mej
The OW<>*t.
and Moat. Popular Slovene News-paper in United States of America
Amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 175
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. SEPTEMBRA _ TUESDAY, SEPTEMBER 12, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Nov predsednik na Kubi-Svarilo pred nemško nevarnostjo
JUNTA PETERIH MOŽ ODSTOPILA IN V NEDELJO JE BIL ZAPRISEŽEN NOV PREDSEDNIK. — DOBIL PA £ JE NOVI PREDSEDNIK TAKOJ PO NASTOPU POZIV, DA ODSTOPI; UPOSTAVITI ŽELIJO ZOPET CESPEDESA. — SOVRAŽNO RAZPOLOŽENJE PROTI AMERIKI.
VOJNA OBRAMBA NA STREHI POSLOPJA

Havana, Kuba. — V nedeljo fje dobila Kuba novo vlado, tretjo, odkar je bil pred mesecem dni strmoglavljen diktator Machado. Istočasno z no-,vim predsednikom pa je nastopila nevarnost nove revolucije in ameriško vojno brodovje, ki kroži v vodah okrog Kube, se Jje pomaknilo bliže otoku, da s svojo navzočnostjo opomni vročekrvno prebivalstvo, da je A-merika vsak trenotek pripravljena, poslužiti se svoje pravi-jce posredovanja, ako bi utegnile razmere postati nevarne.
Novi predsednik, dr. R. Grau San Martin, po poklicu profesor zdravilstva na univerzi in Špecijalist za želodčne bolezni, je bil zaprisežen v nedeljo opoldne. Istočasno je resigni-rala vlada peterih mož, ki ni bila na krmilu niti teden dni, in skoraj istočasno se je pa tudi že pričela nova revolta proti novemu predsedniku. Nasto-| pila je proti njemu mogočna organizacija ABC, ki je igrala glavno vlogo pri strmoglavlje-nju Machada, in oglasili so se tudi armadni in mornariški častniki. Ti dve mogočni skupini ste dali novemu predsedniku ultimatum, naj ali sam odstopi, ali pa bo s silo vržen. Ustavljati se bržkone novi predsednik ne bo mogel in napovedovalo se je ob njegovem hastopu, da bo čas njegove Vlade trajal največ 48 ur.
Cilj nove revolte je, da se u-ipostavi na vlado bivši predsednik Ctespedes, ki je bil prisiljen odstopiti pred tednom dni. Častniki imajo načrt, da pridobijo Cespedesa, naj svoj Vladni kabinet skliče k seji in proglasi, da je njegova vlada Se vedno na krmilu; ni se namreč odpovedala, marveč se je samo odstranila, ko je junta peterih mož napravila pritisk ha njo.
Med tem pa postaja razpoloženje kubanskega prebivalstva čimdalje bolj sovražno Ameriki in ^rše se velike demonstracije, na katerih se za-' hteva, da se ameriško brodoV-j 'je umakne od otoka. Voditelji teh demonstracij so komunisti »n socijalisti. Med radikalnimi govorniki, ki so nastopili na teh demonstracijah, je bil tudi fieki odlični advokat, ki je imel silovit govor proti Ameri-jki. "Zapadna polobla," je dejal, "ječi danes v krempljih a-meriškega nasilstva, ki tlači in želi uničiti ne samo Kubo, marveč vse latinsko-ameriške harode. Sedanja nevarnost a-meriškega posredovanja ni nastopila iz potrebe po ščitenju Amerikancev in njih imovine, marveč, ker predsednik Roose-Velt, ko se mu ni posrečilo kupiti Kubancev z zlatom, želi Sdaj strahovati Kubo z ognjem topov. Borimo se proti ameriškemu imperij al i z mu in kapitalizmu, ki je davil Kubo Zadnjega pol stoletja."
Kaj bo Amerika napravila fclede nove vlade na Kupi, ali
dh<Mi«g«rnrire,'Hn3TiiiBSi
POZIV NA PRIPRAVLJENOST
Pacifistični profesor Einstein priporoča oboroževanje proti nemškemu militarizmu.
Bruselj, Belgija. — Profesor Einstein, izgnani nemški Jud, ki je bil splošno znan po svoji mirovni propagandi, se je temeljito izpremenil in zdaj naravnost poziva, naj se Evropa pripravlja in oborožuje, da bo mogla uspešno nastopiti, kadar bo nevarnost dovolj velika. In ta nevarnost prihaja iz Nem-
v* •	i
cije.
"Brez dvoma vas bo osupnilo, kar vam bom povedal," je pisal Einstein neki osebi. "Še pred kratkim smo upali, da se bomo mogli boriti proti militarizmu v Evropi s tem, da bo vsak posameznik odklonil službo v armadi. Danes pa smo v popolnoma drugačnih okoliščinah. Sredi Evrope je namreč neka država, Nemčija, ki se javno z vsemi sredstvi pripravlja za vojno. V takih razmerah so latinske dežele, predvsem Francija in Belgija, v veliki nevarnosti in morajo računati na svojo pripravljenost."	{ Z ozirom na smrtne grožnje, , ki so prihajale iz Nemčije, se je Einstein odločil, da zapusti svoje dosedanje bivališče v Belgiji, in se je preteklo nedeljo preselil v London.
-o-
TRUPLO KRALJA ODPELJE- f JO DOMOV
London, Anglija. — V Bernu, Švica, je pretekli petek umrl kralj države Irak, Fiesal, ki je živel tamkaj v svrho zdravljenja. Njegovo mrtvo truplo bo prepeljano v neko italijansko pristanišče in od tam ga bo prepeljala neka angleška bojna ladja v njegovo domovino. — Isti dan je bil v Bagdadu, glavnem mestu Iraka, proglašen 21 letni sin Fiesala za kralja in naslednika svojemu očetu. Njemu v pozdrav se je oddalo 100 topovskih strelov.
FORD SE UTEGNE ZLEPA PORAVNATI Z VLADO
Detroit, Mich. — Med tem J ko Henry Ford sam še ni podal nobene izjave glede svojega razmerja z NRA, ker se je imel šele ta teden povrniti s počitnic iz severnega Michigana, se je pa neki višji uradnik njegove družbe izrazil, da bržkone ne bo nobenega spopada med vlado in Fordovo družbo zaradi tega, ker Ford ne podpiše pravilnika. Glavno je namreč, da družba iz-polnuje določbe v pravilniku, podpisati pravilnika pa itak ni nihče prisiljen.
aamrnmmmmmmm^mimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
» jo bo priznala ali ne, se ne more še ugotoviti. Počakala bo i bržkone toliko, da vidi, ali se i bo mogla obdržati na površju.
Vt Jugoslavije,
Štiri hiše žrtev strele v prekmurju — štiri dru-
žine ostale v najhujši bedi. — življenje in vrvenje na cerkniškem jezeru. — nezgode in druge vesti iz domovine.
Slika kaže prizcr iz zadnjih vojaških vaj japonske armade. Sredi mestr. Tokio so na streho nekega poslopja postavili neko posebno strelno orožje proti aeroplanskim napadom.
STAVKA SE NADALJUJE
Klobučarsko delavstvo vztraja na stavki.
Chicago, 111. — Stavka v klobučarski industriji, ki se je pričela 29. avgusta, ne kaže, da bi se v kratkem končala. Dočim je zveza lastnikov klobukarskih delavnic v soboto objavila, da se bo v ponedeljek 90 odstotkov stavku j očih povrnilo na delo, se je pa nasprotno na zborovanju unijskih delavcev preteklo soboto povdarjalo, da ne bo šel na delo niti eden stavkar. Obenem se je tudi sklenilo, da se vpri-zore demonstracije v ponedeljek ] pred klobučarskimi tovarnami. < -O--i
MISSISSIPPI ZAHTEVA GLASOVANJE
Jackson, Miss. — Po tukajšnji državi se pripravlja močna kampanja, da se z njo prisilil ?overnerja Connerja, da skliče j zredno zasedanje zakonodajne zbornice, ki naj bi odredila glasovanje glede preklica 18. a-nendmenta. Governer je strog suhač in poleg tega nasprotnik Rooseveltove administracije "in sato skuša preprečiti, ako bo mogel, to glasovanje. Kakor se je neka "mokra" osebnost izra žila, preklic prohibicije ne bc odvisen od države Mississippi, vendar pa je nič več kakor prav, da se da prebivalstvu te države priložnost, da izrazi svoje mne-( nje glede prohibicije
-o-
IZURJEN TAT Chicago, 111. — V navzočnosti 40 okrajnih uslužbencev in 60 davkoplačevalcev, poleg tega pa še enega policista, je neki prefrigan tat izmaknil pretekli teden s pisalne mize nekega u-službenca na davčnemu uradu bonclov in drugih vrednostnih papirjev v znesku za $87,000. Da je uslužbenca odpravil od pisalne mize, se je tat poslužil zvijače. Telefoniral mu je, naj bo tako dober in naj gre pogledat k vodovodu, če ni tamkaj torbica, ki jo je neki davkoplačevalec malo prej pustil nekje v uradu. Uslužbenec je odšel tja. Ta čas, niti eno celo minuto, je tat porabil, da je odnesel papirje. Policist je sedel samo kakih 20 čevljev daleč od pisalne mize in ni nič videl.
KRIŽEM SVETA
—	New York, N.Y. — Tukajšnji list New York Evening Post, ki je najstarejši dnevnik v Ameriki, izdajan pod istim imenom, bo začetkom tega tedna skrčil svoje izdaje na pet kolon.
—	Madrid, Španija. — Pretekli petek je vladni kabinet premijerja Azana resigniral, ko mu je predsednik Zamora izrazal nezaupnico. A1. Ler-roux, ki mu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, je sprejel s pogojem, da mu bo } dovoljeno, razpustiti parla- i ment.	j
—	Manila, Filipini. — V < kongresu je bil stavljen zakon- t ski predlog, naj se proglasi splošno glasovanje za 80. okto- < bra, v katerem se naj ljudstvo izrazi, ali se strinja, da dobe Filipine neodvisnost, ali ne.
—	Asuncion, Paraguaj. — ( Tukajšnja vlada je v petek po- j slala brazilski vladi obvestilo, j. da se strinja s tem, da posredu- | jejo pri njenem sporu z državo ' Bolivijo glede Gran Chaco so- | sednje države, namreč Argen- ' tina, Brazilija, Peru in Čile.
-o--
ILLINOIS SE OBRNE NA
VLADO ZA PODPORO
Springfield, 111. — Na fede- ( ralni urad za javna dela v Illi-noisu je bil predložen od državne uprave obširen načrt za kakih 300 javnih del s prošnjo, naj urad intervenira v Wash-ingtonu, da federalna vlada odobri potrebno svoto, ki bo znašala okrog 118 milijonov dolarjev.
