Telefon št. 119* Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Ro kopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32’— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega v-, „ T _ *g~vtvTT~'"T71VTYTJ7' značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe- JT O.LI 1 lCrilN JJlNliV IN llN. titna enostolpna vrsta 2 25 Din Pri večjem številu objav popust. POLITIKA Št. 77. V Ljubljani, torek 6. aprila 1926. Leto L Valutna kriza in sanacijska akcija v Sovjetski Rusiji. Predsednik ruske vlade Rykov je poročal zadnjič o velikem napredku, ki ga je dosegla sovjetska vlada v zadnjem gospodarskem letu. Ker so končno ruski kmetje preboleli posledice vojne in meščanske vojne, ker oskrbujejo mesto .zopet z živili in morejo kupovati v mestu zopet industrijske produkte, se je lahko znova vpostavila po meščanski vojni razdejana industrija; za nič manj kot 63% se je povečala v zadnjem gospodarskem letu industrijska produkcija. Seveda, tudi s to produkcijo pa še niso davno dosegli predvojne produkcije; Rykov navaja, da je dosegla industrijska produkcija v zadnjem gospodarskem letu šele 76% predvojne produkcije. Vendar pa je porast produkcije v zadnjem letu zboljšal in znatno dvignil življenske razmere delavskih mas. Vsled tega je bilo ljudstvo prepričano, da se bodo dvignile mezde vsaj do predvojne višine in da bodo lahko zidali stanovanja, šole, bolnice itd. Velikim upom sledi sedaj 'bridko razočaranje. Predvsem je izostala daleč za pričakovanjem po žetvi žitna dobava. Po gospodarskem načrtu sovjetske vlade naj bi se dobavili v prvih štirih mesecih po žetvi 330 milijonov pudov žita; dobavili pa so le 260 milijonov pudov. Po prvotnem gospodarskem načrtu bi hiorali dobaviti tekom leta 780 milijonov pudov; po jesenskih izkušnjah pa “o v januarju izdelali nov gospodarski bk&rt, ki računa le še z dobavo 600 mi-'ionov pudov. . Kaeno pa se je pokazal še drug po-grozeča poostritev »lakote po bla-j, --V Rusiji, posebno še v ruski vasi ri|banjkuje še docela mnogega blaga; a blago se ljudje še vedno nastavljali.0 »red trgovinami. Rykov meni, da jPinulo še precej let, pred 11 o bodo '|te®ili lakoto po blagu: kajti ruska in-g^.^ija ne more kriti celotne potreb-■ .lne' iz inozemstva pa ne morejo uvo-1,11 dovolj blaga, ker nimajo dovolj doma, ki bi ga izmenjali v iz-trgovini. »Toda«, pravi Ryjc0V, »etoSnjom letu je lakota po blagu laTgV^ ’ 'ie ^čporganizira- Tržna de.sorganizacija je povzro6i. la občutno draginjo, žitne ceno so, kakor pravi Rykov, v nekaterih žitnih Pokrajinah rodovitne riLske ravnin<> y>Šje, kakor pa v zapadno evropskih državah, ki so navezane na žitni uvoz. Še "trejše pa rasejo pod pritiskom lako-'* P« blagu cene industrijalnih produk-''v bi sicer rasejo cene v nadrobni odajj veliko hitreje, kot pa cene v e PtrgovLni. Rykov ugotavlja, da je c,asel indeks v veliki trgovini od 1.54 b8l, indeks v nadrobni prodaji pa ° b09 j)u 2.1. V približno 5 mesecih so ‘s° torej podvojile cene v nadrobni pro-! Rykov opozarja na socijalno vnž-nost tega pojava. Velika trgovina je Pretežno v rokah države, mala trgovi-,)a v rokah privatnega kapitala; »a !^'r eonc v mali trgovini toliko hitrej-dri rnsej0, nima oil tega dobička niti Zavna industrija, niti državna velo-,®ovina, marveč ediaiole privatno ka- P'tu listi en j, tr U L'y>\> govvn a. Rykov ugotavlja, koliko je povzročila te pojave tudi inflacija,.poninoži-tev papirnatega denarja. Rusija je. tako pravi Rykov, živela pod vtisom optimističnih pojavov prejšnjega leta »preko svojih razmer.