nezrele obere* na soncu posušijo in zmel** Vonj in okus pimente spominj*> na cimet, klinčke in muškate* oreščko, zato je to zelo primer začimba za pekovske in carske izdelke. Pirnento dodajajo pecivu I slaščicam, ribjim konservam. na rinadam, klobasam, razpok kisu vloženi zelenjavi itd. PISTACIJE Pistacije so zeleni kosci mandeljnom podobni pj majhnega drevesa pista uspeva v Sredozemlju, p se uporabljajo kot začimba i krasen je tort. raznih sladic bonbonov. Ta mesec na vrtu Ribez skrbno operemo, odstranimo peclje, damo v skledo in ga zmešamo s sladkorjem. Skledo pokrijemo in jo za okrog pol ure postavimo v hladilnik. Med, skuto, mleko cimet in vanilijin sladkor stepamo z metlico v rahlo peno. V vinske kozarce ali kozarce za sekt nadevamo v plasteh skutino kremo in ribez in takoj ponudimo. 1 Okna toplih gred, ki jih avgusta ne potrebujemo več, zložimo tako, da ne bodo trpela zaradi mokrote. V lopi, ki ne zamaka, bo najbolje. Lahko jih zložimo tudi na planem, ne smejo pa ležati na zemlji. Zato pod vsak vogal podložimo opeko. Da okna ne postanejo lisasta, jih ne nalgamo eno vrh drugega, temveč mednje podlagamo po 1 cm debele letve. Če teh nimamo, si pomagajmo kar s ščipalkami za perilo. Vrhnje okno prekrijemo s strešno lepenko ali s plastično folijo in obtežimo. Vsak okna pokritih gred uporabljamo, na novo mo s svinčevim belil a- r Inž. PAVLE HAFNER Jedi iz krušne peči Kuhanje v krušni peči je povečalo izbiro domačih jedil in popestrilo našo domačo prehrano. Ko se je uveljavila krušna peč, so gospodinje sprva kuhale tiste »rihte«, ki so jih bile navajene pripravljati na odprtem ognjišču. To so bila razna jedila iz lonca in enolončnice. Jedi iz lonca in enolončnic je veliko. Ta jedila so lahko prebavljiva, bogata z vitamini ter revna z maščobami. Je pa razlika med jedili iz lonca in enolončnicami. Jedi iz lonca so najstarejšega porekla, napravljene brez vsake predpriprave. Gospodinja je zložila v lonec meso in drobovino, razno zelenjavo, zabelila, posolila, začinila in zalila z vodo. Lonec je pokrila z železno pokrovko. Režo je zatisnila z navadnim testom. In tako je šel konec v peč. Lahko bi rekli, da je bil tak lonec prvi predhodnik ekonom lonca. Razlika je le v tem, da je kuhanje v ekonom loncu pospešeno, pod velikim pritiskom in je v njem jed hitro skuhana. Po starem načinu se je hrana počasi in dalj časa kuhala. Taka jed je bila okusnejša. Vsi srednjeevropski in severni narodi so poznali jedi iz lonca. Izredno okusna in nepozabna je francoska juha »Pot-au-feu«, lonec na ognju, ki vam jo Se danes nudijo v boljših francoskih restavracijah. Jed iz lonca je gospodinja postavila na mizo vedno v loncu, v katerem se je jed skuhala. Vsa družina je z lesenimi ali roženimi žlicami zajemala v lonec. V levi roki je vsak držal kos črnega ali ovsenega kruha, s katerim je varoval, da od žlice ni kapalo na mizo. Kdor je imel najbolj čisto »pot«, je imel pravico postrgati zadnje ostanke iz lonca. Stara slovenska kulinarika pozna veliko jedi iz lonca. Delimo jih na mesne in brezmesne. Večja izbira je brezmesnih jedi. Najbolj priljubljena zelenjava, ki so jo gospodinje uporabljale za jedi iz lonca, je bilo zelje, repa, fižol, kumare, buče. leča in krompir, tista zelenjava pač, ki so jo doma pridelali. Da se je jed zgostila, so dodajali proseno kašo ali pa ješprenj. Jed je gospodinja zabelila z maslom, slanino ali ocvirki. Kvaliteta in okus jedi je bil odvisen od količine zabele. Jedi iz presnega ali kislega zelja in repe so gospodinje zgostile s podmetom ali s prežganjem. Brezmesne jedi iz lonca so bile fižol z ješprenjem, krompir z gobami, ohrovt s krompirjem, koleraba s kašo. Kot postna jed je bila poznana »aleluja«, jed iz posušenih repnih olupkov. Ta jed je še pred drugo svetovno vojno prihajala v postnem času redno na kmečko mizo kot spomin na hudo lakoto v 16. stoletju. Tako je bilo včasih tudi pri nas doma: nam.otrokom »aleluja« ni šla posebno v slast. V Skofji Loki in okolici so v preteklosti jedli loško smojko. To jed moram malo bolje opisati, ker me večkrat kdo sprašuje, kakšna jed ie bila to. Pri lupljenju repe za kisanje je gospodinja odbrala male repice. To je skrbno olupila in jo zložila v litoželezni lonec, jo zalila s slanim kropom in dodala pest prosene kaše. Jed je bila nezabeljena Lonec je porinila v vročo peč in pustila nekaj ur počasi vreti. Repe. ki so se tiščale stene lonca, so bile temno rjavo zasmojene. Tako je dobila ta jed naziv smojka. Stare gospodinje so zatrjevale, da je bila jed dobra za čiščenje ledvic in mehurja. Ce so se možje zvečer preveč najedli smojke, so bili zjutraj mokri kot dojenčki... Poznana je tudi loška medla. Prebrano in oprano proseno kašo je gospodinja zakuhala v slanem kropu. Napol kuhani kaši je prilila tekoč podmet iz moke in mrzle vode. Jed je morala biti manj gosta kot mlečna kaša. Ko je bila kuhana, jo je gospodinja stresla v lončeno skledo in zabelila z mastjo, v kateri je zarumenela nekaj moke. V drugih krajih, izven loškega območja, so gospodinje naredile podmet iz jadove moke. K jedi so ponudile vroče mleko. Iz prosene kaše so kuhali tudi češpljevo, gobovo, mlečno in za-beljano kašo. Kot samostojna jed je služila kašnata repa. kaSnato zelje, krompirjeva kaša. Otroci so radi jedli pečeno kašo. Kuhani mlečni kaši je gospodinja primešala maslo, prelila s smetano in nato posodo ponovno postavila v vročo peč. Jed se je na površini rjavo zapekla. Na bogatejših kmetijah so pečeno kašo posladkali s sladkorjem in cimetom. Škofjeloška domača jed je IhIh loška mešanica. Vsak petek so pri loških kapucinih skuhali mešanico in jo delili loškim beračem Jed so skuhali iz namočenega fižola, kisjega zelja in kisle repe ter namočenega ješprenja. Tudi mestne gospodinje so pripravile loško mešanico. Posebnost pri tej jedi je bil način zabel jenja Zabelili so jo namreč z rjavo precvrto čebulo, ki jo j«> gospodinja potresla po vrhu jedi. ki jik P**ebar malo črne barve, da dobirno^ahr? premaza. Lahko pa jih tudi mtf žemo kar z lanenim firnežern Proti rji na žičnih mre±*u> katran eno izmed boljih. srSl Vroči avgustovski dnevi "so * nalašč, da pleskamo ograje JL je tedaj redko tekoč, tako da tv pleskamo s Čopičem. Delati mor* seveda natančno, da zaštitim© * herni centimeter žice in g čez 14 dni ponovimo, bo 0»lJ dolgo vzdržala. Ce je ograja na* na železnih stebrih, moramo nit* zati tudi te, posebno spodai k vlaga najbolj deluje. Zakrpajmo tudi luknje v mreži. Vroče avgustovske dni tudi ristimo, da premažemo streh« in lop. Preden začnemo prema** ti, moramo streho dobro Spr* vodo. Pri tem delu bomo tudi oc* mesta, kjer je streha pu&ča|a popravimo. Avgusta dobro preo** na streha bo pozimi nepremc>»i • •• Nizki atročji fižol, fcj ^ sadili do srede julija, dobi v avga? dva obroka gnojil. Gnojiti začr** v prvi tretjini avgusta, potem pop jimo spet čez štirinajst dni. Prsen j u gnojil pazimo, da ne po* dujemo listja. Tudi avgusta skrbimo, da ne bc zelenjadnih gredah rastel pleve! bo odvzemal hranilne snovi zele Vse kapuanice, tudi kol*r»k;* kavlo, ki smo jih sadili julij* prej. moramo avgusta redn_ ti in zalivati. Julija sajeno zimsko ©ndivii* treba redno gnojiti in p|etj SS hoče imeti zrahljano zemiio, ^ njene korenine potrebujej0 ^ zraka. Ce večkrat zalivamo monv* tudi večkrat okopavati. Gaoja* z dušičnimi gnojili v več obrokih »Kraljica maja«, ki ,(l m julija, je že toliko zrasla, da drugi polovici avgusta & jgj* presajamo. Gredice s sadikami a* nate solate pravočasno in terrwr /alijmo. da bomo laže puliti ras3* ne da bi poAkodovali kana** Prizadevajmo si. da na koieaaV ostane čim več prsti, ker * ta* sadike lepše okoreninijo rta stahv mestu. Sadimo v razdalji 20x »}c*i PETEK, 1. AVGUSTA 1M0 17.STRAN G LAS RADIJSKI SPORED /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SOBOTA, 2. avgust Prvi program 430 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Zapojmo pesem Otroški zbor glasbene šole Velenje - 11.20 Svetovna reportaža - 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu -12.30 Kmetijski nasveti Lojze Kastelic: Priprava čebel na jesensko pašo - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obvestila -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... / 14.05 Kulturna panorama - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za naše izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini - 00.05 Nočni program - glasba m Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem Programu - 13.05 Radi ste jih Poslušali - 13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Radio Ljubljana — olimpijski program - 19.30 Rezervirano za reprize - 21.15 Mala "očna glasba - 21.45 Glasba ne pozna meja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa A» ljubljanska banka Teg>eljna banka Gorenjske nedelja, 3. avgust ^rvi program «30 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke Boris ^ Novak: V ozvezdju postelji - 8.48 Skladbe za mladino " 9.05 Se pomnite, tovariši! -10.05 Panorama lahke glasbe M 1.00 Naši poslušalci česti-**)o in pozdravljajo - 13.10 ^bvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne godbe -Homoreska tega tedna 'ran Milicinski: Humoreska • 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma -530 Nedeljska reportaža -'5-55 Listi iz notesa - 16.20 glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško potovanje