-o——
KRVAVO DEJANJE BLAZNEŽA
Belfast, Me. — Že dolga le-I ta so smatrali Adriana Jonesa 'za nekoliko slaboumnega, ven-1 dar pa ni nihče domneval, da bi utegnil biti nevaren. Pretekli pe-j tek pa je moža prijelo. Zdivjal je i na Main st. in vihtel v vsaki ro-; ki po en revolver. Ljudje so se -1 preplašeni razbežali na vse stra-: ni. Blaznež pa je pričel streljati .'in je najprej smrtno- zadel neukega moškega. Nato je vdrl v -'neki urad, tamkaj ubil drugega -1 moškega in enega ranil. Končno ) je vdrl še v neki drugi urad, i! kjer je zopet nevarno ranil ne-jkega moškega. Pričel se je lov
VODA ODNESLA POSLOPJA
Osem oseb plave.
postalo žrtev po-
Fort Thompson, S. D. —
Vsled nenadnega naliva so v nedeljo zjutraj mali potoki tako nepričakovano narastli, da so na mnogih krajih poplavili pokrajino in odnesli s seboj ne samo živali, marveč cele hiše. Neurje je tako nepričakovano nastopilo, da je ujelo prebivalstvo nepripravljeno. K sreči pa se je moglo rešiti večje število družin, ki jih je ujela povodenj, dočim ste dve družini, skupno osem oseb, našli smrt v odplavljenih domovih.
-o-
GANGSTER PLAČAL Z ŽIV LJENJEM
Chicago, 111. — Svoja stara nasprotstva, ki jih je imel z drugo gangstersko skupino, je moral 281etni gangster Nich.
^cato plačati pretekli petek zvečer s svojim življenjem. — Njegovo mrtvo truplo so nasprotniki vrgli iz avtomobila na cesto pred vrati okr. bolnice na Wood St.
-o-
PEŠ STA JO MAHNILA V
AFRIKO Chicago, mi. — 14 letni Heinz Schmidt in 8 letni Jos. Langlatz sta toliko slišala o A-friki, njenih pragozdih, njenem Tawanu in drugom da se ju je • - )!•_lila želja -!..i bi si osebno ogledala to bajno deželo. Odplavila sta se, ::n sicer kar i>eš sta jo mahnila. Nič ju ni motilo,ali pa na to nista mislila,da razdalja med njima in Afriko znaša več tisoč milj in poleg tega je vmes tudi ocean.Da bosta našla.pot,sta vzela s seboj neki I stari zemljevid, ki sta ga iztrgal? iz neke knjige. Srečno sta pri-'spela do Valpariso, Ind. Tam pt je mlajši fantek postal tako tru den, da mu je izginila želja pc Afriki ter se je raje povrnil do mov, kjer so bili starši že v ve !likih skrbeh zanj. O Heinzu pj -je dejal, da je še vedno odločen da mora priti v Afriko.
-o-
iCRITF. "AMER. SLOVENCA"
I
, za njim, a je zasledovalcem pc ■ 'begnil, na kar je še samemu se r!bi končal življenje.
Velika škoda radi strele
Dolnja Lendava, 1(5. augusta — 2e tri tedne v Prekmurju hudo pripeka solnce. Preteklo soboto se je proti večeru začelo megliti tam od Avstrijskih Alp. odkoder navadno pride dež, — veliko upanje našega kmeta v čase suše. Namesto pohlevnega dežja je pa prihrumela silna nevihta. Čedalje bolj se je temnelo ozračje, čedalje pogosteje so udarjale strele, da so se tresle šipe v oknih. Nastal je silen vihar, da je vse v stra hu zbežalo in se poskrilo. Oko lu 10. ure zvečer je udarili strela v hišo posestnika Franci Gombca v Ivanjcih pri Bogoj ni. Ker je bila hiša lesena in : slamo krita in je bilo tudi n; okoli vse polno slame, je bih mahoma vse v plamenih, ka tere je veter zanašal tudi ni sosednja poslopjja. Kmalu z i prvo se je vžgala druga hiša last posestnika Jožefa Jerebici in nato tretja, last Štefan Gyo reka. Ni vzelo dolgo in že s< se plameni pokazali na četrt hiši, last posestnika Matije Vogrina. Nastala je panika in groza je obšla vse vaščane tem bolj, ker je vsled silnega viharja obstojala nevarnost, da se bodo vžgale tudi druge hiše in poslopja in bo tako uničena cela vas. Prva pomoč je obstojala, da so ti, ki so videli nesrečo, zbudili te, katerim je streha nad glavo gorela in so se tako mogli oteti strašne smrti. Posrečilo se je, d k so rešili tudi živino, vse drugo je pa postalo žrtev nenasitnih plamenov. Vse štiri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji in z !vsem, kar je bilo notri, razun ljudi in živine, je zgorelo. V divjem viharju je bilo vsako gašenje otežkočeno in skoro nemogoče. Ta noč je bila strašna ne samo za prebivalce Ivanjcev, tudi drugod je žarelo nebo od požarov, ki jih je napravila strela, zlasti se je to ' opazilo onstran Mure proti avstrijski meji. — Ubogi posest-'nikj so ostali popolnoma brez {vsakih sredstev in radi po-' j manjkanja denarja niso blii •niti zavarovani proti požaru, | ker niso mogli plačevati zavarovalnine.
-o-
Cerkniško jezero je suho Že se pojavlja občutna suša, . kar je opaziti tudi iz tega, da je Cerkniško jezero v glavnem posušeno. Le v glavni strugi v Obrhu je še nekaj vode, drugo ljso veliki požiralniki spravili vso v podzemlje. Revno pre-' bivalstvo v vaseh okoli cerkniškega jezera pa skuša pri tej priložnosti naloviti nekaj rib ^ter stoji ob požiralnikih. Radi tega je mnogo teh nepoklicnih ribičev prišlo navskriž s po-t stavo, ki ta ribolov prepoveduje. Prebivalstvo pa nasprotno "'zatrjuje, da ima stare pravice >-.do ribolova ob usihanju jeze-i- ra, katere so jim že od parati-Iveka priznane in o katerih je
nekdaj pisal tudi kranjski zgodovinar Valvasor. Še pred vojno se je ljudstvo posluževalo te pravice, čeprav je plačalo zakupnikom ribolova nekoliko odškodnine. Sedaj so pa nekateri kmečki fantje, ki so se sklicevali na to staro pravdo, dobili od 5 do 14 dni zapora. Ljudje nikakor niso s tem zadovoljni pa se zaman sklicujejo na svoje stare pravice.
-o-
Novica iz Ptuja
Kakor se poroča, bodo v Ptuju v kratkem pričeli z izkopavanjem starokrščanske cerkve sredi mesta, tik proštijske cerkve.Na zidovja so že lansko jesen naleteli, toda so morali opustiti izkopavanje, ker je primanjkovalo denarja.
-o-
V smrt je hotel
Prostovoljno je hotel odjadrati na oni svet neki 34-letni Pavle F. iz Tezenske ulice v-Mariboru. Obesil se je, pa so ga še pravočasno rešili in ga oddali v bolnico.
-o--
Kačja zalega na Dolenjskem
Letošnja vročina je privabila iz skrivališč nenavadno veliko število kač in golazni. Posebno veliko jih je v škarpah (zidovih) po vinogradih, v Straži. Neki posestnik iz Straže je letos ubil že 16 gadov. K sreči, tako poročajo dalje, še niso gadje nobenega pičili, ker je ljudstvo zelo previdno.
-o-
Huda vročina Iz Savinjske doline poročajo, da pritiska zadnje dni silna vročina, ki potiska toplomei do nenavadne višine, To zlasti škoduje nežnemu hmeljskemu cvetju in ga zadržije v razvoju. Zato pa hmelja ne bo toliko, kolikor so ga pričakovali v začetku. Hmeljarjem pa to ne gre veliko na živce, ker so pre-ričani, da čim manj ga bo, tem dražji bo. Saj agenti že sedaj hodijo okoli hmeljarjev • in si hočejo zagotoviti dišeče cvetje za svoje gospodarje.
-o--
Neprevidnež
18-letni Miha Koritnik, delavec steklarne v Hrastniku, stanujoč v Podkrajir, se je neprevidno igral s samokresom, ki se mu je nenadno sprožil. Krogla mu je šla pri komolcu v laket in izstopila pri rami.
-o-
Obsojen Na eno leto robije je bil obsojen pred novomeškim sodiščem 57-letni Anton Virant iz Slamčevega vrha pri Škocjanu, ker je vlomil v zaprt kokoŠnjak Josipa Lindiča iz Jeperjeka in mu pokradel kokoši.
-o-
Zlata poroka Pri Sv. Lenartu v Slov. gorilah sta obhajala zlato poroko Matija Šuman in njegova žena Terezija, roj. Kremet, ki st; aila poročena leta 1883.
AMtRIKAK'SK! SLOVENEC
Torek, 12. septembra 1933
JAMERIKANSKI SL'OVENEC
[JEral W mjstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene l^liT tiat v Ameriki.	Newspaper in America.
Mli .Ustanovljen leta 1*91,	Established 1891-
' Ishaja Tsak dan raz up nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Alon-fctljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
W	i---
f	Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
' Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
|849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Jelefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
■Infill*	i----
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ___________________$5.00	For one year ____________________________$5.00
Zu pol leta_____________2.50	For half a year-------------2.50
2a četrt leta________________________ 1.50	For three months ------------------ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto_____.$6.00	For one year-------$6.00
Za pol leta__,	3.00	For half a year----3.00
Za četrt leta_______1.75	For three months------1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list, — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kaj mislijo Nemci o Rusih?

TEKMA MED INDIANAPOU-SOM IN SHEBOYGANOM Shefcpygan, Wis,
V nedeljo 24. .septembra pridejo igralci ad slovenske župnije v Indianapolis , Ind, 4a se pomerijo s igralci od South Side Advancement Association, katero ,tvorijo po večini .Slovenci,
Igralci od fare sv. Trojice v Indianapolis so znani kot trir kratni zmagovalci (Champions) v svoji naselbini, zato se nam upa nuditi jako zanimiva tekma, ker naši sheboyganski fantje se tudi ne bodo pustili kar tako meni nič -tebi nič, v žakejj djati.
Pričetek igre bo ob pol treh popoldan v Sheboygan Athlete Parku. Ob eni popoldan bo parada slovenskih trgovcev.
Poročevalka.