« Vedno so izdali več papirnatega denarja samo, da so lahko zvišali mezde in preskrbeli industriji sredstva za povečanje produkcije. Rykov pravi: »če bo inflacija še napredovala, tedaj je neizogibna splošna kriza našega gospodarstva.« Najpreje bodo poizkusili s preudarnim propagandističnim delom, ki naj privede delavce do prepričanja, da letos ni misliti na nobeno zvišanje mezd. Že 9. februarja je javil »Trud«, glasilo ljudskega komisarijata dela, sklep gospodarske glavne uprave najvišjega gospodarskega sveta, ki veli: »Nadaljnje povišanje mezd tekom tega gospodarskega leta je izključeno.« Dne 12. februarja je objavil »Trud« govor Tom-skija, voditelja strokovnih organizacij, kjer pravi: »V tem letu moramo odkrito priporočiti strokovnim organizacijam, da obrazlože delavcem, da ne smejo pričakovati zvišanja mezd. Moramo se ravnati po razmerah.« — Ravnotako izjavlja Rykov, da mora biti sedaj parola povečanje produkcije, ne pa zvišanje mezd! Pa tudi država mora bistveno omejiti svoje izdatke. Rykov naglaša, da je hudo in žalostno, ker mora država močno omejiti šolski proračun, četudi 40% kmečkih otrok še vedno ne poseča šole, in kako hudo je, ker mora država opustiti stanovanjsko akcijo. Dejansko sme sovjetska republika po skrajšanem gospodarskem načrtu dati za to leto največ 200 milijonov v stanovanjske svrhe na razpolago, torej znesek, ki je ničev za veliko, stomilijonsko Rusijo. Posebno energično p-a bo treba zavreti uvoz blaga iz inozemstva. Po prvotnem gospodarskem načrtu je nameravala sovjetska republika uvoziti v tem letu za 1000 milijonov rubljev blaga. 8. januarja pa so izdelali nov gospodarski načrt in znižali uvoz na 802 milijona rubljev, toda že 20. januarja so znižali uvoz na 685 milijonov rabljev. Najhujše pa je, da mora sovjetska vlada znatno omejiti tudi kredite za industrijo. Rykov je o tem sledeče sporočil: Doslej je zadoščalo za povečan jo produkcije, da je sovjetska vlada upo-stavila obratovanje v starih tovarnah i 1 l s starimi stroji, ki so počivali vsled meščanske vojne. Sedaj to ne zadošča več. Vsaka povečana industrijska produkcija zahteva sedaj nove obrate, povečane produkcijske aparate »starih obratov«, kar v«e pa je mogoče ld, če razpolaga industrija z zadostnimi krediti. Kljub temu pa more dovoliti vlada v tem letu največ 200 milijonov rubljev za to svrhe. Poleg tega pa upa Rykov, da bo sovjetska vlada dala tudi 600.milijonov rubljev •/, inozemskega posojila. Vendar pa je tudi ta znesek še nezadosten. Prebivalstvo Rusije se pomnoži letno za 2 milijona ljudi. Pre-obljiidona ruska vas pošilja letno velikanske množice ljudi v mesta. Vsako leto povečati produkcijski aparat, tako, da bi dobile mase v mestih tudi zaslužka, to pa bi zahtevalo čisto drugo in veliko višje denarne vsote. Pred zlomom kimpcip. Pašičeva vlada v demlsijl. veda tudi pridno na delu, da rešijo za vsako ceno Pašiča in njegovo oligarhijo. Pašič namreč noče nikakor še pustiti iz rok oblast, on hoče dobiti od kralja mandat za sestavo nove vlade. Izgleda, da mu hočejo pri tem že zopet pomagati čedni, dostojni in dosledni samostojni demokrati, ki jih je Pašič že tolikokrat izdal in brcnil od sebe in ki so ves zadnji čas tako hudo pisali o korupciji Pašičevega režima. Pripravljeni so menda vzlic vsemu skočiti zopet pošteni jugoslovanski javnosti v hrbet in rešiti koruptni