LISTEK. LJUDMILA SCHREINERJEVA: II. Poiilmiii izleti A Fn. \mn Vso dolgo zimo smo se naslajah na spominih lanskega počitniškega potovanja in naša hrepenenja so merila na morje, na naš Jadran. Vsa čast ideji našega dičnega. dasi še mladega »očka« Mrovljeta, ki nam hoče metodično in sistematično razkazati vso našo državo! Dež v Ljubljani in uklonitev tej ideji nam je večini povesila nosove, ko smo se sestali vsi, ki so nam denarne in druge razmere dovolile zopetno udeležbo pri izletu. Tudi češki František ie ostal zvest tovarišiji. Veseli smo bili vsi. ko smo ga zopet zagledali v naši sredin'. Nefcoliko klavern začeitek ob neskončnem deževju nam pač niobetal sijajnega poteka našega potovanja. Naslednje jutro smo se odpravili naPiitvička jezera. Na hvalo Mrovljetu smo se vozili kar najudobneje. Prostoren vagon nas je vozil iz Ljubljane do Vrhovin. Nobenega prestopanja. prostora d"ovolj, da smo lahko gledali na desno. na levo, da srno se prosto gibali, tudi udobno počivali. ako nas je bila volja. Dolenjska. Bela Krajina sta hiteli mimo nas. prodrli smo skozi Gorjance ter sledeči Kolpi do Karlovca, pozdravili lepo Korano. Dalje smo spremili Mrežnico ter občudovali izvir Tounšoice med visokimi pečinami. Nad Ogulinom nas je pozdravil Klek s spečim kraljevičem Markom. V Liki smo. Svet je boren. Krompir je slab, oves ped visok, redek kot posajen ne posejam. Srečavamo črede ovac in koz, tupatam je borna kamenita kočica, bolj podrtina. Poleg boljših hiš je peč za kruh zidana na prostem. Železnica se spenja kvišku med obsežne gozdove, kojih vsako drugo, tretje drevo je suho, a ne posekano. Na večer pridemo v Vrhovine. Komaj se izmotamo s svojo prtljago iz vlaka. že nas obkoli četa seljakov, ki nam hoče kar siloma odnesti naše stvari na kola. Stojirno in gledamo, očka Mrovlje opravi vse drugo. Zasedemo slednjič 3 kola in mladi, pa čili konjiči nas odvedo precej urno preko liške planote. Pred kočami ogledaimo izrazite obraze sanjavih Ličanov, skozi odprta vrata opazimo sredi koče majhen ogenj na zemljatih tleh; večerjo kuhajo. Zopet puste, kamenite planjaive s čredami ovac in s predočo pastirico. Po dveurni vožnji izstopimo v Leskovcu, da se nekoliko okrepčamo. Ko nadaljujemo pot. opazimo. da je na našem prvem vozu zmanjkalo dežnika, na dra- gem kitara. Sicer je sledil še tretji voz, a obe izgubljeni stvari najdemo nepoškodovatii. Naš voznik nam zatrjuje. da raje izgubi konja, kot da nam zmanjka kos prtljage. Skozi gozdove, ki v njih še domuje vuk, mimo Proščanskega jezera dospemo k jezeru Kozjaik. Nad njim nas pričakujejo sredi noči z lučicami v Djačkom domu. Hvala njegovi gospodinji. izvrstno nam ie postregla! Drugo jutro pa nam odkriva njen zct. profesor iz Pakraca, čarobne kra-sote jezer in slapov. Popelje nas s čolnom preko jezera in dalje po krasnem, naravnem parku h gornjim jezeroim, ki se skrivajo med gozdovi in griči. V najvišje jezero, ki ga obdajajo špilje bajnih oblik s kapniki in stolpiči, se spuščajo tu lahni, prozorni, tam hitro skakajoči in zopet mogočno šumeči slapovi iz višjih v nižja jezera, tu nalikujoči terično nežnim pajčolanom, tam zopet kot tekoče steklo in razpršujoči se v milijarde blesketajočih biserov. In zopet se umiri rajski ples vodnih vil. in jezero ti gleda z mirnim, zelenim, jasnim očesom na zelene šume, ki se gizdavo zrcalijo v vodni gladini. Gornjih jezer je 8. večjih in manjših. Ta del je alpskega značaja. Da smo njih slasri do kraja okusili, smo se tudi kopali v njih in veslali. S ponosom nam je kazail veslač. 15-leten pobič v platneni sraijci in platnenih hlačah, z dol- gim brezrokavnim jopičem iz bele volne, svoj dom. Vprašali smo ga, zna li pisaii. brati? Ni znal, njegov oče. saniouk, pa nima časa. da bi ga naučil. Profesor, ki nam je razkazoval jezera, pravi. da ima Lika malo šol, četudi jako nadarjeno ljudstvo. ki je dalo domovini že veliko odličnih mož. Srednje šole v Gospiču, Bihaču in Gračacu posečajo dijaki iz sel, po 8—12 km oddaljenih, in di,iak; hodijo to pot vsak dan peš. — Naslednjega dne smo si ogledali spodnja jezera. ki so povsem drugega kraškega značaja; glede batve in gigantske okolice še bolj prevzamejo človeka. Čemu bi jih primerjal? Nesmiselno vprašanje. Med navpičnimi stenami apnenca je 5 vodnih teras, ena lepša od druge, tako po svoji obliki kot po nepopisni barvi. ki daje v sinjino neba belemu skalovju s svojim kontrastom pestro življenje. In tudi tu se spušča voda kot slap, kot širok katarakt iz višjega v nižje in slednjič v vseh raznovrstnih oblikah. Sastavcih v mirno strugo Korane, ki si išče poti iz soteske. Borni popis vzbuja dolgočasje tisterau. ki te krasote ni gledal. V skalo vsekaBai pot po serpentinah nas pelje na vrh pTanote kakih 80—100 m nad jezeri. Odtod si ogJedamo ta bajni čar še enkrat, vrnivši se k Kozjaku. (Dalje prih.)