"TARZAN IN ZLATI LEV
(Wetiopolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
81931. by Edgu Ri« Bursraata Ina AH righto «serttAy
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge deje sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneyc dijiar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko jj,c-nar prejmemo.	so bjle cen«:
Dinarji:	Za. izplačila v 4olarjih:
Za $ 3.00 ............ 125 Din	Za $ 5.00 pošljite....? 5.75
Za $ 5.00 ............ 215 Din	Za $10.00 pošljitc....$10.85
Za $10-00 ............ 455 Din	Za $15.00 pošljitc....$16.00
Za $11.00 ....,.....'.. 500 Din	Za $20.00 pošljite....$21.00
Za $20.00 ............ 940 Din	Za $25.00 po.šljite....$26.00
Za $21.75 ............1000 Din	Za $40.00 pošJjite....$41,25
Za $50.00 ............2355 Din	Za $50.00 pošljitc....$51.50
Ur,.ula, poglavar Wazirov, .se je nervozivo .popraskal ;>jo glavi. "Tako globoko že ne, Bwa-na," je odgovoril Tarzanu. "Že zdavnej bi morali priti dO: nje^a." "Si popolnoma prepričan, da je to pravi Prostor," vnraša'Tarzan. "Da, to ie pravi prostor, Bwana. Nekdo je tnoral priti in zlato odkopati." "Gotovo Španec!" ugotavlja Tarzan, "je pač precej prebrisan." Preiska-valt in prekopavali so naprej a brez uspeha. Zlata ni bilo.
Ko je družba končno prispela do reke, MSšir tam, kamor so bili zakopali zlato, so se Wazir-ci s petjem in smehom pripravili, <jla zlati zaklad odkopljejo. Mahoma jih je pa minilo prejšnji; veselje, ko so presencčicnr opazili, da je bilo' zlato na skrivnosten, njipi nerazumljiv način odneseno neznano kam. Nekaj časa jih je Tarzan molče opazoval, končno je rekel: ('Usu-la, najbrže ste zlato bolj globoko zakopali."
"Izginilo je," reče Tarzan, "a ni šlo i? Afrike. — Nato je poslaj sle h prijateljskimi plemenom v bližini, naznanjajoč jjpi, da naj pazijo na vSakega pptpika in na karavane in v«akega7 ki bi liosil zlato, ustavijo in njemu gporoče. — To noč se je Jar^n vles^ej poleg Džabale in v svitu nočnega ogn^a pregle.dovjd leopardovo kožo, ki mu jo je prinesel lev od Spanca. — Kaj neki bi naj pomenila ta S krvjo narisana fkica?. . .
Vsa pisma in posiljatye naslovite »a
Tarzan Se je ofernil k Ivajnj rekoč: "Prav imaš, Ivana, zlato iz oparskih zakladnic ni namenjeno meni." "Naj te zlato ne skrbi," odvrne; Ivana. "Srečna in bogata sva oba dovolj, saj imava najinega sipa Iforaka, ki je najino bogastvo." "In s krvjo pomazano leopardovo kožo," smehljaje nadaljuje Tarzan, na kateri je zarisana mapa, iz katere oa ne more.ii nič gotovega razbrati." JLpv is podulial ko#o in s šapo udaril po njej in samo on je vedel zakaj. . .
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	.CHICAGO, ILJ,.
Nevarnost, ki je pretila Moskvi od prvotnega pakta če-tvorice, dokler so njegove določbe ustvarjale nekak evropski direktorij štirih velesil, je pognala moskovsko diplomacijo iz dotedanje pasivnosti. Nedavno smo videli, kako je Rusija z vso naglico hitela urejevati svoje odnošaje s sosedi, osobito z onimi, ki leže med njo in Nemčijo. Zdi se, da se v Moskvi še vednb boje enotne fronte zapadnih velesil, ki bi utegnila obrniti svojo ost proti Rusiji, dasi je v E!vropi ta misel popolnoma neizvedljiva. V tej zelo aktivni dobi je moskovska diplomacija storila prav lep korak naprej na poti konsolidacije evropskega vzhoda, uvidela pa je obenem, da si s tem prav nič ni zaprla pota k zbližan ju z eno izmed štirih velesil, s čimer je zanjo odstranjena vsaka opasnost rimske pogodbe.
Nemci so hitro zaslutili, kako neugodno se lahko zasučejo stvari zanje, ako pride do intimnega zbližani a med Francijo in Rusijo. Že ureditev odnošajev s Poljsko in Rumunijo ter prvi začetki stikov Rusije z Malo antanto so bili v stvari istovetni s približevanjem Franciji. S tem bi se obnovilo predvojno stanje, o katerem sta že Friderik Veliki in Bismarck dejala, da je vsaka francosko-ruska zveza usodna za Nemčijo. Nemške geopolitične in diplo matične revije so se začele na dolgo in široko baviti s tem problemom, niso pa mogle premostiti prirodnega nasprotstva med Rusijo in Nemčijo, marveč so Moskvi začele dopovedovati, da je nje pravo zgodovinsko po-1 slanstvo. na Daljnem vzhodu, evropski vzhod pa da je po višjih zakonih nemške geopOlitike določen za izključno torišče nemške ekspanzije.
Ru«'ija je že enkrat šla na limanice nemškim političnim teoretikom in si od tedanje zablode do danes ni mogla opomo-či. Bilo je to v začetku našega veka, ko je Viljem II. vrgel v svet krilatico o rumeni nevarnosti, o kateri Evropa do takrat ni imela niti najmanjšega pojma. Rusi so bili oni, ki so belo pleme obogatili za preizkušnjo, kakšna sila nastaja na japonskem otočju. V Moskvi se gotovo še dobro spominjajo, da je bil po japonskem porazu ravno cesar Viljem oni, ki je prvi izkoristil priliko, da je od poraženca izsilil gospodarsko pogodbo, ki je bila v silno korist berlinskemu podpisniku, Rusiji pa je donašala samo milijonsko škodo. Zato bo nemško nagla-šfcnje ruskega vzhodno-azijskega poslanstva naletelo na gluha ušesa v Moskvi, ki ima tudi v najnovejših časih dovolj izkustva, da tam ni varno pričenjati prav ničesar, obenem pa tudi dovolj dokazov o pravih nemških namenih, ki so boljševiški Rusiji prav tako nevarno kakor so bili carski.
Eden izmed prvih, ki ubira sirensko harfo o ruskem poslanstvu v vzhodni Aziji in po čigar mnenju se Rusija mora odreči Evropi za vselej, je nekdanji cesarski admiral von Ga-dow, sotrudnik znape nemške revije "Deutsche Wehr". Ta stari pomorščak smatra jzbližanje Rusije in Francije za popolnoma izključeno, češ, cl# je v.sako sodelovanje med Francijo, za^čitpico burž,uazije, in Sovjetsko zvezo, predstavnico marksizma, popolnoma izključeno. Kljub navedbam admirala pa ostane neovrženo dejstvo, da Nemčija ravno zato zahteva enakopravnost v oboroževanju, ker smatra francosko-rusko zvezo za zelo možno. Von Gado\y je moral zato po argument seči pr„av daleč, da bi z njim ovrgel to, kar se morda uresniči že v najbližji bodočnosti.
Drugi nemški voj.aški publicist, major Rohde, pa je v tem pogledu prav nasprotnega moenja. On smatra francosko-rusko zvezo ne samo za zelo možno, marveč celo za tvorbo trajne vrednosti, kajti Francija in Rusija nimata nikjer teritorialnih stikov, iz katerih bi lahko sledile sovražnosti. Prva ima teži-i šče svojih prizadevanj v Afriki, kjer se nikoli ne sreča z ruskim vplivom, Rusija pa v Aziji, kamor zopet Francija ne meče svojih pogledov.
Tretji vojaški dostojanstvenik, ki ga vznemirja Rusija, je znani general von Seeckt. Ta odločno svetuje, naj se Nemčija z vso silo obrne proti vzhodu, pri tem pa naj se na vsak način in za vsako ceno sporazume z Rusijo. General Seeckt ima dve tezi: "Vojna s Poljsko je neizogibna" in "Rusija je naša usoda". General predočuje Rusom., da so nemške zahteve sedaj daleko manjše nego so bile pod Viljemom. Nemci sedaj ne zahtevajo drugega, nego "koridor" in vzhodno Poljsko — ne segajo tedaj na ruska tla, dasi so nedavna razkritja dokazala ravno nasprotno. Med Rusi in Nemci baje ni niti plemenskih, niti geopolitičnih, niti zgodovinskih sporov in svetovna vojna je bila samo zabloda nesposobnih nemških politikov. Epizoda, preko katere se lahko gre na dnevni red. Seeckt dalje sodi, da bo francoski pritisk na Renu večen, tem bolj, ker se bo morala Anglija držati Francije vse bolj in bolj, kakor bo napredovalo pojemanje njene sile, Italija »i nikakršen čmitelj v nemških računih gen. See-ckta, ker Rim ne bo nikoli dopustil priklopitve Avstrije. Zato je možna edina ruska koncepcija nemške politike. Počakati je treba le še vojaške diktature v Rusiji, da napoči čas delitve sveta. General Seeckt si od tega obeta imenitnih možnosti.
________!_—_____I
ški nadškofi,ji za pouk dan po delavskem prazniku 5. sept. Mestne šole pa, kakor se čuje, se odpro dva tedne pozneje, pa po-stoji še vprašanje, če bo mestna financa to dopuščala. V vsaki: škofiji katoličani vzdržujejo svo-' je lastne farne šole, ki jih mno-| go stanejo. Toda mladina jim je preveč pri srcu, da bi jo pustili1 drugim brezverskim šolam v vzgojo. Hočejo, da njih mladina ostane katoliška, zato tudi radi žrtvujejo nič koliko v ta namen. Javne šole pa kljub temu, da z zakonom pobirajo davke za iste so v težavah. Ali ni čudno? Pa pridejo razni modrijani in pišejo proti katoliškim šolam, češ, zakaj bi jih oblasti ne obdavčile? To so pisali že na Lawndale. Taki ljudje pač ne pomislijo kaj govoričijo in pišejo. Katoličani moramo plačevati državi davke prav tako, kakor vsak drugi. Naš denar gre za javne šole prav tako kakor drugih, kljub temu, da z našimi otroci javne šole nimajo nobenih stroškov in nobenega dela. Katoličani vzdržujemo svoje otroke v svojih katoliških šolah in s tem državi, okrajem in mestom prihranimo lepe svote. Pa se dobijo še taki ljudje ki priporočajo, da je treba to delo katoličanom ovirati. Res modri ljudje so to !	—n.