režim za ceno raznih vladnih koncesij in novih korupcij. ZA VLADO DELA IN POŠTENJA. Absolutna večina jugoslovanske javnosti zahteva danes, da se napravi kraj režimu korupcije, politiki nasilja in laži, »er mora sicer država propasti. Jugoslovanska javnost zahteva, da se postavi na čelo vlade ljudi, ki se bodo vsaj deloma zavedali, da je vlada zaradi naroda tukaj, in ne narod zaradi vlade. Tisti, ki imajo sedaj izbirati in odločevati, naj se zavedajo važnosti trenutka. Dovolj je vladal Pašič. Naj gre. Kdor bo reševal stari režim, bo opropastil tudi sebe. Pazijo naj tudi naši klerikalci in pazijo naj radičevci. Belgrad, 5. aprila. Po seji radikalnih ministrov, se je včeraj Pašič podal na dvor ter naznanil kralju ostavko svojega kabineta. Razgovor s kraljem je bil zelo kratek. Ko se je Pašič, precej depriiniran, vrnil z dvora, je povedal novinarjem, da je kabinet z ozirom na znano stališče radičevih ministrov moral demisijonirati. Vest o demisiji Pašičevega kabineta je izzvala v Belgradu veliko senzacijo; ^ kmalu je bil ta od večine naroda težko pričakovani korak znan tudi v Zagrebu in v Ljubljani. PAŠIČEVA OLIGARHI J A. Kdo bo Pašičev. naslednik in ali bo Pašič sploh enkrat nehal biti večni in edini vladni predsednik te nesrečne naše zemlje? Včeraj so se vrstili na dvoru v naglem tempu razgovori z zastopniki possuneznih parlamentarnih frakcij. Lansirajo se najrazličnejše vesti. Po neki verziji bi moral naslediti Pašiča radikalni prvak Ljubil Jovanovič, ki .je nedvomno izredno sposoben, naob-ražen in jak politik. Ljuba Jovanovič ima za seboj precejšen del radikalov, njega bi podpirali naj-brže tudi radičevci in slovenski klerikalci. Govori se pa tudi, da ni izključena vsaj predhodna vlada Ninčiča, ki naj bi za silo vzdržal videz, da se vladna politika še vedno vodi v duhu Pašiča. Razni intiri-ganti in Pašičevi pomagači so se- Rusija proti poljsko-romunski zvezi. Moskva, 5. aprila. Podpis garnn- munisko, ikd je očitno naperjen pro- cijakega palkta med Poljsko in ro- ti Rusiji, ho sovjetska vlada ukre- ■mumsko se smatra v sovjetskih kro- pila potrebne mere, da zavaruje gih kot Rusiji sovražen pakt. R117 svoje meje in »voj posebni položaj sija je bila .pripravljena približati ter v toisvrho> zlasti pregrupiraJa se Poljski, ker je pa poljska vlada svojo vojsko, sklenila obrambni sporazum z R°~ Pogajanja v angleški rudarski industriji. London, 5. aprila. Zastopniki angleških rudarskih podjetnikov ta rudarskih strokovnih organizacij so imeli zopet skupno sejo, ki je trajala 4 ure. Delodajalci zahtevajo predvsem, da se podaljša delovni čas. Delavski zastopniki pa so seveda to zahtevo odklonili in sicer z izjavo, da bodo s stavko odgovorili, ce bi delodajalci vztrajati' na tej zahtevi. FRANCOSKA OFENZIVA V SIRIJE Damask, 5. aprila. Francoska vojaška oblast v Siriji hoče izrabiti pomladanski čas in nepripravljenost Abdel-K rimo vib čet za radikalno ofenzivno akcijo v Siriji. Francoske čete so otvorile na vsej fronti hud ogenj. Druži se branijo, vendar iz-gleda, da jih bodo topot Francozi prehiteti. Pri zadnjih napadih je bilo veliko mrtvih. Francozi so zasedli več sovražnih postojank. PANGALOSOV REŽIM V NEVARNOSTI, llelgrad, 5. aprila. Po semkaj 'doslih vesteh, ise pripravlja v Grčiji nov preobrat. Znani grški zarotnik Plastirais, ki «e jo nahajal v Jugoslaviji, je pobegnil zopet na Grško, kjer je okolu 'Soluna organiziral vstajo. Ima ha jo za »oboj močno