od strani do strani - 8.40 Pesmica na potepu — Poje OPZ OS Solkan - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti ing. Anton Vodov-nik: Oskrba mladih vinogradov - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših sporedov — Iz naših krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam14.05 Pojo amaterski zbori — 6. oddaja iz Naše pesmi 1980. - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ... - 20.00 Iz naše diskoteke Novi posnetki Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana -21.05 Poletni divertimento -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur orkestra »Metropole« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereo-rama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Duke Ellington -20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka rerno v kino - 17.05 Priljub- ljene operne melodije 17.50 abavna radijska igra - 18.33 zgornji polici - 18.50 *Iinute za EP - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -J9-35 Lahko noč, otroci! -^45 Glasbene razglednice -§00 V nedeljo zvečer - 22.20 §kupni program JRT -"^tudio Novi Sad Glasbena vubina mladih - 23.05 Lirični 2jtnnki - 23.10 Mozaik meloni »n plesnih ritmov - 00.05 ^°čni program - glasba ^fugi program ^•00 Nedelja na valu 202 -"00 Radio Ljubljana - 'mpijski program prenosi in počila z olimpijskih iger v ^oskvi, druge športne novi-ke> glasba in še kaj - 19.30 ^ereorama - 20.30 Glasba iz JJarega gramofona - 21.30 ^Jugoslovanska ročk scena -^?45 Zrcalo dneva - 22.55 ^'asba za konec programa ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ^ONEDELJEK, 4. avgust ^ ^ program * Dobro jutro! - 8.08 Z Temeljna banka Gorenjske TOREK, 5. avgust Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - «.30 Mladi koncertant Glasbena šola Franc Sturm Ljubljana - 9.05 Z radiom na pori ' J"-** Rezervirano za . ; Znano in priljubljeno -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -ing. Ljudmila Haller: Možnosti usmerjenega izobraževanja za delo v kmetijstvu -12.40 Po domače - ld.w Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 1530 Zabavna glasba -16.00 »Vrtdjak« -17.00 Studio ob 1/.00 - l«.uu Operne arije in monologi -18 30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Pnvška -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli JK I -21.05 Radijska igra Michel Deon: Kletka - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini ; 22.25 Iz naših sporedov - 22-30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23 10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8 00 Torek na valu 202 -Dober dan na drugem gramu 13.06 1 z 13.00 pro-obdobja RADIO TRIGLAV JESENICE \i KV/-FM r*'**»-rjvi področje za ra-Kr,v|ii*ko občino 87.7 mega-j£ru - Gornjesavska dolina megaherza - Jesenice ^ okolica 100,6 megaherza r*dnii val 1495 KHz Lokalna poročila - ^etek: ^vestila - 16.30 Kulturna vas bo za-» novega v plošč K^daja — Morda ^'rnalo - Kaj je vrodukriji kaset TY Ljubljana pobota: rtV^ Lokalna poročila -klestila. 16.30 Kam danes ^ jutri - Jugoton vam pred-Ija - Morda vas bo zanihalo' \ • *delja: \' °-3 Mi pa nismo se uklonili W Koledar važnejših dogod-- _ Rekla- Kv iz preteklosti ^ - Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 1630 Ponedeljkov Športni pregled - Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas ho zanimalo Sreda: 1fi.0:S Lokalna Obvestila na luč -nimalo poročila _ h;.:so Stop /ele-Morda vas ho za Četrtek: 16 03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš oh gornik - Morda vas ho zani-ma|n _ po domače za vas dixielanda Humpherev Lvttelton — Edmond Hali -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Berrv Lipman -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur orkestra in zbora »Burt Bacha-rach« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu Eje Thelin — Tomasz Stanko - 22.15 Rezerivrano za countrv glasbo- 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa tU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SREDA, 6. avgust Prvi program 4.30 Dobro jutro! - - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom OPZ, dirigent Matevž Fabi-jan - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za ... -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti ing. Tatjana Brumat: Delo v okrasnem vrtu v avgustu -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam . .. - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času (Komorni zbor »Pro musica« iz Subotice) - 18.15 Naš gost - 18.30 Popotovanja za mladi svet III. oddaja -19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ... - 20.00 Koncert za besedo — Haiku -20.25 Antonin Dvorak: Trio Dumky, op. 90 Igra Trio Lorenz - 21.05 Antonin Dvorak: Odlomki iz opere »Rusalka« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo Toto Blanke -- Paul Motian - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra »Hans Carste« - 18.00 Minute z godali - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz — klub - 17.40 Iz partitur zabavnega in revijskega orkestra RTV Ljubljana -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Prizma optimizma - 22.00 Trobente in ritem Duška Gojkovida in Lale Kovačeva - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, 7. avgust Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje Srečanje mladih pevcev občine Ljubljana-Center - 9.05 Z radiom na poti » - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti dr. Janez Pogačar: Kontrola proizvodnosti krav - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših sporedov -Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13 30 Priporočajo vam ... • 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . Pesmi Maksa Pirnika - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Novi posnetki violinista Mileta Kosija - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleza - 20.00 Četrt kov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja V Temeljna banka Gorenjske PETEK, 8. avgust Prvi program 4.30 Dobro jutro! 08 Z 8.30 8.47 glasbo v dober dan Glasbena pravljica Naši umetniki mladim poslušalcem — Skladatelj Pavel Sivk - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno — P. I. Čajkovski:" Klavirski koncert v b-molu -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Odlomki iz baleta »Svlvia« Lea Delibe-sa - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi Samospevi in zbori Janka Ravnika - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z .. . -20.00 Uganite, pa vam zaigramo.. . - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 T z naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena med-igra - 15.45 Vroče - hladno -17.35 Odmevi z gora - 17.45 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 ZrCalo dneva - 22.55 Glasba za konec pro-erama IZBRALI SO ZA VAS TE KSTILINDUS KRANJ s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kranja. TEKSTILINDUS KRANJ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 25. julija: Krško, 6. Tkon. 10. slap. 14. Laert. 15. izpnnica, 1. Jana. 18. oblast, 19. met, 20. Ub, 21. srce, 23. Lara, 25. Ti, 26. Ceh, 28 Aero, 30. Norman. 32. vratila. 35. gesta, 36. Stael. 38. javnost. 40. markiz. 42. vtis, 43. aha, 46 el, 47. azot. 49. Onto. 51, ro, 52. Rim. 54. Eresma, 56. brus, 58. decimalka, 60. plast. 61. UNIS. 62. noht, 63. manta. Prejeli smo 87 rešitev. Izžrebsani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jožica Orožim, Šercerjeva 12, 64240 Radovljica, 2 nagrado (120 din) prejme Tone Podnar, Sorska c. 27, 64220 Skofja Loka, 3. nagrado (100 din) prejme Sabina Vukganović, Gregorčičeva 17, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti. Poletje je čas cekarjev: cekarji namesto torbice, ce-karji za plažo. Prav imenitni in domiselno izdelani so: iz rafije, platna, kombinirano z usnjem. V kranjskem GLOBUSU imajo res bogato izbiro. Cena: 170do360din Zelo ugodno, po tovarni Sko znižani ceni lahko te dn kupite zelo lepo moško ob leko s telovnikom na Kok rinem oddelku moške kon fekcije v GLOBUSU. V sivi in rjavi barvi jih imajo, velikosti pa do 7/44 do 7/56 in vmesne od 7/92 do 7/108. Cena: samo 1.944,50 din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU so bogato založeni s trenerkami; tu so menda zastopani prav vsi jugoslovanski proizvajalci trenerk. Tudi najnovejše, najbolj iskane jugging trenerke, tiste, ki so spodaj stisnjene in so iz čistega bombaža, se dobe tu. (ena: od 420 do 1220 din AGNES so pri ALMIRI v Radovljici poimenovali mehko pleteno bluzo iz mešanice runske volne, po-liacrila in angore. Vseh pastelnih barv in v velikosti od 38 do 44 se dobe v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Cena: 946 din Zaaj pa upajmo, da bomo imeli pravo vroče poletje. V Murkini MODI v Radovljici imajo na izbiro vrsto lahkih oblek, kot je na primer tale iz čistega bombaža, surove barve, izdelana v Modnem salonu Velenje. Velikosti so na voljo od 38 do 42. Cena: »96.15 din O LAS 18.STRAN PETEK. 