IZ ZAPADNE SLX)V£NSKE MET&OPOLE
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo: — "Am. Slovenca" najraje prebiram in komaj čakam vsake številke. V njem čitatelj najde vedno dovolj zbranega čtiva. Z zanimanjem čitamo zlasti lepo povest Izpod Golice. Ta roman sam je vreden enoletne naročnine.
Glede dela se še ne opazi posebne spremembe. Malo tupatam se izboljšuje, toda kaj posebnega pa le ni še v tem oziru. Govori pa se, da bomo prihodnji mesec bolje delali. Da bi le.
Pri naši cerkvi lepo napredujemo. Naš preč. g. župnik Father Ciril, ki se že nad 35 let trudijo in delajo na naši fari, se še vedno trudijo ?a napredek naše fare. Farani jih ljubijo in imajc do gospoda, ki toliko let dela zg ' nas radi. Njegovo delo je rodile ' že prelepe sadove med nami, kai mora priznati vsak resnicoljuben človek. Hvala mu in dobr: Bog mu bodi za to obilni plačnik
Nasprotniki katoličanstva se med nami v vedno večji manjši nin, sicer dvigajo glave tuintam pa ko vidijo, da za nje ni mest£ med poštenimi Slovenci v naš sredi, pa se zopet skrijejo. Men se čudno vidi le to le: Socialist , vpijejo toliko let že kaj so in ka ko bo njihov nauk osvobodil de i lavce, Pa bolj ko opazujem, bol, j vidim, da vsi tisti, ki so sledil . socializmu in se istega oprijeli ' so v vedno večjem blatu v vsel . j ozirih. Gospodarsko ne napredu jejo nič, pa tudi umsko ne, sa, ; so vedno enaki Janezi, kakor s< bili leta nazaj, če še ne večji Ako bi bil njihov nauk res tal blagoslov, kakor vpijejo po svo
■	jem časopisju, tedaj bi tekon s zadnjih 25 let, kar jih opazujen
■	morali kaj napredovati. Pa nisi
KAJ JE NOVEGA V CHICAGI?
Chicago, HI. j
Precej je novic v naši veliki vasi Chicagi. Dasi je dopisnikov iz iste bolj malo. Ljudje smo pač, taki, čitamo radi, pišemo pa neradi, posebno v taki pasji vročini, v kakoršni se je Chicaga zopet kuhala zadnji teden. Od sile je bila ta vročina. Letos je pritisnila takoj začetkom junija in nas parila skoro tri mesece, pa še ne misli vzeti slovo, kakor zgleda.
O svetovni razstavi je bilo že dosti poročanega. Lepa in zanimiva je. Kar jaz pogrešam na njej je kranjskega Ribenčana z njegovo suho robo. Vse drugo pa je na razstavi, karkoli se menda izdeluje na tem pukla-stem svetu.
Delavske razmere se nekoliko boljšajo v nekaterih krajih. V drugih pa zopet slabšajo. Tako so poklicali tekom augusta več tisoč delavcev nazaj na delo v nekaterih tovarnah. Nekaj podjetij pa tudi delavce odslavlja. Kako dolgo bo ta zaposlenost trajala je seveda vprašanje. Vse bi bilo, ko bi ne bilo hitrih strojev, potem bi morda delo nekaj časa trajalo. Tako pa so zaloge kaj hitro napolnjene s hitro produkcijo in kaj bo zopet potem, lahko vsi vemo že v naprej. Stav-binska industrija v Chicagi skoro popolnoma počiva. Gradijo, oz. prenavljajo nekatera poslopja v osrčju mesta, vendar vse to se gradi v tako malem obsegu, da to delo povžije le mali de.l stavbinskih delavcev. Večina pa je še vedno brez dela. Stanovanjske hiše se v tem letu niso mnogo gradile. Le tu pa tam zraste od časa do časa kaka nova hiša in to je vse. Tiste stav-binske živahnosti, kakor smo jo videli celo prejšnje desetletje
1920 do 1930, ko so rastla cela predmestja okrog Chicage pa ni več in Bog zna, če jo bomo imeli še kedaj priliko videti.
Kljub vsej depresiji smo Slovenci pa še vedno aktivni na društvenem in družabnem polju. Se vedno je mad nami dovolj društvenih prireditev. Skozi vso sezono so se vršile razne prireditve kot pikniki, itd. Ni mnogo dobička na takih prireditvah, vendar nekaj se napravi in to gibanje kaže vsaj življenje in dokler bo to, bomo živeli in napredovali. V družabnem oziru pa si naši rojaki prirejajo zadnje čase zelo pogosto medsebojne družinske "partije", s katerimi iznenadijo zdaj to, zdaj drugo družino ob času kake važne obletnice, kot ob obletnici rojstva, godov, poroke, itd. Na takih prireditvah vlada pravo domačo razpoloženje. Ljudje si obujajo lepe spomine iz mladostnih dni in vobče se navedejo ob takih slučajih nove pri-! jateljske vezi med družinami, 'prijatelji in znanci. Tako je med Slovenci veselo razpoloženje in j slov. domačnost vedno najti. Slovenec je rad vesel v družbi.
Zadnjo sredo je bila slovesna poroka ženina g. Augusta Poglajen z nevesto gdč. Ane Perko. Poročna sv. maša se je vršila ob 10. uri dopoldne na jako lep in slovesen način. Ženitovanjska svatba se je vršila pa zvečer v zgornji šolski dvorani, katere se je udeležilo veliko število ožjih sorodnikov, prijateljev in znancev obeh družin. Udeležba je po-: kazala, da imate obe družine veliko število prijateljev. Mlademu paru, ki je nastopil zakonsko pot življenja najboljšo srečo,in obilo božjega blagoslova!
Zadnji teden se je zopet začela šola pri sv.' Štefanu. Farne katoliške šole so odprli v chica-
nič. Gospodarsko nič, umsko nič. g To kaže, da je njihova šola v ka- * tero hodijo prav zanič. Pa se e hvalijo kaj je socializem. Jaz pa e pravim, nič ni in vi vsi, ki sledite njegovim naukom ste sami i najboljši dokaz, da je res tako. f
Ob sklepu mojega dopisa po- 1 zdravljam vse čitatelje tega li- ( sta.	Naročnik, l
----o--]
KAKO SMO POTOVALI V 1
CHICAGO IN DRUGO
So. Ncrwalk, Conn. '
Ko je bilo oglašeno v časopisih potom dobro znane tvrdke Mr. Leo Zakrajšek, da odpotuje večje število Slovencev si o- 1 gledat svetovno razstavo v Chi- 1 cago dne 18. avgusta iz New : Yorka, se je tudi v meni rodila želja ogledat to redko čudo. !
Iz Norwalka, Conn., smo se odločile jaz, zdolaj podpisana s svojo hčerko Sophie in Mrs. B. Pirnat s hčerko Helen in : sinom Leo.
Vozne listke nam je preskrbela gori omenjena tvrdka po zelo znižani ceni. Vodil je celo družbo g. Steve Mohorko iz Brooklyna. Bilo je vse v redu po zaslugi g. Leo Zakrajš,eka, kateremu vsa hvala.
Z nami je potoval tudi Rev. John V. Trinko. Vi*ačal se je iz Ljubljane, kjer je dokone&l svoje šole, v svoje rojstno mesto Chicago, kjer je v nedeljo, 20. avgusta, zapel sv. novo mašo. Med potovanjem nas je v svoji prijaznosti povabil večje število Slovencev na njegovo novo sv. mašo in l^a banke,t. — Odzvali smo se v polnem številu in ni nam žal, da smo se u-deježili tako velike in lepe slovesnosti, katera se je vršila z vso svečanostjo v slovenski .cerkvi sv. Štefana v Chicagi.
Ker je bil naš potovalni program z,a nedeljo popoldne ne-izpremenljiv, se žal, nismo mogli udeležiti banketa, večerjjic in še bolj drugih slovesnostj,, ki so bile novomašniku v čast prirejene.
{ Novomašniku želimo veliko
t uspeha v njegovem plemenitem delovanju.
I Svetovna razstava je nekaj Jtako lepega, zanimivega in ob-I čudovanja vrednega, da bi si I jo morala vsaj mladina ogledati, da bi mogla bistveno videti napredek 20- stoletja-. Škoda, da so ravno sedaj tako slabi časi, ki ne dopuščajo, da bi se te prilike poslužili. Samo na svetovni razstavi se more videti, kaj zmore človeški razum in koliko je napredovala človeška veda v enem stoletju.
Kar smo videli Chicage in
■	nje okolice, je krasno posebno
■	ob jezeru Michigan, kjer se tudi sedaj nahaj.a svetovna razstava. Mestni park, ki se raz-'teza ob obrežju jezera, nudi
chicaški mladini in drugim lju-
■	dem, ki ljubijo naravo, dosti zabave in razvedrila; lepo je
1 vse urejeno, kopališče v jez> • ru in potem solnčne kopeli na : kamnih, nalašč za to priprav-
■	ljenih. Park nudi dostim tudi i odpočitek na zeleni travi in le-lj pih klopeh, kjer vsak poljubno »Isedi ali leži. To vse je velike-
ga pomena in dosti vredno za (latere in otroke, ki jim treba istega zraka in potrebnega 'dpoeitka.
Videli srno tudi krasna dela >o zaslugah pokojnega chica-kega župana g. A. Cermaka. šTi še končano delo, ki ga je on imislil v prid mladini in rev-lim v Chicagi. Zal, da je smrt josegla vmes in končala žiy-jenje tako zaslužnemu možu.
Lep je Mundelein z v.elič.a.s.t-io cerkvijo, krasnim parkom in epim jezerom. Obiskali smo udi Lemont in cerkev Matere Božje na Brezjah; tam so nam •ekli patri frančiškani, naj gr&-no še pogledat kapelico Mari-ie Lurške na grič in pogledat., taj delajo eč. sestre. Dobili ;mo jih pri delu pete postaje mževega pota, ki si ga same sidajo. Vse njih delo je kras-lo in umetno; posebno so se lam dopadle kapelice Marije Lurške.
V Waukegan smo obiskali iružino Mr. Joe Zelene in družino Mr. John Železnik, katerim prav lepa hvala za prijazno družbo in postrežbo.
Nadalje smo obiskale z mojo hčerko Sophie mojega brata John Petriča in družino« Mr. Joe Scheck v La Salle. Prav lepo se zahvalim družini Scheck za vso postrežbo in prijaznost, da so nam razkazali z avto o-kolico La Salle in Starved Rock park, kjer je zelo lepo in lep razgleid.