število dobro oborožomh vsta-šev, « katerimi prodira v notranjost Grčije. Pangoloisovadiktatura je v veliki nevarnosti. Flastiroha podpira tudi dvor. ZUNANJA IN „KmSŽSIAv Tjka NOVE ROMUNSKE VLADE. Bukarešta, 5. aprila. Zunanji minister MitfHineu je izjavil, da se bo nova vlada kar se zunanje politike tiče držala smernice prejšnjih vlad. Dodal je, da bo napram ZSSR vodil politiko mirnega sporazuma, a da ne bo dopustil^ razpravljanja o meji. med obema državama. Mitilleneu je tudi izjavil, da sc bo držal programa male antante; rekel je tudi, da vladajo Svetovno znano 9 FOX £ čistilo je za čevlje vendar najboljše. g med Romunijo in Italijo prisrčni od-nošaji. Bukarešta, 5. aprila. Ministrski svet je na svoji sinočnji seji odobril vladno programatično izjavo. Vladna deklaracija vsebuje predvsem trditev, da bo nova vlada v nasprot-stvu z bivšim liberalnim režimom skušala pridobiti kar največ inozemskega kapitala za gospodarsko obnovo Romunije. V valutni nolitiki bo uredila izvozne takse tako, da ne bo oviran razvoj domače industrije in trgovine. ZVIŠANJE CARINSKIH TAR1FOV V FRANCIJI. Pariz, 5. aprila. Zbornica je včeraj razpravljala o zakonskem načrtu, ki uvaja nekatere izprernembe v glavne carinske tarife. Poročevalec Faleoz je naglašal, da je ta zakonski načrt potreben radi zmanjšane vrednosti francoskega franka, ter je^ priporočal zbornici, naj brez odlašanja odobri« ta načrt, ki določa 30 odstotkov povišanje carine na vse blago, razen na papir za časnike, na kavo, kakao, žito, na sladkor in na izmenjalne dele poljedelskih strojev. Zbornica je zakonski načrt odobrila. MANDŽURSKA VOJSKA PRED PEKINGOM. Peking, 5. aprila. Mandžurske čete so prispele v bližino Pekinga in Fengova vojska na jugu in vzhodu se umika. Danes zjutraj so priletela nad glavno mesto letala, ki so spustila tudi nekaj bomb. V mesto prihajajo cele trume beguncev iz zasedenih krajev, po okolici pa se klatijo in pustošijo vojaki. Inozemski predel mesta je močno zastražen, in ga tujci ne smejo zapustiti. Krščanski general Feng, ki se nahaja v Urgii na Mongolskem je izjavil, da se Kitajska nahaja sedaj v prehodnem stanju. Nacijomalna vojska se je umaknila, kakor zatrjuje Feng, iz strategi-Čnih ozirov. Krščanski general ne veruje, da bo zveza Cang-Tso-Lina z Wu-Pej-Fujem dolgo trajala. Feng je tudi izjavil, da se bo podal v Moskvo, ker hoče natančno proučiti razmere v Rusiji. SOVJETSKA VOJAŠKA DEMONSTRACIJA PROTI POLJSKI. Pariz, 5. aprila. Po poročilih iz Rige se bodo vršile dne 20. maja velike vojaške vaje ob poljski meji. Vrhovno poveljstvo nad vajami je prevzel general Tuhačevskij. Istočasno se bodo vršili v Baltskem morju manevri sovjetske vojne mornarice. Nova elektrarna v Mariboru. Mesti Zagreb in Maribor »i zgradita lastno električno centralo na Felberje-vem otoku pri Mariboru. Mariborski obe. svetovalec s. Ba-hun se bavi z mislijo nove elektrarne in nam je dal — z ozirom na netočne časopisne vesti — sledeče informacije: »Mesto Zagreb se dolgo trudi, da bi izvedlo znani projekt električne centrale pri Brežicah. Znano je iz časopisnih poročil, da .ima Zagreb velikanske ovire pri tem načrtu, ne glede na ogromne stroške, ki nastanejo, če se umetno dvigne vodna sila na terenu, ki ni po naravi zato ustvarjen. Ne bom vam razlagal obširno, ampak omenim takoj, da ima mesto Maribor baš to, kar Zagrebu manjka, t. j. ugoden projekt, ki je po izvedniških mnenjih eden najboljših projektov