1.AV6I TELEVIZIJSKI SPORED #0 ljubljanska banka Temelja banka Gorenjske SOBOTA, 2/VIII 12.45 Poročila - 12.50 Propagandna oddaja - 12.55 01 — boks, finale, prenos - 16.55 Propagandna oddaja - 17.00 01 — nogomet za I. mesto, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 18.50 Risanka -18.55 Naš kraj - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19 20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 C. Dickens: Nicholas Ni-klebv. angleška nadaljevanka 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 Sestanek v nebotičniku: Olimpiada in Šport, zabav glasb. odd. 21.50 Poročila - 21 55 Letališče, ameriški film Nicholas Nicklebv je eno od Dickensovih najboljših del. Izhodišče zgodbe je naslednje: Nicholas. pogumen, plemenit 19 letnik, in njegova sestra Kote ostaneta po očetovi smrti brez denarja. S pomočjo strica Ralpha. lakomnega in skopega posojevalca denarja, dobi Nicholas mesto učitelja v internatu za dečke. Kate pa postane .vajenka pri damski krojačici. Oba se v novih okoljih slabo počutita. Nicholas ne more gledati, kako Saueers, ostuden tiran, pretepa in strada svoje učence. Končno izgubi potrpljenje, premlati učitelja in odide. Z njim gre tudi Smike, ubogi garač. ki ga Squeers že dolga leta trpinči in izkorišča. Nadaljevano, ki ima šest delov, so posneli Angleži. Zgodba ameriškega filma Letališče se dogaja neke snežne noči na velikem mednarodnem letališču Vreme je tako. da ne zagotavlja varnih poletov, težavam pa se pridruži še fanatik, ki skuša ugrabiti veliko potniško letalo. Film je posnet po romanu A rt-hurja Haileya, ki je pred leti doživel uspeh tudi pri nas, igrajo pa: Burt Lancaster, Dean Martin, Helen Hayes, Jacqueline Bisset, Jean Seberg in drugi. Oddajniki II. TV mreže: 13 35 Test - 13 50 Propagandna oddaja - 13.55 OI - kajak, finale, prenos (do 16.15) -17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.30 Dokumentarni fdm - 22.00 Kronika puljske-ga festivala (do 23.00) TV Zagreb — I. program: 12 15 Poročila - 12.20 TV koledar - 12.35 Olimpijska kronika - 12.55 OI — boks. finale - 17.00 OI — nogomet finale, prenos - 18.50 OI — judo, finale, posnetek - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vlak smrti, avstralski film - 21.45 TV dnevnik - 22 05 Olimpijski pregled 22.50 Za konec tedna iU ljubljanska banka Temel|na banka Gorenjske NEDELJA, 3/VIII 9.20 Poročila - 9.25 Viking Viki, otroška nadaljevanka -9.50 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.15 Čez tri gore: Obirski ženski oktet -10.45 D. Markovič: Odpisani, TV nadaljevanka - 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 13.45 Potopljena mesta: Agruvium 14.30 Športna poročila -14.35 Hatari, ameriški film -17.15 Poročila - 17.20 Propagandna oddaja 17.25 Moskva: Slovesni zaključek olimpijskih iger, prenos EVR - 19.00 Risanke - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 B. Pro-faca: Zgodbi z morja, drama TV Zagreb - 21.00 Gospodarske vezi, dokumentarna oddaja - 21.30 V znamenju -21.45 Jazz na ekranu: »Trumpet's and rhvthm unit« Oddajniki II. T V mreže: 14.40 Test - 14.55 Propagandna oddaja - 15.00 Olimpijske igre: Konjeništvo. posnetek -16.00 Sinjska alka, prenos -17.25 Nedeljsko popoldne, vključitev - 18.40 Liki revolucije: Ratko Pavlovič-Cicko - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sveta, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Kratki fdm -21.30 Čas vrtnic, finski znanstveno fantastični film TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan 11.30 Narodna V afriških savanah pogumni in prebrisani lovci lovijo divje živali, da bi jih čim dražje prodali raznim živalskim vrtovom. V ospredju filma Hatari .so predvsem lovski prizori, ki so izrazito spektakularni in dovolj eksotični, da pritegnejo gledalčevo pozornost. Ob -Johnu Waynu so zaigrali še Hardv Kriiger (na sliki). FLsa Martinelli in Red Buttons. glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Gledalci in TV - 13.30 Mladinski film - 15.00 TV dnevnik - 15.15 Nedeljsko popoldne - 18.40 Liki revolucije - 19.30 TV dnevnik -20.00 Nori dnevi, film - 21 35 Zabavno glasb, oddaja - 21.50* TV dnevnik - 22.10 Olimpijska kronika /O ljubljanska banka Temel|na banka Gorenjske PONEDELJEK, 4/VIII 18.15 Poročila - 18.20 Vrtec na obisku: Gradimo mesto Živ žav - 18.35 Obzornik -18.45 Mladinska oddaja -1915 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 S. Se-šelj: Liberanovi, drama TV Zagreb - 21.05 Portreti: Esad Mekuli - 21.50 V znamenju -22.05 Brazilski večer na festivalu v Montreauxu, 1. del Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Šola za junake, otroška oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Naš čas, dokumentarna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Lee Oswald, serijski film -22.00 Književni klub (do 22.30) Dolina Neretve je ob melioracijskih posegih doživela velike družbene spremembe. Kako se zrcalijo v današnjem življenju oziroma v ljudeh, bo spregovirila zagrebška TV drama Liberanovi. Oče Liberan poskuša ohraniti staro življenje, sin Božo sprejema prodor novega kot neizbežno nujnost, medtem ko Grga razume očeta in brata in miri tiho vojno med njima. Vendar tudi on ne more preprečiti razpada stare oblike vaške družine. TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Šola za junake -18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Ivo Lukas: Krojač, TV drama -21.20 Glasbeni trenutek -21.25 Kultura v objektivu -22.10 TV dnevnik - 22.25 Umetniki - borci: Miroslav Špiler /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske TOREK, 5/VIII 17.45 Poročila - 17.50 Colar-gol. lutkovna nadaljevanka -18.05 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Tanec - 18.35 Obzornik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka -19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Propagandna oddaja -20.00 Popisani državljan ali tiha diktatura računalnikov, dokumentarna oddaja - 20.40 M. Bulgakov: Dnevi Turbi-novih, TV nadaljevanka -21.55 V znamenju - 22.10 Brazilski večer na festivalu v Montreauxu, 2. del . Oddajniki II. T V mreže: 17.25 Test - 17.40 T v dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mazzabubu, 1. del zabavno glasbene oddaje - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Prvi sledovi, dokumentarna serija - 21.50 Poezija (do 22.20) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 V središču - 20.55 VVilma Rudolf, ameriški film - 22.35 TV dnevnik /O ljubljanska banka razstave, dokumentarna serija - 18.05 Naša pesem 80. II. oddaja - 18.45 Obzornik -19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja -20.05 A run: Igre brez meja -21.25 Godba brez not: Sončna pot - 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Sezamova ulica- 18.45 Od vsakega jutra raste dan, oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik -20.00 Festival srbskih gledališč - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Izobraževalna oddaja - 21.55 K on Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah 80 - P. I. Čajkovski: Klavirski koncert v B-molu (do 22.30) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica- 18.45 Od vsakega jutra raste dan, oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik -20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja - 20.05 Arun: Igre brez meja - 21.35 Izbo: v sredo - 22.50 TV dnevnik #9 ljubljanska banka mladosti - 18.45 Zagrebulje -19.30 TV dnevnik - 20.00 Meridijani 20.50 Vabilo na potovanje, kviz - 21.40 TV dnevnik - 21.55 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah 80 — VV. A. Mozart: Requiem 22.50 Dokumentarni film /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SREDA, 6/VIII 17.30 Poročila - 17.35 Vel ke Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, 7/VIII 18.00 Poročila - 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja T V Beograd -18.35 Obzornik - 18.45 Življenje v Rijeki Cvnojeviča. reportaža TV Titograd 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Šesti avgust, japonski dokumentarni film - 21.20 Kitajski dnevnik, L del dokumentarne oddaje - 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: Japonski dokumentarni fdm Šesti avgust režiserja Kaneta Shinde govori o posledicah eksplozije atomske bombe v Hirošimi. Naslov je simboličen, saj je bomba padla na mesto 6. avgusta 1945. leta. 17.25 Test - 17.40 T V dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Zagrebulje -19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 . . . gremo - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroštvo Temeljna banka Gorenjske PETEK, 8/VIII 17.55 Poročila - 18.00 Leti. leti pikapolonica, otroška serija - 18.15 Priljubljene zgodbe: A lice v čudežni deželi - 18.35 Obzornik - 18.45 Tri srca - Radenci 80: Plesni orkester RTV Novi Sad - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Jadranska srečanja, prenos -21.20 Blakeovih sedem, serijski film - 22.10 V znamenju -22 25 Nočni kino: Lilith. ameriški film Znanstveno fantastični filmi si v zadnjih letih vse bolj priljubljeni, v to zvrst sodi tudi nova ameriška serija Blakovih , sedem, katere dogajanje j je postavljeno r prihod-I nost. Zemljani se znajdejo v diktatorski oblasti iz vesolja, ki se ji ne morejo upreti. Toda tu je Blake, ki zbere druščino neugnancev ter se z lastno vesoljsko ladjo odpravi vboj proti neznani sili. Na ladji je šest ljudi, sedmi član pa je nadvse pametni računalnik Zen. Bolnišnice za bolne si> pnga&ta rišča za napete vadne filmske Spomnimo se som* manovega filma It kukavičjem #nez: lith je nekoliko ga datuma. F*nkor-rajanje ljubez': mladim strežnikom nišnici za duševt in lepo bolnica odnosi so sevedc menjeni z dekletv> leznijo in le redk' na plan spntščtK ravnanost in srtit prav so se