Prisrčna hvala tudi Mrs. F. Godina in njenemu sinu Oskarju, ki so nas peljali z avto VA Chicage v La S.alle in na/aj ter za prijazno postrežbo..
Za prijazen sprejem in ime^ nitno večerjo se lepo zahvalim Mrs. Ani Bostič in družini:; hvala tudi Mr, Lorenc Bizjaku in bratu ter Franku Floor in soprogi za njih prijaznost.
Posebna zahvala pa celi družini Mr. in Mrs. Joe Stirn za prenočišča in vso drugo postrežbo ter da ste nas vozili z au-tom vsepovsod, da smo si o-gledali lepo okolico Chicle ia svetovno razstavo. Hvala tudr Mrs. Mary Perušek iz Detroit in vsem drugim, ki ste nas sprejeli na kolodvoru. Ostanite zdravi in zvesti svoji obljubi, da nas obiščete prihodnje leto v Norwalk, Conn. — Pozdrav vsem!	Fanpy Prejnr«.
Torejt, 12.' septembra 19B3
AMEmKANSKI SLOVEN
Stran 8
j Tv°i nedeliski tovariš-.....i j
,, I .	-----— j
ČLAN MOŽGANSKEGA TRUSTA POSTAL UREDNIK
TEDENSKI KOLEDAR
18	Ponedeljek — Sv. Jožef Kupertinski.
19	Torek — Sv. Januarij in somuč.
20	Sreda — Kv. Sv. Evstahij.
21	Četrtek — Sv. Matevž, apost. evang.
22	Petek — Kv. Sv. Tomaž iz Vilanove.
23	Sobota — Kv. Sv. Tekla, dev., muč.
24	Nedelja — Marija Osvoboditeljica.
Rev. J. C. Smoley:
PETNAJSTA NEDELJA PO BiNKOŠTIH
Kar se je zgodilo najmskemu mladeniču, da je umrl in da so ga nesli ven iz mesta, se bo zgodilo z vsakim izmed nas. — Mladeniča je Gospod sicer vzbudil k življenju na tem svetu, česar mi ne pričakujemo, pač pa nas bo vzbudil k večnemu življenju v dan sodbe.
Pri tej žalostni resnici, da moramo vsi umreti, se gre za eno reč, ki je najbolj važna, ali bomo srečno ali nesrečno umrli, ali bomo večno blaženi ali večno pogubljeni. Zato treba misliti na smrt in se na njo pripravljati. Premišljujmo danes,, kako krasna je smrt pravičnega, in kako grozna smrt grešnika.
Smrt pravičnega je krasna.
To nam pove že sv. Pismo: "Dragocena je v očeh Gospodovih smrt njegovih svetih." In modri Sirah pravi: "Temu, ki se boji Boga, bo dobro v poslednji uri, in v dan svoje smrti bo
blagoslovljen."
Zakaj pa je smrt pravičnega krasna? Iz dveh vzrokov: Spominja se, kar je dobrega storil, in kaj ga v večnosti čaka.
Na siiki v sredi vidimo znanega prpfe&orja R. Mcleya, ki je predsedoval zboru Roosevel-tcvih svetovalcev, & je	pustil svoje raccto ka prevzel uredništvo nleke tedenske revije.
Kako tolažijo pravičnega človeka v njegovi smrtni uri vsa njegova dobra dela. Oče in mati, ki sta pobožno vzgojila svoje otroke, umirata mirno in blaženo, vesta, da sta storila svojo dolžnost. Bogatin, ki je rabil svoj denar v čast božjo in pomoč bližnjemu, se veseli ob smrti svojih dobrih del; revež, ki je voljno prenašal vse križe in težave, se veseli, da je nosil križ za Gospodom-
Krasna je smrt pravičnega, ker ve, kaj ga čaka v večnosti. Ve, da je Gospod rekel: "Pridi sweat j in dobri hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil." Da, v Gospodovo veselje gre pravični po smrti. Veseli se njegovega prihoda Bog Oče, ki ga je ustvaril, Bog Sin, ki je njegovo dušo odrešil s svojo krvjo; veseli se sv. Duh, ki je to dušo pr sv. krstu posvetil; radujejo se angeli — radujejo se svetniki. Raduje se nebo — raduje se pravični. Kaka radost za njega, da bo videl sv. Trojico, videl Mater božjo, svojega angela varuha, svojega patrona. Ne vzbujajo te misli v vaših srcih želje, da bi bila tudi vaša smrt tako srečna ?
Poglejmo pa smrt grešnika; ta je pa nepopisno grozna.
Njegovi grehi so vsi prpd njegovimi očmi. In kako ga ti g: ehi tlačijo. Žgejo neposlušnega sina, neposlušno hčer, ki sfe grenila življenje svojim starišem, kakor goreče oglje, besede sv. Pisma: "Proklet bodi, kdor ne spoštuje očeta in matere," Kako tlači lakomneža vsak krivičen vinar, za katerega je ogoljufal svojega bližnjega! Kako straši odpadnika, brezverca v smrtni uri Gospodova beseda: "Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zatajil pred svojih Očetom, ki je v. nebesih.
Grešnik pa v smrtni uri tudi vidi, kaj ga v večnosti čaka.
fonske zveze med mesti in trgi so na več krajih bile razdejane po viharjih. Škoda je ogromna.
V Celju je treskale
Hude nevihte so razsajale v ponedeljek popoldne in torek tudi v celjski kotlini ter ohladile ozračje. V ponedeljek okrog j 13.30 je treščilo v strelovod na hiši Celjske posojilnice na oglu Kralja Petra in Cankarjeve ceste. Proti večeru je dež ponehal, okrog 1. ponoči pa so prihrumele nove nevihte. Ob 2. ponoči je treščilo v visoko smreko poleg tovarne za pohištvo v Kersnikovi ulici, ki je last g. Fr. Vehovarja. Strela je razklala smreko na dvoje. Okrog 6. zjutraj je treščilo v električno cestno napeljavo na Rabnem, zaradi česar so pregorele tri avtomatične varovalke na transformatorju. Dež je trajal v torek skoro ves dan.
__—o----
Silovit naliv nad Mariborom
Iz Maribora so nam poročali: Veliko neurje je divjalo v pretekli noči nad Pohorjem, Dravsko dolino, Mariborom, Slovenskimi goricami in Dravskim poljem. Najhujši naliv, spremljan z neprestanim treskanjem in grmenjem, je bil nad Mariborom okrog pol 1. ure ponoči. Izgledalo je, kakor da se je utrgal oblek. V kleti nekaterih poslopij na Aleksandrovi cesti je i vdrla tako visoka voda, da sc ! morali sredi noči klicati na po-, moč tukajšnje gasilce in reševalce, ki so s črpalkami črpali vodo v kanale,
--o-
Strela ubija
V torek ob 2. zjutraj je med nevihto udarila strela v hišo posestnika in gostilničarja Josipa; Se ver j a iz Malih Lipljen ter u-bila v hlevu kravo in volička. Strela je šinila tudi skozi strop in steno sobe, v kateri je spala gostilničar jeva hčerka, ki pa se ji ni ničesar zgodilo. Od strele , se je vnel tudi hlev, k sreči pa se je baš tedaj vsula huda ploha in pogasila ogenj, ki bi bil drugače zelo nevaren vsej vasi.
-o-
Tudi v Zagrebu hudi nalivi
Zagreb, 22. avgusta. Nad ; Zagrebom je danes nekajkrat ' i divjala nevihta. V prvih popol-' j danskih urah je udarila strela v 1 neki hlev v Gornjem Bukovcu. 1 Hlev se je vnel, dve kravi in en pes, ki so bili v njem, je strela '-ubila. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje, a sc - ga sosedje kmalu pogasili.
NAZNANILO
Delničarjem tiskovne družbe "Edinost" se tem potom .uradno naznanja, da &e bo. vršila letna s.eja delničarjev tiskovne družbe "Edinost" v torek, dne 26. septembra 1933 ob pol 8. ura zvečer V lastnih družbenih prostorih na 1849 West Cernaak lioad, Chicago, 111.
Vsi delničarji se vabijo, da se seje udeleže. Kdor i/sroed delničarjev se radi oddaljenosti ne more udeležiti seje, taki naj pošljejo- svoje nasvete pismeno n,a odbor, katere bo iste seji predložil.
ODBOR.
■i .................
^<HKKK><>0<KKK»CKX><><K>CW
z medvedom. Tudi ljudje pripovedujejo, da je medved iz kokr-ških gozdov, raztrgal kmetom že veliko ovac.
-o——
Dva nova zvonova
Pri Sv. Ani v Slov. goricah so pred kratkim blagoslovili dva nova bronasta zvonova, ob veli- [ ki slovesnosti. Zvonovoma je šlo naproti 34 konjenikov in 52 kolesarjev, botri in botrice ter sedem voz belo oblečenih deklic. Na hribu je pa pričakovala zvo-, nove ogromna množica ljudstva. Te slovesnosti se je udeležilo 18 gg. duhovnikov.
-o-
"Koynjca" denarja
V	Konjicah so pri tamkajšnjem urarju I. Škorjancu odkrili pravo kovnico denarja in pa že ponarejene srebrnike. | Škorjanc je srebrnike razpeča-j val največ po Savinjski dolini,I dokler ga niso prijeli in sedaj j premišljuje svoja dejanja v celjskem zaporu.
——o-
Cerkveni rop
V	celjsko župno cerkev je pred kratkim vlomil neki 15-let-ni E. R., pristojen v Ljubljano, brez stalnega bivališča. Dobili so ga pri nepoštenem delu v cerkvi.
Strela
Vse je bežalo pred hudo ne-i vihto, ki se je razhesnela nad Ptujem in okolico in napravila občutno škodo. Med nevihto je t strela udarila v 46-letno Terezijo Zupančičevo, ki je na njivi oko-.pavala krompir in vedrila za ča-sa nevihte pod mogočnimi aka-jcijami- Domači so jo našli mrtvo in vso osmojeno pod razklanimi • drevesi.
[	-o-
Novi grobovi	[
Umrla je v nedeljo 20. aug. |i zjutraj v Teharjih pri Celju ga. t Albina Rednakova, soproga tr-1 govca Štefana Rednaka. — V ji Zagorju je umrla ugledna po-1} sestnica in trgovka ga. M ari- 1 j a Zimermanova, tašča inž. Ci-helke in sevniškega župana Er-nesta Kruleja. — V Hradeckega vasi je po daljšem bolehanju u- s mrl daleč naokrog poznani in i spoštovani kleparski mojster g. t Peter Žitnik.	]
-o---]
Ncčm požar pri Novem mestu :
Ponoči ob 1 uri 20, avg. je za- 1 tulila sirena. Ljudje so se zbudi- 1 li iz nočnega spanja: Kje gori? Medtem je dala sirena s svojim zatrgn jeni m piskom drugič znamenje. da gori v bližini. V sme-i u proti Regerči vasi je nebo ža-j relo in velik oblak dima se je vil proti nebu. Čez nekaj časa smo slišali, kako je drvelo novomeško gasilstvo v Regerčo vas.