srednje Evrope. Razen tega ima naša občina kupljeni dve posesti, ki sta v zvezi s tem projektom. Vse to pa je za sedaj brez pomena, ker se je prejšnja družba vsled nastalih povojnih razmer razbila in sicer vsled tega, ker je del družabnikov ostal na tej, drugi del na oni strani nove državne meje. Mesto Maribor pa ne bi moglo samo — vsaj v doglednem času ne — takega projekta izvesti, pač pa bi moglo to storiti v družbi močnega kompanjona. Na mesto Gradca naj tedaj stopi Zagreb, ki je danes ravno tako inte-resirau na taki napravi kot je bil Gradec in ima zato tudi vse ostale predpogoje. Vprašanje oddaljenosti elektrarne, ki znaša komaj 100 km, mislim, da ne bo igralo velike vloge. Vod bi seveda šel precej naravnost in sicer čez Maribor - Pragersko - Rogatec - Krapina itd. Z lahkoto bi se pozneje udejstvila železniška proga preko Pragerskega, Rogatca in Krapine z električnim pogonom. Ta proga J)i znatno (za okrog 60 km) zbližala Maribor z Zagrebom, kar bi znacilo epohalni gospodarski napredek zlasti še z ozirom na državno zdravilišče Rogaške Slatine, ki bi dobilo z obeh strani skrajšano in vsaj za 50% cenejšo zvezo z zgoščenim prometom. Zagorje bi se lahko izdatno indu-strijaliziralo, ker bi bilo dovolj električne sile. Mesti Zagreb in Maribor, zlasti pa okoliške občine, bi prišle do cenejše električne sile in bi že lahko mnogo energije oddajali, s čemer bi se obresti odplačevale ter amortizirala na-' ložena glavnica. Najširje plasti prebivalstva bi se mogle posluževati s cenenim tokom, zlasti še z nočnim. Zakaj to predlagam 1 Zato, ker je tudi Maribor na tem interesiran dasi ima sedaj razmeroma ugodno pogodbo. Predlagati nameravam tedaj obema mestnima upravama, da stopita tozadevno v stik v svrho predrazgovora.« To je bistvo vsega predloga, ki je nesporno dober in za prizadete takoj diskutabel. Občinski svetnik s. Bahun je govoril tozadevno tudi že z zagrebškim županom g. Heinzil-om, ki se je jel za stvar zanimati in upati je, da se komisijski ogled tega načrta skoro izvrši. Za slučaj realizacije načrta bi se moglo k teinu pritegniti tudi ljubljansko občino, ki je radi električne sile v istih nepri lika h kakor Zagreb. Podrobnosti o načrtu še poročamo. Zelo umestna akcija. Celje, 2. aprila. Krajevna organizacija S.SJ v Celju je dala že pred štirimi leti inicijativo za združitev okoliške občine iz mestom. Začeli smo pravzaprav delati za tem že v mestnem občinskem svetu. V imenu socijalističnega kluba je stavil s. Koren predlog, ki je bil .od mestnega občinskega sveta soglasno sprejet. Ta sklep se je sporočil okoliški občini, da tudi njen občinski svet spregovori in eventualno sprejme isti predlog. Pokazalo pa se je, da občinstvo v okolici na to duševno še ni pripravljeno, bili so celo v socijalističnem klubu okoliške občine nekateri odborniki, ki so bili nasprotnega mišljenja. Morali smo tedaj na naših članskih sestankih ponovno o tem problemu razpravljati, tako, da smo si danes v naših vrstah tudi v tem pogledu popolnoma soglasni. Naše soglasno mnenje se glasi: zahtevamo združitev obeh občin v eno veliko občino, ker bi to pomenilo velik napredek in veliko korist za vse občane. Kakor izgleda, je začelo naše delo roditi dobre uspehe, ker se polagoma pridružujejo našemu mnenju tudi drugi krogi. Dobili smo dopis »Gremija trgovcev« v Celju z priloženo resolucijo, ki se glasi: »Krajevni organizaciji SSJ v Celju. Čast je podpisanemu gremiju poslati