igre!, trudili, je včasih i malce preveč matičnosti, ki iz zgodbe in iz značajev. Za\ vVarren Beatr\ ■Jean Seberg. da m Kim Hum Oddajniki H. TV \ 17.25 Test - 17 40 v madžarščini -dnevnik - 18 15 18.45 Muppet - si T V dnevnik - 2O.0l< med igra - 20.25 Naj redu je kultur« | raj, danes, jutri | vek m čas 2-1 n oddaja - 22 r\ poljski film 24 :XV TV Zagreb - 3 1*00 Poročil« koledar - J.8.15 18.45 Muppet s TV dnevnik -sKa srečama ore«, Serijski film * nik rrn ™ NOVO V KINU Dogajanje filma Deklica v modrem se odvija na Ažurni obali nekaj tednov pred začetkom druge svetovne vojne. Prikazuje domače bogataše in tuje begunce. Med njimi je tudi beneški kirurg (Michele Piccoli), glavni junak filma, ki ima težave s policijo. Vendar je ob zaščiti nekega zdravnika in finančnika varen, dokler ne sreča »deklice v modrem«. Film obravnava več tem: obsedno stanje pred nacističnim napadom, izgubljenost in odtujenost ljudi v teh trenutkih kot tudi tenkočutne odnose med moškim srednjih let in deklico, kije to samo po zunanjem izgledu. Bratje Cosmo, Lenny in Victor Carboni žive v revni newyorški četrti, imenovani peklenska kuhinja. Lenny je invalid iz druge svetovne vojne, Victor močan, a ne preveč bister fant, medtem ko Cosmo neprestano sanja o bogastvu. Da bi prišel do denarja, izkoristi mišice najmlajšega brata, ki ga pošlje v ring. Ameriški film Peklenska četrt je drama. Filma Demonsko seme mladim gledalcem ne priporočamo, saj je v nekaterih prizorih precej grozljiv. Gre za super stroj Proteus, kije tako popoln, da lahko oblada ljudi. V glavo si zapiči, da bo ustvaril lastno potomstvo in postal enak človeku. V hišo zapre znanstvenikovo ženo in podvig mu uspe. Rodi se otrok, ki se na videz ne razlikuje od »pravih«. KINO KRANJ CENTER /. avgusta amer. ban. glasb, film ORKESTER KLUBA OSA M U EN IH SRC NAREDNIKA PEPPERJA ob 16.. IS. in 20. uri 2. avgusta amer ban. glasb, film ORKESTER KLUBA OSAMLJENIH SRC NAREDNIKA PEPPERJA oh 16.. IS. m 20. uri. franc. ban: film DEKLICA V MODREM ob 22. uri 3. avgusta nam. ban. pust. west film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. ban: glasb, film ORKESTER KLUBA OSA MU ENIH SRC NAREDNIKA PEPPERJA ob 15.. 17. m 19. uri, prem. amer. ban: znanst. fant. filma DEMONSKO SEME ob 21. uri 4. avgusta franc ban: krim. drama DEKLICA V MODREM ob 16.. IS. in 20. uri 5. avgusta franc. ban: krim. film DEKLI CA V MODREM ob 16., 18. in 20. uri 6. Avgusta nem. barv. erot. komedija RESNIČNE ZGODBE I. del. ob 16.. IS. in 20. uri 7. avgusta nem. ban: erot. komedija RESNIČNE ZGODBE I. del ob 16.. 1H. in 20. uri KRANJ STORŽI C /. avgusta MED JASTREBI nem. ban: west. film ob 16.. 18. in 20. uri 2. avgusta ital. franc. barv. erot. film AMAZONKE ob 16.. 18. in20. ur, 3. avgusta ital. bari: akcij, film DVA SUPER POLICAJA ob 14. in 18. uri. amer ban: grozlj. PREROKBA ob 16. uri, premier amer. ban. filma PEKLENSKA ČETRT ob 20. uri 4. avgusta amer. ban: akcij, film PEK LENSKA ČETRT ob 16.. 18. in 20. uri 5. avgusta amer. barv akcij, film PEK LENSKA ČETRT ob 16.. IS. m 20. uri 6. avgusta nem. ban: CS ivest. film OSCEOIJK ob 16. 18. in 20. ur, 7. avgusta ital. barv. film DVA SUPER POLICAJA ob 16.. I H. m 20. ur. Kino TR2IC 2. avgusta amer ban: /Um VELIKI JACK - J A VNA H ISA V SI NG A PURU ob 18. ,n 20 uri, premier, amer ban: filma PEKLEN SKA CETHT oh22. uri ■1. avgusta ho/and. barv. pust g/a.sb. fdm KASKADERI I IN ROCKERJI ob 15. m 17 uri. amer ban film VELIKI JACK - JAVNA HIŠA V SI NG A PURU ob 19. uri. franc. ban. krim. drama DEKLICA V MOD REM ob 21. uri 4. avgusta amer. ban: glasb, film ORKESTER KLUBA OSA M U ENIH SRC NAREDNIKA PEPPERJA ob 18. ur,, pre miera amer. ban: znanstvenofant filma DEMONSKO SEME ob 20. uri 5. avgusta amer. ban: glasb, film OP. KESTER KLUBA OSA Ml*J ENIH SRC NA REDNIKA PEPPERJA ob 20. uri 6. avgusta ital. barv akc. film DVA SUPER POLICAJA ob 18. uri. ob 20. uri nastopa skupina KELI.NER iz Prage 7. avgusta ital. barv. akcij, krim film > MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob 18 uri. ob 20. uri nastopa skupina KELI.NER iz Prane KAMNIK DOM 2. avgusta ital. barv. akcijski- film DVA SUPER POLICAJA ob 18. in 20. Uti, pre miera amer. ban: fant. filma DEMONSKO SEME ob 22 uri ■'i. avgusta nem. bar, pust ncsterni film MED JASTREBI ob 15. uru nem ban: erot komedija RESNIČNE ZGODBE 1 del <>/> 17. in 19. uri, premiera ital. barv akc/ krim. 4 MINUTE ZA 4 MILIJA RDE ob 21. uri 4. avgusta holand. barv glasb film KAS KADERJI IN ROCKER.Jl ob 18 m 20. uri 5. avgusta ital. barv akcij, krim. 4 MINI TE ZA 4 MILIJA RDE oh 18. m 20 uri 6. avgusta franc barv erot film AMA ZON K E ob 18. m 20. uri 7. avgusta franc barv krim drama DEKLICA V MODREM ob is. in 20. un Čeinjica / avgusta amer. barv pust. film MORU SKIA VTO ob 20.W uri .'i. avgusta amer ban pust film S f HA HOTE BELE ZORE ob 17 ur, Komenda / avgusta amer. barv fant krmi. -DEMONSKO SEME ob 20 ur, 2. avgusta ital. barv ivest film ull rtr. ZEN IN KROGLA oh IS uri. nem ban' erot komed RESNIČNE ZGODBE I. del oh 20 uri [)u polica :i. avgusta ital. barv ivest film 1^1 J,r ZEN IN KROGLA ob 15 ,n 17 uri. ital ban erot. film A M A ZONKE oh I') ur, 6. avgusta amer harv aken film I r.t\ 1. EN SKA ČETRT oh 20. uri . ... 7. avgusta amer glasb film OR« <*;s ' J" KI URA OSAMLJENIH SRC NAREDNI KA PEPPERJA oh 2<) ur. Skofja loka sora / avgusta angl. film L.O\* -r± ROM ob 18. in 20. uri i4 j 2 avgusta amer. gro^l. 4;,»,, POTNIK ob 18. in 20. uri ** J avgusta amer. grmi Afrrif. POTNIK ob 18. in 20. uri *^ 5. avgusta franc. kome-rti*, *>i BIMECob20. uri 6. avgusta franc. komed,,„ I BIMEC ob 18. in 20. uri ^ £l 7 avgusta amer. voj. fllrn CA ob 20. uri 2ELEZNIKI OBZORJE /. avgusta amer. film POTNIK ob 18. in 20. uri 2. avgusta niz voj. /j/m U EN JE IN SMRT ob 20. uri :i. avgusta angl. akc. fUm V,, S EHOM ob 18. in 20. ur, 6. avgusta amer. gr(>Cl' gffgj uri film fti Kino RADOVLJICA 2. avgusta ital. ban: KONEC ob 18. uri .?. avgusta amer. han LAURE MARS ob 18. Ur, ZBOGOM IN KONEC ob 20 ^ 4. avgusta amer. ban filtm M4 RATNIK ob 20 uri. 5. avgusta amer ban ft,,-. , I I.A 1 'HEMA RS ob 20. uri 1, m gusta tirner. ban RATNIK ob 20 uri 7. aigusta amer. ban -.»Sa ■ A \f \l U BO POLETJE „h 2 , 'll Kino BLED /. avgusta ital. ban: film oh 20 uri ;' avgusta tram: ban cQft , UllBIMECob 18. m 20. ur; :l. avgusta ital. nan: film ROČK ' ^ „b 18. uri. amer. ban: film F.4> BRAZILIJE ob 20 uri 4. avgusta ital. ban /161» KONEC ob 20. uri 5. avgusta ital. ban fiim z&fri' KONEC ob 20. uri 6 avgusta amer. ban: An-l.A 1 'RE M A RS ob 20 ur, Kino BOHINJ - BOH. BISTRIO 2. avgusta ital. han film ob 18. m 20 uri .1 avgusta franc han z aha- -/JI BIMEC ob 18 t"20 ur; 7 avgusta amer harv fifm ,y MARS ob20. uri zavarovalna skupnost triglav GORfNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj oziroma cenitev poškodovanih avtomobilov bode cenua opravljali na sedežu Gorenjske: ©bmoene sk tpnosti v Kranju in Jesenice vsak deleni dan od / 00 — 1 1 00 ure v no slovalnici v Radovljrc vsak ponedeljek od 00 - i 1 00 ^lOVALNICI V SKOF/I LOKI VSAKO SREDO 00 7 00 do 11 00 ure ^ •"•liki tehničnega progleda vozila boste lahko tudi v bodoče sklenil' zavarovanje avtomobilske odgovornosti nezgodno ?a anje vozreka m sopotnikov k-asko zavarovani^ m dobili ustrezne »nfo/macije pri naš•!■ uSlužfeeno^ r\a poslovnih *^svah Afpetour-Labore AMD-Kranj VIATOR Jesenice VVAi * ZA ZAUPANJE 'ieno je. da vsa poškodovana vozila ki so še v voznem stanju pripeljite na navedena mesta da bo postopek .ikvr I »cije čim kfb.ši Sava Urojvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Živilski kcmbin ŽITO Ljubljana TOZD Pekarna Kranj čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim že\x prijetno praznovanje. Vsem občanom čestitamo za občinski praznik Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo občanom Jesenice, Kranja, Radovljice in Tržiča za njhove občinske praznike in priporočajo svoje storitve: vse poštne, telegrafske in telefonske storitve, plačilni promet, hranilno službo za Poštno hranilnico in Ljubljansko banko ter kvalitetno in hitro vzdrževanje naročniških telefonskih central in telefonskega omrežja. Posebej opozarjamo telefonske naročnike, da lahko s celotnega področja Gorenjske sami avtomatsko izbirajo naročnike v inozemstvu. Navodila za izbiranje so v telefon skem imeniku, potrebne informacije pa dobite na številki 988. mladinska knjiga PE Kranj, Maistrov trg 1 čestita občanom in poslovnim vrijaleljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica inTržič za občinske praznike. V NAŠI PRODAJALNI KNJIG ARNA-PAPIRNICA IN TRGOVINA NA VELIKO VAM NUDIMO: otroške in mladinske knjige, leposlovne in strokovne knjige, šolske potrebščine in razne spominke, piošee in kasete, pisarniški material, računske in pisalne stroje ter kopirne in razmnoževalne aparate CCVLJARSTVO čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za obCinsfct praznike in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsako^ moške in ženske obutve V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Denkates* nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodno cene — pravo usnje Trgovina odprta od 8. Jo 12 in od 14. do 19 ure. v sobe j tah od 8 do 13 ure. r FRIZERSKI SALON »KUNSTELJ« PIMGAR BOGOMILA Kranj, P reso r nova 4 Cenjenim strankam m ostalim občsnom čestitamo za občinski praznik — 1 avgust .21.STRAN GLAS ^KOMPAS ^sE JUGOSLAVIJA • Beograd - sprejemamo naročila OOS za avgust, september, oktober • Ohrid - 3 dni. 5/9, 12/9,19/9 6dni, 31/8, 7/9, 28/9.5/10 • JJ**** iB »»ostani Srbije - 8 dni, 12/9 • Crna Gora - 8 dni. 31 /8. 