Gorel je nov kozolec in skedenj z mrvo in orodjem vred, last Rehora Antona pri s-v. Roku. Zgorelo je vse do tal. Stranka je bila zavarovana pri "Du-! navu" za 20.000 Din. — Šmihel-ska požarna bramba je bila S| svojo motorko pri pogorišču in se udejstvovala, dočim novomeška ni mogla s svojim gasilnim avtomobilom na kraj požara, ra-, | di preozkih poti. Požar bi bil za-1 j segel sosednji dve hiši, ko bi ga j me bilo omejilo šmihelsko gasil-j no društvo s pomočjo novomeških gasilcev.
—,—o---
Nesrečfi na gozdni železnici
Banjaluka, 2.3. ,&yg. — Okrog 6. ure zvečer se je dogodila železniška nesreča na progi šu.m-ske industrije podjetja Bosna- , Bois. Pri nekem vagonu je po- ] čila os in je voz ?a,to skočil s tj- ' ra ter se zakotahl, po nasipu na- ' vzdol. S tira je skočilo še yeč.1 drugih vagonov. Vlak je ime} 15;1 vozov. Nesreča je povzročila ; preeej.š» j o materialno škodo iji / zahtevala tudi človeške žrtve.] Zavira,č Marko Biiandžija je bil j; ubit, zavirata M a to Šarič in J.o- j zo Kelova pa sta bila hudo ra- : njena.
-o—-
N.esre.če in nezgode
Premikač Rudolf Sigujin je nameraval, v nedeljo 2.0. avgu-: sta na postaji v Zalogu potegniti zagyosdo izpod vagona, pri čemer pa mu je kolo zmečkalo dva prsta na desnici. — Tesarski (pomočnik pri mestnem gradbenem oddelku Iv.an Zaje z Galje-vi,ce se je v nedeljo odpeljal s kolesom z letališča. V gneči pa se je zaletel v gručo ljudi in Itako nesrečno padel, da je obležal nezavesten. — Železničarjeyeg$ sina Jožeta Cerina Borovnice je v nedeljo udaril konj V glavo
in mu prizadejal hudo poškodbo.
.--0_-
Tragedija liške rodbine
Tri kilometre oddaljeno od Gospica v Liki je neki potniški avto naletel na štiriletnega Julija Šeriča, ga vlekel 15 metrov daleč ter ga po glavi1 in nogah hudo poškodoval. Avto je odjku-ril dalje, težko ranjeni deček pa je obležal v mlaki krvi. Nesrečni oče, kateremu je ena noga amputirana, je sinka z vozom prepeljal v banovinsko bolnišnico, kifir i« Vlila. iyvi»šf>lifl nnovsiei iti
Kaj pač? Nič drugega, kakor Gospodove besede: "Poberi se izpred mene, prokleti, v večni ogenj."
Kakor si kedo postelje, tako bo ležal. Kdor si je postlal y peklu, bo tudi v peklu počival. Smrt bo za grešnika začetek nepopisnih muk., večnega pogubljenja.
.Zato pa, dragi, skrbimo že sedaj za srečno smrt! Kako pa to dosežemo? Živimo pravično — to je eden svet, Kakor-Šno življenje, taka smrt. Ne odlašajmo do smrti, ne za našaj-ino se na zadnje trenutke našega življenja. Ni rekel Gospod zastonj: "Bodite pripravljeni, ker ob uri, ko ne pričakujete, bo irišel Sin človekov."
Končajmo premišljevanje s prošnjo: "Da bi nas v svoji sveti službi potrdil in ohranil, prosimo Te, usliši nas!
SIROM JUGOSLAVIJE
TO IN ONO
SPADA SE JE SPOKORiL
O aretaciji glavarja korzi-ških roparjev Spade prinaša "Journal" zanimive podrobnosti, ki kažejo, da se je Andrej Spada sam naveličal roparskega življenja in se skoraj sam izročil oblastem. Kakor poroča "Journal" je nekaj dni pred aretacijo prišel Spada v svojo rojstno vas. Domači župnik je sedel pred žup-niščem, ko je nenadoma ugledal Spado pred seboj. Spada je bil oborožen do zob. Z eno roko je držal revolver, kakor bi hotel z njim streljati; vendar se ni ganil. Pokleknil je pred župnika in izpovedal vse svoje zločine ter prosil Boga, naj mu odpusti. Duhovnik mu je odgovoril: Bog te spremljaj, Andrej, on bo sodil o tvoji iskrenosti. Ne pozabi, da si prisegel, da ne boš več ubijal. Spada se je potem odstranil. Župnik je o tem dogodku molčal, toda vaščani so Spado opazili in tudi policija je bila alarmirana. Nato je bil kmalu aretiran.
——-o—— OPOROKA NA GRAMOFONSKI PLOŠČI
V Londonu je umrl pred kratkim upokojeni major Christopher Stone. Zapustil je oporoko na gramofonski plošči. Sestavljena je popolnoma pravilno in upošteva vse zakonske določbe. Major je zabeležil celo uro in dan, ko jo je narekoval. Nihče ni dvomil o njeni pristnosti, ker so spoznali vsi dediči pokojnikov glas, A sodišče j.e oporoko kljub temu razveljavilo. Major Stone je namreč pohabil napisati na ploščo tudi glasova obeh prič, ki ju predpisuje paragraf pri pisanju oporoke.
vendar pa je malo upanja, da bi fantek ostal pri življenju. Da jej tragedija siromašne rodbine še' večja, je te dni pri kopanju utonila tudi 17 letna hčerka Mara,! pred letom dni pa starejša hčerka Bara.
-o-
Radi krize
Pred ljubljanskim sodiščem se je zagovarjal mlad marljiv in podjeten mizar Jože, radi prestopka goljufije, češ da je opeharil štiri osebe za 11 tisočakov. Imel je sprva dovolj naročil, pozneje je pa pritisnila gospodarska kriza in je moral obrt opustiti, ne da bi mogel postreči vsem naročnikom, ker je v veliki potrebi denar porabil za druge domače potrebe, namesto da bi nakupil potrebnega materijala za naročilo. Sodnik ga je oprostil vsake krivde, četudi so oškodovanci ugovarjali.
-o--
Smrt na travniku
Na Vrečarjevem travniku v Vojniku, so kosili seno. Med njimi je bil tudi 75-letni Jakob Red-nak, kateremu je, ko je takoj po mali južini, nenadoma padla kosa iz rok, sam pa padel vjsnak mrtev na tla. Zadela ga j.e srčna
kap.
-:-O:-
Nevarno orožje
V gostilni Pernat na Zd. Bistrici so se pred kratkim zbrali sej mar j i. Ferk Janez, posestnik pri Sv. Urhu je hotel od svojega prijatelja I. S. iz Planine kupiti samokres. Ko je Ferku kazal o-rožje, je nenadno odjeknil strel in z.adel Ferka v trebuh, da je kmalu potem izdihnil.
-o-
Nesreča Ko se je peljal celjski avto-izvošček Franc Ramskugler iz Zidanega mosta v Celje, je na nekem klancu med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami srečal neki drugi avto, kateremu se je hotel umakniti. Vozilo je pa zdrknilo čez cestni rob in padlo v jarek ter se trikrat preobrnilo. Avto se je razbil, voznik je pa k sreči dobil le poškodbe lažjega značaja.
Strel v pr$i
V Uršnih selih je hotel streljati divje golobe kmečki fan! Leopold Kapš, in sicer kar skoz okno domače hiše. Stoječ na pre , ži j.e kmalu zagledal jato golo bov, pomeril in sprožil. Ker si puška ni sprožila je hotel dogna ti vzrok, pa je bil pri tem tak' nepreviden, da je nevede sproži , petelina in strel ga je zadel l i prsa.
-o-
j	Tatovi v župnišču
, V Št. Lambertu pri Zagorj , je vlomil neznan tat v župnišč j in odnesel za tispčak denarja i nekaj jestvin. Tat je prišel v župnišče med tem, ko je imel župnik v cerkvi prvo cerkveno o-pravilo.
-o-
Medveda sta srečali
Dve učiteljici iz Preddvora pri Kranju sta se odpravili na Storžič. Nazaj grede sta v tako-zvanem "Hudičevem borštu" blizu Malega Grintovca naleteli na medveda, ki je trgal neko ovco. Prestrašeni sta zbežali čez drn in strn v Preddvor in pripovedovali o nenavadnem srečanju
Nesreča
Pri velikem gašenju požara v Krušencih, občina Radoslavci, o-kr#j Ljutomer, se je nevarno ponesrečil Anton Jaušovec. Pa-dej je 16 čevljev visoko z lestve in se nevarno poškodoval.
--O--r=-
"Skrb »a dober tisk, razširjenje katoliškega časopisja, je zelo važna zigdoga vsakega ka-toiičar^a, tako ibož kakor žena, dekM fantov."
-r- Rev. Benvenut Winkler,
ZAHVALO
izrekamo vsem v Chicagi in Waukeganu za vso gostoljubnost in drugo prijaznost, ki smo jo bili deležni tekom bivanja med njimi za časa muditve na svetovni razstavi. Posebno zahvalo pa izrekamo Mr. in Mrs. J. Stirn v Chicagi,
Mrs. Barbara Pirnat, Helen in Leo Pirnat.
(Ogl)
Nevihte po vsej Sloveniji
Silovita suša, ki je vladala to Poletje v Sloveniji je jenjala 21. Augusta, ko so nastali po vsej Sloveniji veliki nalivi, viharji in Poplave. Po mnogih krajih se je ^mlja prav globoko posušila. Velike razpoke so pričale, da je velika, celo po 1 meter ši-l3oko je v nekaterih krajih zijala ^ftilja. V pondeljek ponoči 21. Augusta so nastali viharji in na-
<SV. JER0NIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURQ, PA.
Ustaijovljeuo due 19. aprila 1914, Šteje riad 200 č^iiov v obe!\ oddelkih. Sprejema vse zay.cdne katoliške Slovence in Slovepke. od 16, do 55. leta in v mL oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica,, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj &e ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mcaccu ob Z. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
kadetov z West Pointa pri njih letnih igrah.