cenj. naslovu v prigibu resolucijo, katero je občni zbor Gremija trgovcev sklenil dne 26. marca t. 1. v Narodnem domu, v zadevi združitve občin Celje mesto in Celje okolico v eno občino. Prepričani smo, da tvori uresničenje tega vprašanja nepregledne koristi za ves gospodarski položaj mesta in najširše okolice, ne da bi temu priložili potreben komentar in upamo, da se v interesu stvari cenj. naslov z vsem svojim uplivom na merodajnih mestih zg ugodno rešitev zavzame. Za Vašo prijaznost 'm trud Vam izreka podpisani gremij v naprej svojo najtoplejšo zahvalo. Resolucija se glasi: Celje tvori z ozirom na njegov obseg kot kraj in njega faktični položaj kot taki, v gospodarskerii smislu eno enoto, ki je pa vsled občinske razdelbe razdvojena v dvoje občin in sicer v Celje mesto in Celje okolico. To ločeno stanje občin absolutno ne more danes tukajšnjemu gospodarstvu prinašati tiste koristi, kakor če bi bile sedaj sicer ločene občine združene v eno občino. Tendence gospodarstva v današnji moderni dobi stremijo po razmahu in napredku in ravno to ločeno stanje Celja kot takega znatno ovira v napredku in proevitanju lokalnega gospodarstva. V Celju imamo visokoinštanene oblasti, carinarnico in druge važne državne urade, trgovina, obrt in industrija se lepo razvija, pa vendar vse to na zunaj ne vpliva v dotični meri, kot 'bi to bilo želeti, ker število prebivalstva Celje mesta kot tako je zelo nizko in ne tvori dotično privlačno silo ne .za naselitve in ne na tujce. V interesu stvari se zahteva, da se sedanje stanje Celja likvidira in združi v eno občino, kar bo kot mesto s okroglo 20.000 prebivalci či.sto nekaj drugega reprezentiralo kakor pa sedaj kot malo mesto. S tem se dvigne tujski promet, ki prinaša občini znatne koristi, zunanji dobavitelji se bodo za Celje bolj zainteresirali ter nudili večje prilike za živahnejši gospodarski promet, intere-i konzumenta bodo navezani na Celje bolj kot sedaj, trgovini, obrt in industriji pa pobudo za čimvečji razmah, skratka, ves promet se v večjem mestu bolj razvija kakor v malem. Navsezadnje je treba predočiti si tudi dejstvo, da tako ločeno stanje ne more večno trajati, temveč da se 'bodo morale obe občini enkrat združiti. Sedaj je čas za to ugoden, ker se konsolidacija gospodarstva nahaja v svoji prehodni dobi in se približuje mirnim, urejenim razmeram, vsled česar je sedaj tudi čas, da se nemoderni položaj Celja preuredi in prilagodi novim razmeram. — Predsednik: R. Stermecki, 1. r.« Odbor krajevne organizacije SS.T v Celju je na svoji seji o predmetni resoluciji razpravljal ter prišel do zaključka, ker nas pri stvari ne vodijo nobeni politični motivi, da moramo sistematično delati za tem, da se obe občini združite v enotni gospodarski, kulturni in socijalni kompleks. Krajevni odbor stoji na stališču, da se cela okoliška občina združi z mestno občino. Pravijo... Kriza jc zopet v belgrajski vladi. Brez običajnega nasmeha - kakor posrečeno piše brumni „Sloivenec — in deprimiran je šel Nikola Pasic s svojo ostavko h kralju na dvor. Zato stopamo sedaj — v „raz-plet“. Preko konsultacij, zaslišavanj, intrigiranj in manevriranj, ob varovanju tradicije, da je torek v dinastiji:' Karadjordjevičev nesrečni dan — kak gr lepo« piše taisti učeni Slovenec — iščejo novih kombinacij in novih sporazurnašev. Lonček primikajo k tej krizni vsi. Klerikalci ga grejejo pri Jovanoviču, samostojni demokrati pri Pašiču, le Pucelj hladi