7/9. 14 /9. 21 /9 • Ažurna obala - 5 dni. 27/8 • Pariz - 6 dni. 24/8 • Pariz - 3 dni. 22/8 • Parit-Normandija - Bretanja - Dolina Loire - 8 dni. 24/8 • Oba - 5 dni, 10/9 • Flrenze - Rim - Napol i - Capri - 9 dni. 30/8 • NIL - večna reka, reka življenja, - 9 dni. 15/10. 26/11 - / i/letom ABU SIMBEL 29/11 - brez izleta v Abu Simbel • Benetke - 3 dni, 19/9 • Rim - 5 dni, 10/9 • Padova - Varona - Gardsko jezero - 2 dni, 6/9 • Padova - Ravena - Rimini - San Marino - 20/9. 2 dni • Atene - Argolida - 5 dni. 26/8, 2/9 • Z letalom v Grčijo - 5 dni, 23/9 • Klasična Grčija - 10 dni, 5/10 •Grčija - zibelka evropske civilizacije - KRETA - 6 dni, 10/9,27/11 • Dunaj - Bratislava-Krakow - 5 dni, 7/10 • Biser Poljske — Krakov in prestolnica Madžarske — Budimpešta - 6 dni, 26/10 • Carigrad - Bursa - 6 dni, 22/8 • Amsterdam - 4 dni, 23/8 • London z okolico - 5 dni, 29/8 • Weekend v Londonu - 3 dni, 29/8 • New York - Dianey World - 8 dni, 23/8 9 &c* *leU,om - 4 dni, 22/8,12/9 • Švica — aktiven izlet — Kom pa so v a novost - 7 dni, 9/8 • Avstrija - Švica - Italija - 6 dni, 23/8 • Island - 10 dni, 17/8 • Mehika-Jukatan - 11 dni, 22/11, 17/1 • Bali - Bangkok - Singapur - 11 dni, 28/11 V8I PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVALNICAH! Za zaključene skupine pa izdelamo program po želji! 8 KOMPASOM V GRČIJO VEČ VARIANT 10. septembra in 27. novembra je odhod 6 dnevnega potovanja z letalom, izletniki pa bodo obiskali Atene, Delfe, Kreto, Pirej, Argolido, Mikene, Epidauros in si spotoma ogledali vrsto znamenitosti. Na potovanju z nazivom KLASIČNA GRČIJA in odhodom 5. oktobra bodo izletniki obiskali zanimivosti nase južne sosede od najstarejših Jjsov grške civilizacije preko dobe tujih gospodarjev do današnjih dni. Prevoz bo kombinacija avtobusa, ladje in vlaka. Najprej z avtobusom do Reke, pa z ladjo do Igumenitsa, z avtobusom po Grčiji in do Dojranskega jezera in Skopja ter z turističnimi ležalniki do Ljubljane, Potovanje bo trajalo 10 dni. Nepozabno doživetje se vam obeta na potovanju v Grčijo in na Ciper, z odhodom 26. novembra. Traja 7 dni, izletniki pa bodo obiskali Atene, Argolido, antični Korint, Mikene, Epidaurus, Pirej in na Cipru Larna-co, Lima8ol, starodavno mesto Curium, kjer so ohranjeni spomeniki iz 5. stol. n. š., Apfrodite's Ročk, Paphos, glavno mesto Nicosio. Na poti si bodo ogledali vrsto znamenitosti, ki so podrobno opisane v programu potovanja. Programi potovanj v Grčijo so vam na voljo v Kompasovih Poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah (Alpetour). Dan oglarjev na Starem vrhu V nedeljo, 3. avgusta, prireja Turistično društvo Stari vrh že deveto etnografsko-turistično prireditev »Dan oglarjev«. S to prireditvijo žele obiskovalcem prikazati in povedati čimveč o ogjarjenju, ki je bilo v preteklosti močno razvito na njihovem območju. Oglarska dejavnost pri nas vedno bolj zamira, zato s prireditvijo hočejo dati tudi vzpodbudo, da se ta dejavnost nadaljuje in poživi, kajti oglje je Se vedno zelo iskan proizvod. Na oglarskem dnevu bodo prikazali, kako pridobivajo oglje in kakšno delo oglarji opravljajo ob tem. I .i U H i i AN A > ;ele'on 312 935 327-947. 322-581 'tex 31279 a Obiskovalci si bodo lahko ogledali koparsko orodje, koparske bajte ter značilnosti iz dela in življenja oglarjev. V kulturnem programu bo nastopala folklorna skupina iz Javorij in nonet mladih zadružnikov. Pokrovitelj prireditve je SOZD »GLG« Gorenjske. Osrednji del prireditve bo od 11. do 13.30, nato pa bo za ples zaigral ansambel Oglarji. Na Grebljici, kjer bo osrednji prireditveni prostor, bodo prodajali tudi oglje v manjših količinah (5 kg). Prireditelji vas vabijo! V. Primožič TOZD INEX POTOVALNA AGENCIJA V AFRIKO S ŠOTOROM Večkrat smo že objavili povabilo ljubljanske turistične agencije Inex na počitnice pod vroče afriško sonce, v Tunizijo. Inex nam je sporočil, da so počitniška mesta, ki jih je rezerviral v Tuniziji, v avgustu že precej zasedena inda je vzpostavljen izreden letalski most s Tunizijo.V septembrskih terminih pa je še dovolj prostora. V njihovi poslovalnici v »kozolcu« v Ljubljani so vam na voljo vse informacije in propagandni material. "Precej zanimanja pa je vzbudila novost, ki jo je omogočil Inex: kampiranje v Tuniziji. Na voljo vam je dober kamping s površino 20.000 kv. m., le 4 metre nad morjem. Presentila vas bo slovenska govorica na recepciji, saj je lastnica kampa in bližnjega hotela Slovenka. Za kamp so značilna travnata in peščena tla, veliko sence, urejene sanitarije, otroško igrišče, ne manjka pa tudi trgovine, restavracije, tušev in možnosti električnega priključka. V kampu veljajo naslednje cene (v tuniških dinarjih): na dan za šotor 0.350 din, za odraslo osebo 0.500 din, za otroka 0.400 din V bližnjem hotelu, ki slovi po odlični hrani, so vam na voljo trije obroki za 3.500 din. samo zajtrk 0.600 din. kosilo in večerja za 3.000 din. 1 tuniški dinar velja približno 69 din Jugoslovanskih dinarjev v Tuniziji ne menjajo, za 100 nemških mark dobite okrog 22 tuniških din. Podrobnejše informacije o možnosti kampiranja, ki je cenejše od hotelskega aranžmaja, dobite v Inexovi poslovalnici v »kozolcu« v Ljubljani, tel. (061) 312-995. Svet delovne skupnosti GIMNAZIJA KRANJ objavlja prosta dela in na-loge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop.dela 15. avgusta 1980. Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Osnovna šola prof. dr. JOSIPA PLEMLJA BLED komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje delovne naloge in opravila: 1. UČITELJA IZA 8LOVEN8KI IN SRBOHRVATSKI JEZIK Pogoj: - PRU. 2. UČITELJA TELE8NE VZGOJE - moški Pogoj: - končana I. oziroma II. stopnja VSTK Delovne naloge in opravila se razpisujejo za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 Jdni po objavi razpisa. Na voljo nimamo stanovanj. Šolski center Radovljica GOSTINSKA SOLA BLED, Prešernova 32 objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Pogoj: — končana dveletna administrativna šola Delo se združuje za polovični delovni čas in določen čas od septembra do maja 1981 -nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Prošnje z dokazilom o izobrazbi pošljite v 15-dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center Radovljica — Komisija za delovna razmerja, Radovljica, Gorenjska cesta 13. TK Gorenjski tisk Kranj TOZD BLAGOVNI PROMET Po sklepu DS TOZD Blagovni promet objavljamo LICITACIJO za osebni avtomobil ZASTAVO 750 M leto izdelave 1973. v nevoznem stanju, začetno izklicna cena H.000,- din. Licitacija bo 1. avgusta 1980 v vhodni avli Gorenjskega tiska. Moše Pijade 1, Kranj ob 1,1.30. Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL n. sol. o. Kranj TOZD GOSTINSTVO, objavlja na podlagi sklepa sveta PE Kranj in Preddvor in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila A: za PE PREDDVOR 1 VODJE KUHINJE 2 KUHARJA-ICE (2) Soba zagotovljena B: za PE KRANJ 3. VODJE STREŽBE Ležišče zagotovljeno Pogoji: Pod 1.: — hotelska šola ali gostinska šola z dopolnilno izobrazbo. — 3 leta delovnih izkušenj v kuhinji. — poskusno delo 3 mesece Pod 2.: — gostinska šola, — poskusno delo 3 mesece Pod 3.: — gostinska šola z dopolnilno izobrazbo. — 1 leto v strežbi. — poskusno delo 3 mesece naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: CENTRAL Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijave. Kandidati Lth Loške tovarne hladilnikov n. sol. o. Skofja Loka TOZD HLADILSTVO objavljajo prosta dela in naloge 1. DELOVODJE ROČNE OBDELAVE 2. STRUGARJA KV (osebni dohodek od 8.500, - do 9.000,- din) 3. KLEPARJA KV 4. STRUG ARJ A PK (osebni dohodek od 6.500,- do 7.000,- din) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1.: - TSŠ ali delovodska šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Pod 2. in 3.: — poklicna šola in nekaj delovnih izkušenj. Pod 4.: — priučeni delavec in nekaj delovnih izkušenj. Prijave sprejema kadrovsko-socialna služba DO 15 dni po objavi. Razpisna komisija delavskega sveta Psihiatrične bolnice Begunje razpisuje na podlagi 92. člena statuta prosta dela in nalojre s posebnimi pooblastili 1. PREDSTOJNIKA DISPANZERJA 2. PREDSTOJNIKA ODDELKA ZA ALKOHOLIZEM IN OSTALE ODVISNOSTI Pogoji pod tč. 1. in 2.: - končana medicinska fakulteta in opravljen specialistični izpit iz nevropsihiatrije, — eno leto delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu. Izbrana kandidata bosta imenovana na dela in naloge za štiri leta. Proinje naj kandidati pošljejo na naslov: Psihiatrična bolnica Begunje v roku 20 dni od dneva objave razpisa v časopisu z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo delavskega sveta«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v nadaljnjih 30-ih dneh. Razpisna komisija Dimnikarskega podjetja Jesenice p. o. Jesenice, Delavska 10 objavlja na podlagi 54. člena statuta OZD prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja OZD V pošte v pridejo kandidati, ki poleg pogojev potrebnih za sklenitev delovnega razmerja izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ, — da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo v dimnikarski stroki. — da ima organizacijske sposobnosti. — da je moralno in politično neoporečen. OZD nima na voljo stanovanja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom pošljejo razpisni komisiji v 15 dneh po objavi. GUAS22.STRAN ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE ARNEŽ (Moharjeve mame) z Visokega pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi predstavnici Krajevne konference SZDL za podani življenjepis. Prav tako se zahvaljujemo Osnovni šoli Helene Puhar in Gimnaziji v Kranju. Posebno zahvalo zaslužijo pevci in duhovščina iz Šenčurja za lepo zapete žalostinke in opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčere Štefka, Pavla, Tončka, Micka in Ana z družinami ter sestra Angela Visoko, Kranj, 27. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta JANEZA KRIŽNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Leskovarjevi in dr. Novaku ter zdravstvenemu osebju pnevmološkega oddelka bolnice Golnik in Kliničnega centra v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje. Se prav posebej pa se zahvaljujemo dr. Tomažu Hriberniku za pomoč v najtežjih trenutkih, gospodu kaplanu, pevcem in sosedom. Hvala tudi članom kolektiva tovarne Sava, Kranj in gimnazije Boris Ziherl, Sk. Loka Vsi njegovi Kranj, Stražišče, 30. julija 1980 ZAHVALA Ob smrti naše drage MARIJE PEKAREK roj. Križnar se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za večletno skrbno zdravljenje dr. Hriberniku, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Domači Zg. Bitnje, 29. 7.1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica FRANCA TRDINE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, osebju Nevrološke klinike v v Ljubljani, organizaciji ZB Bitnje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Žalujoči vsi njegovi Sp. Bitnje, 30. julija 1980 1 1 telefon OGLASI 23-341 ePROHAMe ZAHVALA Ob smrti naše drage JOŽICE SAJOVIC se iskreno zahvaljujemo »Prijateljstvu bolnikov«, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Planike za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Bavdku za požrtvovalno zdravljenje, gospodoma duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred, zvonarjem in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči vsi njeni! Britof, 26. julija 1980 Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (dva elektrika, 4 plin). Ogled od 14. do 21. ure. Štular, Šor-lijeva 18, Kranj 6099 Prodam vlečeno kljuko, za golfa. Kordež, Log 20, Železniki 6102 Prodam dvojna zasteklena balkonska vrata 210 x 140. Šenčur, Pipanova 19 6106 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO za starost otrok 3. do 12. let. Pojasnila dobite v večernih urah na telefon 24-963 6134 Prodam 380 litrsko ZMRZOVAL-NO SKRINJO LTH, še z garancijo. Bernot Darinka, Gregorčičeva 11, Kranj 6135 Prodam VRTNO KOSILNICO alpina in 280 litrski hladilnik. Telefon 44-572 6136 Prodam 250 kom. strešne OPEKE špičak in 3 kubične metre bele mivke. Zupan Štefan, Cerklje 71 6137 Prodam GRADBENE ELEMENTE, MOTORNO KOSILNICO gorenje in motor za fiat 1100 R. Ljubno 27, Podnart 6138 Prodam SEME rdeče detelje. Prebace vo 30, Kranj 6139 Prodam 100-litrski kompresor, 7 atmosfer pritiska. Pavšič, Kurirska pot 6, Kranj 6140 Prodam DRVA v Mavčičah. Draksler Jože, Smledniška c. 102, Kranj 6141 Prodam OBRAČALNIK za BCS kosilnico in ena in pol kubika HRASTOVIH PLOHOV, debeline 4 cm. Gorenjesavska c. 20, Kranj 6142 Prodam rabljeno ŽENSKO KOLO. Koželj, Hotemože 44, Preddvor 6143 Prodam POLOVICO KRAVE za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku pod bližina MEDVOD 6144 Prodam KONJA. Kuhar Franc. Zg. Duplje 34 6145 Prodam KONZOLNO DVIGALO. Fišter Lojze, Pot v Bitnje 59, Kranj 6146 Prodam 2 KRAVI. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnim 6147 Prodam: MOŠKO, ŽENSKO in OTROŠKO KOLO za otroka do 6 leto starosti, nov TELEVIZIJSKI STABILIZATOR, BOBEN za pralni stroj gastor in dvojna VRATA za fiat 125. Kutinova 6, Orehek, Kranj 6148 Prodam 6 kubičnih metrov KAMENJA. Bozovičar Leopold, Gorice 39, Golnik 6149 Prodam MOTOR za traktor hol-der. Srednja vas 11, Golnik 6150 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ bagat. Naslov v oglasnem oddelku 6151 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Mohar, Mlakarjeva 24. Kranj, telefon 24-822 6152 Prodam APARAT za točkovno varjenje. Naglic Jože, Jezerska c. 124/d, Kranj 6153 Prodam eno leto staro otroško DIRKALNO KOLO elite na 6 predstav. Kocjančič, Jezerska c. 21, Kranj 6154 Prodam mizarski KOMBINIRAN STROJ. Jesenko Andrej, St. Loka 59, Šk. Loka 6155 Prodam TELICO, 9 mesecev brejo. Kalan Julija, Virmaše 68, Skofja Loka 6156 Po ugodni ceni prodam novo ročno MOTORNO KOSILNICO. Ve-hovec Franc, Stošičeva 4, Kranj 6157 Ugodno prodam MIZARSKE PREŠE. Koželj Franc. Stara Loka 42, telefon 61-213 6158 Prodam 8 tednov stare PUJSKE Hribar, Sobčeva 14, Lesce, telefon 74-013 6159 Prodam 120 PUNTOV. Telefon 77-120 6160 Prodam PEC za centralno kur javo. Informacije na telefon 61-546 od 18. ure dalje 6161 Prodam en teden staro TELE. Bled, Partizanska 18 6162 Poceni prodam dvored ni PLE-TILNI STROJ. Hasičič L. Sejmišče 7. Kranj 6163 Prodam SEME: REPE, OHRtf TA in ČRNK DETELJE. Laho* 37, Cerklje £ Prodam mlado KRAVO pred > litvijo in BUKOVA DRVA. Pofe» 9, Cerklje C Prodam stoječo OTAVO, pon*» no z lucerno, ali zamenjam za bak va drva, oziroma gnoj. Cerklje • m Prodam mizarski PORAVNAJ STROJ. REZKAR, novo kompk* napravo za BRIZGANJE in prcdr* leva VRATA za Z. 101. Gašpcf* Urhova 8, Komenda Ugodno prodam dobro ohrani*' KUHINJSKO OPRAVO man* Britof 129, Kranj Prodam voz ZAPRAVLJIVCE in KOMAT. Pivka 20, Naklo Prodam: majhen KOMPRESO* PRALNI STROJ na paro V.1 DVIGALO ZA dviganje avtom* lov do višine ena in pol metra. D* GALO žaba ali CILINDER, ki p možno preurediti v dvigalo. Ki* Jezerska c. 2 Prodam 3000 kosov rabi* STREŠNE OPEKE. Grenc Šk. Loka Prodam mlado KRAVO, mlekarico, po teletu. Ljubno 84 Prodam 15 eolski GUMI V& Prebačevo 3, Kranj Prodam TELETA za zakol -skrinjo. Naslov v oglasnem 0 Ugodno prodam ZIBKO fh* OTROŠKI VOZIČEK in Mp na dve prestavi. Podjed Mu* Tončka Dežmana 2, Planina. K"5 š Prodam dobro ohranjeno S HINJSKO POHIŠTVO marle> punčič, Kranj, M. Pijade 4& H* ^nacije na telefon 23-420 po ^Prodam PLETILNI STROJ * ger in dve ZLATI ZAPESTNIC, karatno zlato. Informacije na v fon 24-709 t Prodam RJAVE PIŠKfi n«* Hraše 5, Smednik pri Med«* S KUPIM: Kupim dobro ohranjen u MEŠALEC BETONA. Andrej, C. talcev 77/a, Kri fon 26-025 Kupim dvovrstni IZRLJV krompir - poljski. Oreho> K ranj Kupim nov ali dobro POSNEMALNIK za mlek< do 150 litrov kapacitete Božnar Franc. Dolenja Poljane Kupim BIKCE pleme od 5 do 10 dni st»». Franc, Sv. Duh 7, Šk. Loki Cenjenim stranicam jn 0w* v ^ Gorenjske iskreno £est občinske praznike EKSPRES OPTIKA KRA*J Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) •»teme ' leč*' £ •n * * Vam nudi hitro m kvalitetne * delavo vseh vrst očal nimi in s specialnimi Izdelujemo na recept njega SE PRIPOROČA* ^ __,i i VOZILA Prodam 2 meseca starega PSIČ-K A čuvaja. Cešnjica 18. 64244 Podnart «212 Prodam 150 kvadratnih metrov STIROPORA. .debeline 4 cm Poga čar Polde. Zasip-Muže I. «4260 Bled «211 Prodam PRAŠIČE za nadaljno rejo Posavec 16, Podnart «214 Prodam: KOLESELJ. MLATIL NICO. KOSILNICO BCS z obra čalnikorn in oddam PSE ovčarje. Dimei Franc. Križ 70. Komenda «21r) Prodam PARCELO 184 Ml kva dratnib metrov v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku «21« Prodam športno JADRNICO /;i dve osebi s prikolico. Krapiik. Heteče.r>.r>. Sk Loka «217 Prodam 1« mesecev starega BIKA Sp Brnik 38. Cerklje 6218 Prodan; zelo dobro garažiran VOLKSVVAGEN" > maci je na telefon 24..'j;ju y Prodam ZASTAVO i0l J 1973, registrirano do julii« " i«; PONY EKSPRES. Drstve£šJ 3 garjeva 4. Lesce Prodam ZASTAVO ioi M 1974. Kocijančič Jaka. Vrh*« Radovljica Poceni prodam ŠKODO !#" letnik 1970. registriran & 1981. Zakrajšek. Gobove? 9, Rad* f--■--1-- Izdaj« ('T filma, Kranj. Stav«*. t> i m ju k i 11 »k Kranj, tisk: ZP pravica. Ljubljana. Naslov M|_j^-in uprave I i a ta. Kranj, Mae* - Tekoči račun pri SDK v KrmLnT' vilka 5150O-*03-3im - T**««~*\ 23-34 l.Kltvnl urednik, odgovor« r* nik in uprava 21 «35. redakcu* t-*" komerciala - propaganda., »arac*^ mali o|,l«»i in racunovodatvo JJ> Naročnina za prvo polletje t a* ' 299. OproAčrno prometnega aa»«j ' printnjnem mnenju 421-1/71. Petek, i. avgusta i980 t s s. *» I« Prodam AVTOBUS SETRA z 2* sedeži. Telefon 78-032 6238 Prodam TOVORNI AVTO om tigrotto, nosilnosti 5 ton. Eržen, slanina 38, Cerkno 6239 Prodam R 12, Cuderman, Kalin-Skova 13, Gorenje, Kranj 6240 Prodam ZASTAVO 750 delux. 