7 dni do JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EUROPA
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči zelo
udobno potovanje v LJUBLJANO. leborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. — Ali potujte z ekspresnim parnikom COLUMBUS.
"Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. SEES
livi. Treskalo je, da je bilo groza. Po teh nalivih se je zemlja nekoliko napila in reke in potoki so narastli. To neurje pa je s svojim besom pokončalo v več krajih še tisto malce pridelkov, kar jih ni suša uničila. Tako, da so kmetje po nekaterih krajih prav občutno prizadeti in ne ve-idb kaj jim bo. početi po zimi z živino, ko ni nobene druge krme vsled snše. Telegrafske in tele-
RMERIKXN5KI 5E0VENEC
Torek, 12. šepfemlSra 1933
ZAHVALA
Izpod Golice
Bog naj Vaju mnogo let ohrani
v zdravju in o sreči obilnosti,
in dočakati Vama še zlato poroko.
To Vam želimo vsi navzoči."
Na to nama poda Frances Suša cake v pet "štukov" in pravi: to imate dragi boter in botra in za tem je zaigrala godba pod varstvom Franka Stancarja in za tem je pa Rev. Father J. Čer-ne imel lep kratek govor in želel, da bi dočakala še zlate poroke, in na to mi poda J. Go-] renc svež "pušelc", in pravi:
SLAVKO SAVINŠEK
Povest z gorenjskih planin
Sveti Štefan je prinesel s seboj v Dobravo in v planine lep solnčen dan in mnogo dolincev je prišlo v Dobravo k dopoldanskemu opravilu. Lipovšek je imel polne roke posla, dve dekleti sta mu pomagali, mati so v kuhinji kurili, pa še sin je moral priskočiti na pomoč. Iz doline so prišli godci, Janez Pucelj s harmoniko, Kočarjev Groga z goslimi in Slivarjev Tonček s kitaro. Po kosilu je pričela prihajati mladina, veseli glasovi godbe so privabljali vedno več ljudi in začelo se je rajanje, da so škripale podnice in vriskanje je butalo v šipe in skozi odprte duri v solnčno zimsko popoldne. Fantje so bili vsi okrašeni s šopki, viržinke so jim gledale iz prsnikov, na klobukih pa so se jim svetili krivci in klicali na korajžo. Dekleta so se v početku štemano držala, šele na dolgo prošnjo odhajala rajat in samo pokušala iz kozarcev. Toda z uro je rastla dobra volja in kmalu se nisi mogel geniti v gnječi plešočih, ki so butali drug v drugega, da je padel marsikak oster pogled in semtertje pikra beseda. Slivarjev Tonček je vedno pričenjal po muziki peti, pridružili so se mu domači fantje, in smeh in petje, šale in dovtipi so polnili sobo, ki je komaj dihala v tobakovem dimu in potnem vzduhu kljub odprtim vratom. Napolnila se je tudi veža, vedno bolj so pritiskali gostje, vedno več mladine je prihajalo gori k Lipovšku.
Proti štirim je prišla Cilka z Janezom. Čakala je doma Matevža, in ker ga c^o zdaj ni bilo, je menila, da se je morda mimogrede oglasil pri Lipovšku, pa je naprosila Janeza, naj jo spremi doli. Ni bilo več prostora nikjer, vse že zasedeno, ko prideta Janez in Cilka v gostilno. Pa dobravski fantje imajo Janeza radi med seboj, še bolj Cilko, in hitro narede prostor pri mizi- ob peči.
Komaj Cilka in Janez sedeta za mizo, ko stopita v vežo dva financarja. Ivan in Stanko sta. Toda medtem ko Stanko ostane v veži in naroči za oba pol litra, ki ga pije stoje, rine Ivan v sobo in opazi ob peči Cilko. Z očmi išče Matevža, ali ko ga ne vidi, se mu zjasni obraz in skuša priti do Cilke. Toda ni prostora zanj. Zato kar čez mizo vpije:
"Cilka, greš plesat?"
Dekle ga prvi hip ne razume.
"Cilka, greva plesat?" zakliče Ivan vnovič in skuša priti bliže mizi.
"Ne, saj vidite!" mu odvrne dekle mirno in pokaže s pogledom na svojo črno obleko.
"Ej, pa vendar!" sili Ivan dalje, čeprav se v istem trenutku zaleti vanj plešoč par, da ga zanese k vratom. Cilka odločno odkima, Ivan stopi skozi duri nejevoljen v vežo k Stanku in v dušku spije kozarec vina. V tem dobro sliši, ko mlad fant ob vratih reče sosedu:
"Ta škric bi rad plesal z našimi dekleti, pa nas niti ne vpraša!"
"Samo poskusi naj!" mu odvrne tovariš in ošine s pomembnim pogledom financarja.
"Slišiš, groze," se skloni Ivan k Stanku. "Zdaj me pa kar zares mika!"
"Ne izzivaj, Ivan! Saj nas itak sovražijo dovolj. Brž bo vik in krik! Saj jih poznaš! Rajši izpijva in pojdiva. Meni ni nič kaj po volji, preveč šundra je," meni Stanko.
"Ah, kaj, še pol litra ga dajva!" meni Ivan, ki hlastno pije, kar sicer ni njegova navada. Lipovšek jima napravi prostor pri mizi v veži in se opraviči:
"Ne smeta zameriti, gospoda, ne morem bo-
"WE DO OUR PART" S TEM, PA VAM POCENI KNJIGE PRODAMO!
Na razprodaji imamo dve zbirki knjig za izredno nizko ceno
ft	1 Vsled porasta jugoslovanske valute je
■ pričakovati v kratkem podraženja vseh slovenskih knjig, ki so importirane iz stare domovine. V vašem interesu je, da se v tej razprodaji poslužite prilike in si te knjige za male novce nabavite. Tako nizke cene ne bo več!
TISKARNA
Kdor naroči tekom te razprodaje to prvo zbirko, jo dobi za samo ....................
'SPOMINSKA KNJIGA" izdana ob 40 letnici
Amer. Slovenca, stane ............................i...................
^ENA BOŽJIH CVETK", roman ..........................!
'TARZAN", v slikah in povesti, clrnga serija........
OČE BUDI TVOJA VOLJA", lepa knjiga........
ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" stane....................
ZGODBE SV. PISMA", stare zaveze....................
DRUGA y3 ZBIRKA^
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi.
Društva — Trgovci — Posamezniki
Skupna vrednost
Kdor naroči tekom te razprodaje to drugo zbirko, jo dobi za samo ................
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Naročniki teh knjig naj v naročilu jasno navedo, katero zbirko želijo. Po C. O. D', teh knjig) ne pošiljamo' ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti te knjige, naj pridene v pismo denar v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega pošlje na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, 111.
Slovenec
Amerikanski
> 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
lje postreči. Če pa hočeta biti sama zase, pa lahko gresta v gornjo sobo."
"Nič, nič, oče Lipovšek! Malo pogledava, kako se mladina vrti," odgovarja Ivan, "pa morda še sama poskusiva, če znava še kaj plesati."
Lipovšek se posmeje, pa brž resno pristavi:
"Gospoda, bodita previdna pri tem! Fantje so ko sršeni takele dni!"
"Nič se ne bojte za naju, gospod Lipovšek!" ga zavrne malomarno Ivan.
"Vidiš, Ivan, tudi Lipovšek svari. Daj si dopovedati in bodi pameten!"
"Ne bodi ne siten, Stanko, saj nič nečem!" ga zavrača Ivan in napolni kozarca. Oči mu neprenehoma iščejo za Cilko in kajkrat vstane ter stopi bliže vrat, da pogleda po njej. Cilka je nestrpna in se venomer razgleduje, če že morda ne prihaja Matevž. Ko opazi, da hodi Ivan pogledovat po njej, se ji lice stemni in Janezu o-meni, da je že zopet ta zgaga tu, ki ji ne da miru s svojim zasledovanjem. Baš hoče Janez malo bolje pogledati skozi vrata, ko stopi v vežo Matevž v lepi lovski obleki, ž njim pa Razin-garjev Tine. Ravno med vrati trčita skupaj Ivan in Matevž in dva para oči se za hip ujesta drug v drugega, da obema vroče plane v srce.
Toda že zagore Cilkine oči v Matevža, Janez pozdravi z glavo, s smehom in z roko in vabi noter. Matevž privzdigne klobuk in stopi korak mimo Ivana, ki se ne umakne za ped. Nenadoma stopi vmes Tine, se postavi med njiju in pogleda v izbo:
"Bo še kaj prostora?" Pa odrine narahlo z roko Ivana, ki se mu nehote umakne in pozdravi glasno v izbo:
"Dober dan, fantje, ali bo še prostora za dva?"
Visoki Tinetov glas ureže v muziko in dirin-daj, fantje se ozro in kot bi mignil, se staknejo glave druga k drugi, muzika in ples in šum in govorica potihnejo, vse oči se upro v novodo-šleca. Tedaj se posmeje Matevž, dvigne klobuk in pozdravi:
"Dober dan, fantje dobravski in dekleta! Voščim vsem skupaj vesele praznike!"
"Ej, Matevž, Matevž!" kličejo, ki ga poznajo in njim se pridružijo drugi, ki zvedo, kdo da je. "Kar noter oba za vaju dva je vedno prostora dovelj!"
Mladina ob vratih se razmakne, da moreta Matevž in Tine do mize ob peči. Tu se stisnejo gostje, kolikor mogoče in na klopi napravita Cilka in Janez toliko prostora, da moreta sesti. Matevž gorko pozdravi Cilko in Janeza. Muzika zopet zaigra, pari se zavrte, drugi pa tišče bližu Matevžu s kozarci v rokah in mu napija-jo. Matevž jim nudi od svojega in tako se fantje vrste krog njega in tudi navzoči starejši. Vsak mu da dobro besedo, kakor jo jim je dal on pri vstopu.
Ko minejo prvi pozdravi, šele utegne Matevž malo bolj natanko pogledati Cilko in bolj nemoteno govoriti z njo in Janezom.
"Kod si hodil toliko časa? Sem že mislila, da te ne bo?" vprašuje Cilka in ima svetle oči, ki pozdravljajo ljubljenega fanta.
"Tine me je mudil, ko sem mu pripovedoval, kar mi je bil zanj naročil včeraj Tilen."
"Si bil v službi?"
(Dalje prih.)
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
Sheboygan, Wis.