sedaj v krizi svoj malo segreti lonček in škrbasti piskerček. Jack London: železna peta. v.) (Socijalni roman. Prevel I. (Dalje.) Najprej sem opazila, da mu ne pristoja obleka. Nosil je obleko iz temnega blaga, že zašito kupljeno, ki se je slabo prilagala njegovemu telesu. Takšna kupljena obleka se mu sploh ni mogla prilagoditi. Kakor vedno, tako se je tudi ta večer grbančilo blago na njegovih mišicah in suknja je delala med močno razvitimi pleči, gubice. Njegov tilnik je bil, kakor kakšnega borca, debel in krepak. „Tako torej izgleda socialfilozof in bivši podkovni kovač, ki ga je odkril očc,“ sem mislila. Pa tudi izglodal je tak s svojimi mišicami in volovskim tilnikom. Takoj sem ga klasificirala. „Nekc vrste nestvor," sem si dejala. Stisnil mi je roko. Robato in močno mi jo je stisnil in me pogledal s svojimi črnimi očrni drzno — preveč drzno. Kakor vidite, sem bila bitje svoje okolice in sem v tistem imela strogo zavedno zavest. Ako bi si dovolil kaj takega gospod svojega razreda, hi bila taka smelost malodane neodpustljiva. Vem, da se nisem mogla vzdržati ter sem povesila oči. Čutila sem se olehkočeno, ko sem se obrnila od njega, da pozdravim škofa Morehouse — enega mojih znacev, milega in modrega moža srednjih let, kristjana v dobroti in ravnotako znamenitega učenjaka. — Ta smelost, ki sem jo smatrala za drznost, je bila osnovna črta v značaju Ernsta Everharda. Bil je priprost, odkrit, ni se bal ničesar in je odklanjal tratenje časa s konvencionelnimi okraski. „Ti mi ugajaš," mi je dejal nekoč pozneje, „in zakaj bi se moje oči ne nasitile tega, kar mi ugaja?" Rekla sem že, da se ni ničesar bal. Bil je naravni aristokrat in to neglede na dejstvo, da je bil v taboril nearistokratov. Bil je nadčlovek, plavolasa zver, tak, kakoršnega je slikal Nitzsche in poleg tega strasten demokrat. Zbog pažnje, ki sem jo morala posvetiti ostalim gostom in deloma tudi zbog neprijetnega vtisa, ki ga je naredil na me, nisem več obračala pažnje na delavskega filozofa; le enkrat ali dvakrat me jc opozoril na-se in to s svojim mežikanjem z očmi, ko je poslušal tega ali onega duhovnika. »Zabaven je," sem pomislila in mu malodane odpustila neskladnost njegove obleke. Čas jc potekal in večerja se je bližala h koncu, ali on ni odprl ust, da bi govoril, medtem, ko so duhovniki govorili neprestano o delavskem razredu in o njih odnošajih k cerkvi in o tem, kaj vse je cerkev za nje naredila in še dela. Opazila sem, da se je oče jezil zbog Ernslo-vega molka. Porabil je neko pavzo in ga prosil, naj nekaj pove. On pa je, češ, „da nima ničesar za povedati," zmajal s pleči, jel mirno dalje osoljene mandeljne. Ali oče se ni dal odpraviti. Čez nekaj časa reče: „Med seboj imamo člana delavskega razreda. Prepričan sem, da lahko razjasni s svojega stališča marsikaj, kar bi bilo koristno in razveseljivo. Prosim, gospod Evcrbard!" Navzoči so pokazali dobrovzgojeno zanimanje in prosili Ernsta, naj obrazloži svoje vzglede. Obnašanje vseh napram njemu, jc bilo tako trdovratno in prijazno, da je bilo videti naravnost ponižujoče. Videla sem, da je Ernst to opazil in da ga je zabavalo. Ozrl se je počasi naokrog in opazila sem smejoči blisl> v njegovih očeh. »Nisem vešč v pristojnosti duhovniških za-hav,*1 je rekel in nato skromno in neodločno obmolknil. »Povejte, povejte," so ga jeli siliti m dr. Hummerficld reče; »Odkritosrčnost moža, ako je resnična, nam ne bo neprijetna." Ernst se lahno