'etnik 1974, registrirano do maja 1981 in STROJ ZA CEPLJENJE *neterskih drv. Ogled vsak dan od 14. J»re dalje. Kos Polde, Gabrk 5, Sk. *-oka 6241 ^ Prodam AUDI 60 L, JADRNICO, OPREMO ter PRIKOLICO. Smled-**i*kac.l26, Kranj 6242 Prodam ZASTAVO 101 letnik ^»ecember 1977, v voznem stanju, ^pnik, Zajčeva 1, Komenda 6243 Prodam ZASTAVO 101 L, registrirano do julija 1981. Lahovče 14, erklje 6244 Prodam RENAULT 16 TL, letnik *971. Kosec, C. M. Tita la, Jesenice 6245 x Prodam VW-hrošča. Košir, Veljka vlahoviča 4, Kranj 6246 a Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Štravs Janko, Kidriče-va 10, Jesenice 6247 v Prodam MOTOR MZ 175 ES in *MOPED tomos na pet brzin. Oba v ^1 ličnem stanju. Pokukar, Sp. Gorje 6248 ^ Prodam novo karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih. Rep- 'Je47, Vodice" ^Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, ^T^le barve, s prevoženimi 11000 km, registriran do 9. junija 1981. Telefon ^^4/21-894 6250 ^ Prodam CA PRI 1500 športno cbremljen ali delno menjam za grad-_^ni kredit. račun vzamem Za-Podnart, tele-6251 ^ Poceni prodam DIANO 6, letnik ^^cember **avo 750. Ovsiše 12, ^n 700-80 j^cemoer i»ye. Prusnik, Britof 73, ^ranj 6252 j Prodam ŠKODO 110 L, letnik I ~74, registrirano eno leto. Ogled po fcJ uri. Frank, Ul. 31. divizije 44, ^ ranj 6253 Prodam SPAČKA, letnik 1972. venkelj, Peračica 4, Brezje 6254 I^Prodam ZASTAVO 750, letnik t* U*70- °olinar Metka, Sp. Duplje 112, r. ^efon 47-117 popoldan 6255 " ^ Prodam ZASTAVO 750. Šifrar, **aie 52, telefon 40-048 6256 Tt .Prodam manjšo AVTO PRIKO-£*C0. Miltenovič Gradimir, Valjav-*Va 14, Kranj 6257 »Prodam MERCEDES 200 D za *oli 27 M. Telefon 064/79-436 6258 prodam ZASTAVO 750, letnik 5. Kamna gorica 61, telefon 6259 .Prodam ZASTAVO 101, dobro ^ranjeno, letnik 1974, registrirano 5* junija 1981. Prevodnik Jože, ^Jejova 26/B, Kranj 6260 Prodam PRIKOLICO brako za ^npiranje. Babic Janez, Okornova Kokrica 6261 prodam: desna VRATA in STRE-^ za zastavo 750, vlečno kljuko za * < 125 ali 1300 in malo rabljena **^teklena BALKONSKA VRATA ^v OKNO (100) Jelovica. Hafner, ■Duh 58, pri Gradu, Šk. Loka v**rodam PRIKOLICO za osebni jW Kokalj Janez, Srednja vas 4, ^nik 6164 prodam športno preurejeno JA-g 350, Gašperin, Begunje 8 6165 .**rodam APRILIA 50 motokros, Viik 1979. Golnik 38 6166 prodam osebni avto ZASTAVA dobro ohranjen, letnik 1969. Kastriran do maja 1981. Hribar ha, Vrečkova 5, Kranj, Ugodno prodam GS club, letnik 1976, odlično ohranjen s prevoženimi 46.000 km, radiom in garažiran. Informacije na telefon 064/21-445 6181 Prodam AUDI, letnik 1972, neregistriran. Ogled cel dan. Vujanovič Milenko, Šempeterska 17, Kranj • 6182 Prodam zelo dobro ohranjen RENAULT 16 TS, letnik 1976. Fojkar Stojan, Retnje l/a, Križe pri Tržiču 6183 Ugodno prodam ZASTAVO 1300 v dobrem stanju. Dimitrov, Stritarjeva 5, Kranj 6184 Prodam ZASTAVO 101, odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Ogled v soboto. Telefon 21-484 - Vlado. 6185 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS, registriran do 12. maja 1981. Dolinar Marjan, Trboje 3 6186 Brezhibno, lepo ohranjeno DIANO, letnik junij 1977, prodam za 6 in pol M. Telefon 064/74-592 6187 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 oktober. Ogled od 15. ure dalje. Gerič Martina, Zlato polje 3/C, Kranj 6188 Prodam dobro ohranjen avto LADO, letnik 1972. Toman Jelka, Breg 68, Žirovnica 6189 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Naklo 234, telefon 47-385 6190 Prodam VW kombi, letnik 1972. 6249 Telefon 49-037 6191 Poceni prodam dobro ohranjen BMW 1600 ter LEŽAJE za dyano 6, ZADNJA VRATA in 2 OBROČA z gumami za škodo. Hasičič L., Sejmišče 7, Kranj 6192 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1972, registrirano do 15. junija 1980, manjšo avto PRIKOLICO in ROČNO PRIKOLICO, primerno na moped. Telefon 28-402, Kranj 6193 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik december 1977 in AMI 8 po delih. Motor in menjalnik sta brezhibna. Smolej, Luže 22, Šenčur 6194 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Vopovlje 19, Cerklje 6159 j STANOVANJA i Opremljeno sobo oddam mladima fantoma. Zlato polje 15/a. Kranj 6268 Uslužbenec najame SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. Oddati ponudbe pod Veliko odsoten ali na telefon 067/21-006 cel dan ali 064/ 23/647 interno 25 dopoldne 6168 Mirna tričlanska družina, ki gradi, išče eno ali dvosobno STANOVANJE z lastnimi sanitarijami v Kranju ali okolici za dobo do 4 let. Možno predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku 6169 Oddam SOBICO pošteni upokojenki nekadilki. Naslov v oglasnem oddelku ' 6166 Na Golniku oddam SOBO s souporabo kopalnice, najraje moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 6167 e POSESTI .23. STRAN. G L, A S »4 telefon 6167 Prodam AUDIJA 1972. letnik in JALNI K za zastavo 750. Josi-ViČ Tomo, Benedikova 22, Stra-39* Kranj 6168 prodam ZASTAVO 750, letnik \Z Podlubnik 162, Šk. Loka -vbjč 6169 t Ugodno prodam OPEL ASCONO ^V. letnik 1977, Jazbec Janez, Se-v*je 52, Tržič 6170 prodam CITROEN GS, letnik /8. Bogataj, M. Korbarjeve 19. ^rij krodam: RENAULT 4 - katrco. K^kLNj&i letnik, registriran do maja J>^1. ZASTAVO 101, letnik 1976. |xi£Wrirano do konca leta in kombi-K*no MOTORNO 2AGO. Pižorn, j ^ddvor 35. telefon 45-026 6172 *^>odam MOTOR ČZ 350, letnik 'S. Krč, Jezerska c. 124/a, Kranj 6173 V^-rodam ŠKODO, letnik 1971 ali jenjam za zastavo 750. Kadak, JMcova 7, Kranj 6174 ^*>odam nov 126 P. Dolinšek. Breg * ^Preddvor 6175 k prodam 2 leti staro ŠKODO ^ 1 leti staro Podbrezje 155. novo 6176 750. letnik Srednja vas 6177 letnik 1974. 6178 12. letnik 1 Cena 58.000 din. Tel. 23-649 od L k<*o17. ure «179 rj^rodam AMI 6. registriran do ju- t>V 1981- Cena l600° din Brei< ^No. Bistrica 165. Tržič od 15. ure % 6180 v^lje Tabor 4^ »-odam ZASTAVO "i O, dobro ohranjeno. •A kHenčur2 HTMdun VVV 1200 J. i j^. Mače 5. Preddvor ) prodam RENAULT v Prodam staro STANOVANJSKO HIŠO z vrtom. Možna preureditev za delavnico. Zg. Bela 30, Preddvor. Ogled 2. in 3. avgusta 6125 Kupim manjšo, starejšo GARSONJERO v Kranju ali okolici. Oddati cenjene ponudbe na: Drago Pribiškovič, pri Simoniču. Kranj, Nazorjeva 12/II-8 6266 Kupim HIŠO ali PARCELO v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Devize 6161 Prodam 621 kvadratnih metrov komunalno urejene ZAZIDLJIVE PARCELE. Ogled možen vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku 6162 Poceni naprodaj STAREJŠA HIŠA v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Pojasnila na telefon 22-328 6163 ZAPOSLITVE i Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 popoldan 6269 Mlad moški išče KATEROKOLI DELO v popoldanskem času ob sobotah in v nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 6270 Potrebujem inštruktorja za ANGLEŠKI JEZIK. Oddati ponudbe pod Stražišče — Kranj 6271 Zaposlim DELAVCA pri stroju za brizganje plastičnih mas. Osebni dohodek 8.000,00 din. Humer. Šenčur. Mlakarjeva 65, telefon 41-118 6170 V redno delovno razmerje sprejmem ELEKTROVARILCA. Ogros Ožbolt, Ljubljanska 4. Kranj 6171 Iščem STRUGARJA ali KLJUČAVNIČARJA z znanjem strugar skih del za nedoločen čas. Osebni dohodek po dogovoru. Repe Valetin. strojno ključavničarstvo. Železniška 9/A. Lesce «133 OBVESTILA; Pod ugodnimi pogoji nudim POTROŠNIŠKI KREDIT za pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 6272 PREKLICUJEM veljavnost izgubljene hranilne knjižice številka 82710-20-953-3001712 na ime Slat na i Peter. Cerklje 231. izdane pri beograjski banki v Kranju «273 Prosim osebo, ki si je 22. marca v Crelni sposodila knjigo SKRIVNO- V okviru praznika občine Kranj vas vabimo na prireditev S PLESOM IN ZABAVNIM PROGRAMOM v soboto, 2. avgusta 1980 od 16. do 23. ure v prostorih Gorenjskega sejma. Poskrbljeno za speciali-tete na žaru in ribe. Igra ansambel Modrina z gosti, »Veseli večer« iz Tržiča (komedijantje). MODNO ČEVLJARSTVO KERN. Kranj, Partizanska c. 5, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica na Partizanski cesti, zaradi rednega letnega dopusta zaprta od 11. do 30. avgusta 1980 6172 Vpisujemo v tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike B kategorije. Tečaj se prične v avgustu. Mladinski servis. Kranj, Stritarjeva 5, Kranj 6173 Gostilna »ANČKA« Rup, C. na Brdo 33, obvešča cenjene goste, da bo gostilna od 1. avgusta dalje zaprta vsako sredo in četrtek. Ostale dni pa odprta od 9. do 22. ure. Za obisk se priporočamo 6174 Obveščamo stanke da bo PEKA-RIJA UMNIK v Šenčurju ZAPRTA od 4. do 31. avgusta zaradi dopusta 6175 kaj ve o njej, naj proti nagradi javi na telefon 26-361 - dopoldan 6267 V soboto, 26. julija 1980, sem v Dolenji vasi pri Selcah izgubila na veselici ZLATO ZAPESTNICO. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Luznar, Dolenja vas 3, Selca 6164 Izgubila sem rdeč ETUI S KLJUČI na področju Planina -pokopališče -Primskovo. Prosim, vrnite na Jezersko c. 66 6165 DEŽURNI VETERINARJI PRIREDITVE STI IN SLEPILA OKULTIZMA, da je vrne. Rakovec Radovan, Zg. Bitnje 124 6274 FOTO STORITVE! Črno-bele v enem dnevu, barvne v treh dneh, fotografije za vse vrste dokumentov (izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste) v enem dnevu za 100 din FOTO ZIVULOVIČ, Veljka VlahoviČa 7, Planina, Kranj, tel. 27-658 Popravljam vseh vrst TRANZI-STORSKE SPREJEMNIKE, gramofone, kasetofone. Mulej Silvo, St. Žagarja 57, pri plinarni, Kranj 6003 Hokejski klub Naklo prireja v soboto, 2. avgusta 1980, ob 19. uri KRESNO NOČ, v nedeljo, 3. avgusta 1980, ob 15. uri pa VELIKO VRTNO VESELICO. Bogat srečo-lov, kegljanje za kolo. Igrajo TRGOVCI. Vabljeni! 6275 Gasilsko društvo LUŽE prireja v nedeljo, 3. avgusta, VRTNO VESELICO. Zabaval vas bo ansambel Modrina. Vabijo gasilci iz Luž 6132 IZGUBLJENO! V okolici Bitnja, Sv. Duha, Trate se je izgubila PSIČKA, mešanka. majhna, svetle, skoraj bele barve. Okrog vratu je imela moder jermen-ček. Sliši na ime Babi. Prosimo, kdor od 1.8. do 8. 