Moram vam dragi bralci tega lista povedati, kako v tem mestu napredujemo. Zdaj pa dobro prečitajte kaj so z menoj in z mojo ženo naredili, da se še po dveh dneh nisma mogla zavedati zakaj so nama pripravili tako veličasten "surprise party". 23. avgusta grem delat kakor ponavadi ker, ob 2. začnem, ob 10. uri neham in ob 7. uri superintendent ringa mojemu bosu, da naj meni pove, da pride po mene ob 8. zvečer in res je bilo 15 minut čez, pa pride "supri-
MR. in MRS. JOHN KOTNIK, srebrna jubilanta, iz Shebovean. Wis.
dent" in njegova žena in pravi,' John, ali si že gotov, zdaj pa greš z nama. Jaz pa saj veste, da danes morebiti človek pokoren in grem ž njim. On pravi: "Samo hlače si moraš druge obleči, ker "overalls" ne izgledajo lepo in res hitro domov za-pelja in jaz stopim v kuhinjo in moja žena se tako ustraši, ko me zagleda in me vpraša, kaj hudega se mi je naredilo, da sem domov prišel? In prav ob tistem času so pa začeli avtomobili "viz-lati" in ljudje kričati "suprajs". Jaz pogledam ven in vidim trok na dvorišču z mizami in stoli. Ni sem se mogel domisliti kaj vse to pomeni in hitro mize postavijo na vrt in pogrnejo mize in pridne žene hitro nalože polno z dobrimi jestvinami. in nato pripeljajo dva soda pive in može, ki so temu bolj pripravne in so začeli točiti in na to posedejo k mizam in nato reče Mrs. Skri-nar, kje je ženin in nevesta, ko, danes obhajata 25 let zakonske-} ga življenja, tedaj prime mene, za roko in ženo, takrat se šele zavedamo in naj peljala v sredo mize in se vsedema in ona reče: lepo glejte ženina v overhosneh, ali ni čeden. In nato pripelje Mrs. Skriner moja dva ta mala sinčka in hčerko.. Valter drži srebrni "pušelček" in ga mami pripne in govori: "Draga moja' mamica, to ti pripnem v spomin za 25 let zakonskega trpljenja"; in nato hčerka stopi k meni in pravi: "Dragi atek, to ti dam srebrni šopek za spomin 25 let zakonskega življenja." Nato pride pred naju Miss Olga Skriner z lepim srebrnim basketom in gor navezanimi 25 srebrnih dolarjev in ga drži v roki in izgovarja prav iz srca voščilo k srebrni poroki.
"Prišel dan je zaželjen, ki od prijatelje pozabljen ni! Kaj ta dan za Vaju pomeni je spomin mladostnih dni!
Dvajset pet let že poteklo, kar v zakon stopila sta. Zato se Vama srebrni ošpek podeli v spomin od nas pri-teljev.
Ko bi Vama bratje in sestre mogle
čez morje Vama roko podati in objeti in izrazit želje?
"To Vama podam za v spomin za pet in dvajset letnico." —
Najbolj me veže dolžnost, kakor sem zvedel se zahvaliti: Meti Eržen in Matildi Skriner, ko sta imele to stvar v rokah in na tak lep način mene dobile iz fa-brike. Mi ni mogoče se Vam zadosti zahvaliti dragi moji prijatelji in prijateljice, bratje in sestre in sosedje, ko ste naju tako počastili in nama toliko darovali in žrtvovali; midva bomo skušala o priliki Vam povrniti. Eržen in Skrinar, kadar bosta še kaj slučajnega pripravila, nesmeta naju pozabiti, čeprav smo na farmi.
V prvi vrsti naj se zahvaliva Rev. James Černetu, Mr. in Mrs. F. Bovhan, Mrs. F. Bolf, Mrs. Frances Bregar, Mrs. Ab-stetar, Mr. in Mrs. J. Časel, Mrs. A. Časel, Miss Lucille Časel, Mrs. E. Chuck, Mrs. J. Dragan, Mrs. A. Eršte, Mr. in Mrs. G. Eržen, Miss A. Fale, Miss E. Fale, Mrs. F. Fale, Joseph Finst, Mrs. J. Gorenc, Mr. in Mrs. F. Gorenc, Mr. in Mrs. Grandlič, Mrs. Horžen, Mrs. Hlade, Mrs. A. Jakovec, Mrs. H. Kregel, Mrs. F. Kaker, Mrs. V. Kaker, Mrs. V. Kotnik, Mrs. F. Kotnik, Mrs. A. Kitzmiller, Mrs. Kramer, Mr. in Mrs. L. Klan-čer, Mrs. M. Krainc, lytrs. V. Kamnikar, Mrs. Kobal, Mrs. Ko-vačič, Mr. in Mrs. Mehak, Mrs, Miklič, Mrs. J. Melavc, Mr. in Mrs. O. Mohar, S. Nikolin, Mr, in Mrs. L. Majcen, Mr. in Mrs, Mervar, Mrs. A. Modic, Mr. in Mrs. Parnitzke, Mrs. C. Pun-garčar, Mr. in Mrs. M. Progar, Mr. in Mrs. L. Pregelc, Mrs. J, Planinšek, Mr. in Mrs. Poder-žaj, Mrs. J. Plešetz, Mr. in Mrs, A. Pauša, Mrs. M. Pauša, Mrs, J. Prisland, Mr. in Mrs. P. Puis, Mr. in Mrs. Rafolt, Mrs. J. Ribič, Mr. in Mrs. A. Ribič, Mrs, F. Resnik, Mrs. F. Repenšek, Mrs. F. Repenšek Jr., Mrs. M. Razel, Miss Mary Rezel, Mr. in Mrs. Radovan, Mrs. A. Repenšek, Mr. in Mrs. F. Ribič, Mr. in Mrs. J. Suša, in hčerka Mary in Frances in sina John in Frank, Mrs. F. Saje, Mrs. J. Suntar, Mrs. F. Suša, Mr. in Mrs. J. Suša, Mr. in Mrs. F. Skriner in hčerka Olga, F. Stam-car in hčer Mary, Mrs. A. Sti-
glic, Mr. in Mrs. V. Skrube, Mrs. E. Suša, Mrs. A. Saje, Mrs. F. Seiko, Mr. in Mrs. Svetan, Mrs. A. Štiglic Jr., Mr. in Mrs. Sterk, Mrs. M. Sebanc, Mrs. Smerke, Mrs. Starck, Mrs. Skvarc, Mrs. Smolič, Mrs. A. Tagel, Mr. in Mrs. Urbas, Mrs. L. Udovič, Mrs. M. Venek, Mrs. R. Veiss, Mr. in Mrs. Veršaj, Mr. in Mrs. Lee Wakefield, Mrs. L. Zarko, Mr. in Mrs. F. Zagar, Mrs. M. Zore, Mrs. T. Zagožen, Miss Mary Zajc, Mrs. F. Zavrl.
Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej najlepša hvala in ako sva pri velikem številu kakšno ime pomotoma izpustila, da nama to oprostite.
John in Zofi Kotnik
(Ogl.) R. 1, Sheboygan, Wis.
•-o-
SMRT SE JIMA JE REŽALA
V OBRAZ
Gospod Charles Burrow se je te dni poročil z 21 letno Angležinjo. Na ženitovanjsko potovanje sta se podala v kopališče Bournemouth ob Rokavskem zalivu, da bi tam preživela v miru prve dni zakonskega življenja. Prvi dan, ko sta prispela, sta želela biti sama zunaj na morju in sta zato stopila v čoln ter odjadrala. Burrow je imel s seboj fotografični aparat, ki bi bil kmalu postal za oba usoden. Prišla je noč in izletnikov še ni bilo nazaj. Minila je noč, minil je tudi naslednji dan in mladega para še vedno ni bilo nazaj. Angleški listi so že priobčili alarmantno vest pod naslovom "Skrivnost v Rokavskem zalivu". Dvignilo se je več letal in odplulo je na odprto morje več motornih čolnov, da bi preiskalo to skrivnost. Ko je čoln od-plul od obale, je mlada žena veselo zapela in mož je bil ves srečen. Tedaj je prijel za fotografski aparat, da bi posnel sliko. To-
^—ii ' . _i
.	da v tistem trenutku mu je pa-
.	dlo v morje veslo. Skušala sta
•	ga rešiti, toda zaman. Končno i	se nista mnogo zmenila zanj, saj ,	sta bila prepričana, da se bosta
lahko vrnila na obal, ki je bila i oddaljena komaj en kilometer. , Toda morje je čolniček kmalu , zaneslo v tok Rokavskega zali-. va in mlada zakonca sta že bila , prepričana, da ploveta smrti na-. sproti. Pesem mlade žene je že i davno utihnila. Nastopil je mrak in za njim noč na odprtem morju, ki se je igralo z dvema t življenjema. Ob zori so se poja-[ vila nad njima letala. Oba sta mahala z robci in dajala znamenja, toda zaman. Letala so spet odletela. V čolnu ni bilo več ne jedi ne pijače. Pokadila sta tudi
•	že vse cigarete. Bližala se je že druga noč, ko sta opazila, da se jim bliža ladja. Tedaj je mlada žena strahovito zavriskala in na ladji so slišali njen krik ter ju
i rešili. Bila sta že 9 milj vzhod-
-	no od otoka Wight. Morje se je
-	z njima igralo 27 ur.
j
-o-
1 V OBJEMU KOBRE
] V Brokkenhillu se je pripetil , izreden dogodek. Robertu Lyon-. su, ki se je sprehajal po vrtu, je j z drevesa padla na glavo veli-I kanska kača kobra, ki se mu je takoj ovila okoli vratu in z gla-_ vo sikala okoli njegovega obrabi za. Gosp. Lyons je pokazal ne-1 navaden pogum. Zgrabil je takoj kačo za vrat in jo skušal od-plesti. Toda tedaj je kača skrči-1 la svoje mišice in ga hudo stisnila. Tedaj je Lyons poslal svojega 1 slugo po puško, da bi na kačo
-	streljal. Ko je sluga prinesel puško in skušal streljati na kačo, se ta ni sprožila. Za Lyonsovo življenje se je bližal odločilen
. trenutek. Napel je zadnje sile in
-	končno odvil kačo od svojega
-	vratu ter jo zagnal daleč od sebe.
Izredna ugodnost za ljubitelje dobre knjige
Razprodaja je v veljavi samo do preklica
(1. "GORENJSKA", krasna ilustrirana knjiga, lei
stane ................................................................................$2.00
2. "DOLENJSKA", druga krasna ilustrirana knjiga,
stane ..............................................................................$1.50
----------3. "CELJE", tretja krasna knjiga ................40
14. "OD SRCA DO SRCA", lepa knjiga	25
• /5. "KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE".. .25
Skupna vrednost................$4.40