nasmehne. Dr. Hammerfield je vzdihnil težko in zagrnil svoje besede v izrek; »Najboljši iz nas se lahko zmoti, mladi fc spod, najboljši iz nas." ., p0- Držanje Ernsta se je naglo spremeni stal je popolnoma drug. . „.,|ein po- »Dobro," je rekel. »Dovolite mi D ^elav-vedati že v naprej, da se motite vsi., ^ nj£ skem razredu ne veste nič in še m« Vaša sociologija je napačna i'aY.n robe, kakor vaš način življenja- . povedal učinkovalo tako zelo to, •« J 1 - Ni sem se pri prvih uv iinvu>mi/ - * i« geni sc |>11 |) nego, kako je povedal. Zgr.al£ tako smel, zvokih njegovega kor njegove šinil ta glas. In vs ‘govega ghism « ^ trombe, me je pre-'e vsa družba se je vznejevoljila ns svodi enoličnosti in puščobi. (Dalje njegovem glasu in go\m Križem sveta. Japonci govore c vojni s sovjetsko itu-sijo. V japonskem parlamentu odkrito razpravljajo o vojni med Japonsko in sovjet-'fsko Rusijo. Sedanji dogodki na Kitajskem so dali povod ognjevitim debatam v japonski zbornici, ki trajajo žc nekaj dni. Japonski premijer je včeraj na dolgo poročal o komunističnem gibanju. Dejal je, da je propaganda na Japonskem precej razširjena, toda vlada še nima nikakršnih dokazov, ki bi pokazali, da je gibanje nevarno njenemu obstoju. Veiiko močnejše in nevarnejše gibanje pa je na Kitajskem. Japonski listi citirajo članek ruskega sovjetskega lista »Vestnik Mandžurije", ki izhaja v Harbinu. Članek se glasi, da je vojna med Japonsko M sovjeti neizogibna, če Japonci takoj ne odnehajo od svoje ekspanzivnosti v Mandžuriji in Sibiriji. Clankar piše, da so japonski koncesijonarji, ki sekajo les v Hsinkanu v Transbajkaliji, v resnici japonski voja.ki inženirji, ki pripravljajo tamkaj bojno fronto, v Kavno tako so vsa japonska podjetja v severni Mandžuriji maskirana vojaška pripravljanja. Časopisje propada, pravi newyorški žurnalist. Don C. Seitz, pomožni urednik revije »Outlook«, je rekel te dni v svojem govoru pred Newyork Library klubom, da ameriško časopisje propada. Časopisje je po vojni postalo tako komercijalizirano, da se več ne zmeni za či ta joče občinstvo, pač pa ustreza le profitu. Listi nimajo več spodobnih novic in poročil; cele strani so napolnjene z oglasi in plehko komiko, ki ni vredna papirja, na katerem se tiska. — Seitz je prerokoval, da v bodočnosti nadomesti časopisje radio, ki bo vsako nro razširil vse najnovejše vesti po Vsem svetu. Papež Pij je zavrgel reforme v novem cerkvenem zakonu,, katerega je izdelala italijanska vlada sporazumno s tremi kanoniki rimskih cerkva in katerega so mnogi pozdravili kot velik korak do sprave med cerkvijo in Italijo. Papež je v lastnoročno podpisanem pismu kardinalu Gasparriju izjavil, da kanoniki niso predstavljali Vatikana in da si on pridržuje pravico odobriti ali zavrniti vsak tak zakon, ki se tiče cerkve. Dalje pravi papež, da rimsko vprašanje še danes s.toji tam, kjer je stalo leta 18(17., ko so Italijani okupirali Riin. Papež tudi obsoja državno kontrolo nad poukom mladine sindikalni zakon za podvrženje delavskih Prganizacij. Sedem mesecev na ledeni plošči v po-Vuem morju. Amundsenov polet na severni k bi lahko imel slabe posledice kakor ^‘šnje slične ekspedicije. Ekspedicija, ki ^ vršila leta 1869. je trčila z ladijo je v grenlandsko obalo. Pri tem se v ledeno ploščo. Vsled velikega : s*-> je bila ladja razbita in posadka se L .^ila na ledeno ploščo. Na plošči je po-1 va zgradila kolibo. Sedem mesecev je brc zive|a posat]|