8.1980 za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel. 23-518 LOKAR Franc, dipl. vet. Kranj, Zanova 12, teleton 23-916 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občino Skofja Loka VODOPIVC Davorin, dipl vet., Gorenja vas 186, tel 68-310 KRIŽNAR Miro, dipl. vet Godesič 134, tel. 62-130 Dežurna služba pri Živino rejskem veterinarskem za vodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 35-779 ali 22-781 pa deluje nepre kinjeno. V neizmerni bolečini in žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, sin, brat MIHA HAFNAR Od dragega pokojnika se bomo poslovili v petek, 1. avgusta 1980, ob 15.30 na pokopališču v Zg. Bitnjah Žalujoči: žena Martina, hčerki Irena in Alenka, starši, brat France m sestra Marija z družinama ZG. Bitnje, 30. julija 1980 ZAHVALA Ob smrti strica TOMAŽA GROHARJA Zg. Sorica 8 se iskreno zahvaljujeva dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje, dr. Habjanu in patronažni sestn za skrb in lajšanje trpljenja. Nadalje sva dolžna zahvalo gasilskemu društvu Sorica za izkazano pozornost in gospodu župniku za cerkveni obred. Prisrčna hvala dobrim sosedom za vsestransko pomoč. Posebna hvala Micki "Golja Ivanka in Vinko Štrajn Sorica, 30. julija 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MAKSA MAVRIJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in vence nam izrekli sožalje ter ga spremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu za opravljen obred. Lovcem, pevcem m govornikom še posebna zahvala za prisrčno slovo od prijatelja Žalujoči, žena Ančka, sin Janez, hčerka Tončka z družino in brat Franc z ženo Line o. L.iVGUST OSKAR kovaCiC kdo« ima veliko • bazgo ti* Ot JAV most CA rovnikov BOG Kil A v SlNTO IZMU kako vostno gorivo za visoke PfCi musliman skozen sko ime Človek in p« lekije pisana tropsk •■ papig/ zaaatru sta. ved ski sc forma tos MOŠKO IME gvioon slov nad gledališče ovo ročna se kira za naprav ljanje drv duša pocka jeva vec pre BIVALE c rovt kraj na otoku moorea pri ta hitiju pretla-cen krom pir. kasa polotok na jugu čila it knez. dimasti- veletok v vzhodni sibiriji oprsje. prsni kos Radovljica praznuj« Radovljica — Ob letošnjem občinskem prazniku bo v radovi občini več pomembnih prireditev. 2e danes, v petek, 1. avgusta, bo ob 16. uri v avli osnovne Antona Tomaža Linharta v Radovljici slavnostna seja, na kateri razvili prapor občinske konference zveze rezervnih vojaških stt Radovljica, podpisali listino o sodelovanju med občinama Buje in dovljica ter podelili več občinskih priznanj, ki jih podeljujejo leto najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam ter drv Razen tega bodo okoli 20 učencem osnovnih šol, ki so vsa osno ska leta končali z odličnim uspehom, podelili lepo knjigo V sužnji, revolucionarne pesmi narodov sveta. Na slavnostni seji kulturnem programu sodelovali pevski zbor občine Buje in recita Zveze kulturnih organizacij Radovljica. V soboto, 2. avgusta, bo ob 16. uri prikaz reševanja iz stene* Dragi, kjer bodo reševanje prikazali člani Gorske reševalne službe,* nedeljo, 3. avgusta, bodo ob 9. uri odkrili spomenik padlim za svobodi' Kamni gorici, ob 11. uri pa se bodo planinci zbrali pri Valvazorje** domu pod Stolom. V ponedeljek, 4. avgusta, bo koncert v cerkvi * Blejskem otoku, na koncertu se bosta predstavili Vera Belič z violi« in Angela Tomanič z igranjem na orgle. V torek, 5. avgusta, bo večen promenadni koncert na Blejskem jezeru ob 20.30, ko bodo nastop' jeseniški godbeniki, v sredo, 6. avgusta, ob ob 20.30 jugoslovaast folklorni večer v Festivalni dvorani na Bledu, na katerem bo sodeio" folklorni ansambel Maribor. Proslavljanje občinskega praznika R* dovljica pa bodo sklenili z likovno razstavo v Festivalni dvorani* V; Bledu. V petek, 8.' avgusta, se bo namreč ob 19. uri s svojimi deli prtf ^ stavil akademski slikar Peter Adamič. t* D-Sedej ^ Tržič praznuje Trtic — V torek, 5. avgusta, praznujejo prebivalci tržiške svoj praznik v spomin in počastitev prvih partizanov, borcev in i cionarjev, ki so na tan dan pred devetintridesetimi leti padli v škem in neenakem boju z nemškimi okupatorji v Verbičevi Itrji Storžičem. Vsako obletnico tega zgodovinskega in za našo pomembnega dogodka občani proslavijo s številnimi prire«L Tako bo tudi letos. Medtem ko so se športna tekmovanja začela petek in se bodo sklenila šele naslednjo soboto, 9. avgusta, je M a**' predvidena predstavitev kulturnih dosežkov skorajšnjih p^rat^ gostov iz srbske občine Zaječar. Ob 18. uri bodo v paviljonu NO? Tržiču odprli razstavo likovnih ustvarjalcev-amaterjev iz ZaW»ju-> ob 19. uri pa bo v Cankarjevem domu celovečerni koncert t*s* narodnih plesov, ki ga bodo izvedli člani kulturnoumetniškega dru^ Kristal iz zaječarske tovarne stekla. Posebno slovesno pa bo jutri, v soboto. Ob 10. uri se bodo C* karjevem domu na slavnostni seji zbrali delegati vseh treh A*f skupščine občine Tržič. Ob tej priliki bodo podelili plakete irS Tržiča najbolj zaslužnim občanom in podpisali listino o p<^jT»tJ^ii^ občino Zaječar. Ob 11.30 bodo pri domu Petra Uzarja v Bistrici spominsko drevo, simbol bratstva. Praznično vzdušje, ki mu r sostvovali tudi predstavniki iz pobratenega mesta Ste Ma * M ines v Franciji, se bo nadaljevalo ves dan. Zvečer bo ob iq parkirišču za skupščinsko stavbo promenadni koncert pihalne UP stra Tržič, uro kasneje pa vsakoletni nočni tek po ulicah Tržica ^a V nedeljo bo osrednja prireditev ob prazniku občine Trn* Storžičem. Ob 10. uri bo srečanje borcev Kokrškega odreda J^Sif^ priložnosti bodo izročili tudi novo zastavo — ob 11. uri pa bo ska svečanost pri spomeniku pod Storžičem. H. J. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din Rešitve pošljite do 6. avgusta 1980 do 9. ure na naslov: ĆP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA -1. avgust. Srečanje z zamejskimi Slovenci Lesce — V soboto, 2. avgusta, bo ob 10. uri v družbenem centru v Lescah tradicionalni šahovski turnir Srečanje z zamejskimi Slovenci. Turnir organizira Šahovsko društvo Murka Lesce v počastitev praznika krajevne skupnosti Lesce in ima namen poglobiti stike leskih šahi-stov s šahisti iz sosednjih pokrajin Italije in Avstrije, z zamejskimi Slovenci D. S. Kranj - Že v predtekmovanju dva rekorda — Včeraj se je v letnem bazenu v Kranju začelo letošnje mladinsko balkansko prvenstvo v plavanju. Zvečer je prvenstvo odprl predsednik kranjskega izvršnega sveta Milan Bajželj, ki je hkrati tudi predsednik častnega odbora. Na tem prvenstvu nastopa nad 150 plavalk in plavalcev iz Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. Že v včerajšnjem predtekmovanju so naši mladinski reprezentantje odlično startali. V osmih disciplinah se le Bučarju ni posrečilo, da bi se uvrstil v večerni finale. Da so vsi dobro pripravljeni, je dokazala tudi disciplina žensk na 100 m delfin. V tej je Kranjčanka Vesna Praprotnik s časom 1:07,99 postavila nov rekord SFRJ za mladinke in absolutnega slovenskega. Na 100 m delfin je turška plavalka Aica Yakut postavila absolutni rekord Turčije. Prvenstvo se bo nadaljevalo danes in jutri, v nedeljo zvečer pa bo zaključek. Predtekmovanja so vse tri dni ob 10. uri, finalni boji ob 18. uri. (dh) — Foto: F. Perdan KRANJ - VSI KRANJSKI OLIMPIJCI DOMA — V Sr^ domovino in rodni Kranj, Ljubljano in Pulo iz olimpijske V pripotovali tudi kolesarji, ki so nas izredno dobro olimpijskih igrah. Ropret, Udovič, Polončič in Bulic so v m< vožnji zasedli izvrstno osmo mesto. S kolesarji sta prišla tudi | trener Franci Hvasti in trener Zvone Zanoškar. Na brniškem iet je naše kolesarje, ki so prišli domov skupaj s skakalko v oi^ina Benedetič iz Nove Gorice, pričakalo veliko število ljubitelji sorskega športa. Prvi jim je za uspeh čestital predsednik Jf/jr Filip Majcen. ( dh) - Foto: F. Perdan Živahno na Bledu Bled — Poletni meseci so na Bledu izredno živahni, a ne Ie zaradi številnih turistov, ki bivajo po hotelih, zasebnih sobah in 'v kampih, temveč tudi zaradi številnih prireditev. V hotelu Toplice imajo še nekaj prostora, hoteli Park, Golf, Krim. Kompas in Svoboda pa so popolnoma zasedeni. V Jelovici imajo še nekaj prostora, predvsem v depan-dansah kot tudi v hotelu Lovec. V zasebnih turističnih sobah je še dovolj prostora. Tudi letos je gostoval v Festivalni dvorani v okviru tradicionalnega jugoslovanskega folklornega večera svetovno znani folklorni ansambel Tanec iz Skopja, v soboto pa bodo na Bledu organizirali mali plavalni maraton za lovoriki vzdržljivosti v plavanju na 1000 metrov dolgi progi. Tekmovalci se lahko prijavijo v recepcijah hotelov ali pri Turistič nem društvu v informacijskem biroju Kazine do petka, 1. avgusta. Ob 9. uri bo start maratoncev, ob 11.30 start za lovoriko Kaveljc in Koreni- na ter rekreativce, ob 13. uri pa bodo razglasili rezultate. Prvi trije v konkurenci moških in žensk bodo prejeli pokal Bleda. Na Bledu bo v prihodnjih dneh še več folklornih in glasbenih prireditev. Blejci pa se intenzivno pripravljajo na organizacijo tradicionalne in prave gorenjske kmečke ohceti, ko bodo obiskovalcem Bleda pokazali stare gorenjske svatbene običaje. Kmečka ohcet bo 9. in 10. avgusta. D. Sedej Pšenica na kranjskem p* „nni?nviie Kmetijstvo Kmetijska!* je dozorela in delava temeljne "f™^ 1<>M P™t>>. ŽETEV NA KRANJSKEM POLJU - rganizaci te t' sred' ■ mh„i„om ki ga bo nadomestil dobra Tokrat so še želi s starim kombajnom,^ * e Dor(inn ^« skega kombinata iz Kranja so se modernejši, kvalitetnejši in