GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIV. KAMNIK, 13. FEBRUARJA 1984 Pogovor s trenerjem dveh kamniških olimpijcev Vztrajnost in prizadevnost sta obrodila bogate sadove Ko boste brali to številko Kamniškega občana, bodo olimpijske igre že v polnem teku. Tik pred njegovim odhodom v Sarajevo sem se pogovarjala s trenerjem kamniških tekačev na smučeh Petrom Laniškom, ki je bil učitelj in prvi trener dveh sedanjih državnih reprezentantov iz Kamnika - Tatjane Smolnikar in Andreja Laniška, ki bosta v Sarajevu poleg jugoslovanskih zastopala tudi barve kamniškega smučarskega kluba. Do vlaka, ki ga je zvečer odpe-Ijal v Sarajevo, je bilo še dobro uro. Žena Tončka je hitela pripravljati še zadnje stvari, ki jih bo vzel s sabo in pri tem pripomnila, da so takih »pakiranj« v njihovi družini že vajeni. Eden je skoraj vedno na poti, če ne mož pa sin Andrej. Prav zato so se morali že marsičemu odpovedati, predvsem trenutkom, ko je vsa družina skupaj. Petra Laniška sem pobarala, kako je bilo z njegovimi smučarskimi in kasneje trenerskimi dosežki. Po nekaj pripombah, da to ni tako pomembno, je le začel pripovedovati: »Starejši brat Jernej, ki je padel v NOB že enainštiridesetega leta, je bil kovač in je tako sam izdeloval okove za doma narejene lesene tekaške smuči. Bil jc tako rekoč pobudnik smučanja v naši družini v Lanišah. Smučati sem tako začel že kot šestletni otrok. Ker smo na kovinskem okovju potrgali nemalo čevljev, ki so bili seveda tudi čisto navadni in ne taki kot danes, nam je oče dilce marsikdaj razsekal. Veselja do smučanja nam s tem seveda ni »izbil iz glave«, kot je mislil. Enainpetdesctega leta sem Uspešnost načelne politike Obisk predsednika predsedstva Mike Špiljka v ZDA je bil po nekakšni splošni oceni uspešen, pri čemer je treba vedeti, da ga nekako tako ocenjuje tudi ameriška diplomacija. Ce pri tem nekoliko zanemarimo ne tako nepomembno podrobnost, da je bil Mika Špiljak prvi predsednik neke socialistične države, ki je za časa Ronalda Reagana obiskal Belo hišo, potem je uspešnost Špiljkovega obiska tudi dokaz uspešnosti neke politike: gre za sorazmerno načelen in tudi trden odnos tako do medsebojnih problemov, kot tudi do tistih, ki se pojavljajo v svetu. Vendar bi bilo ob tem le preveč nenačelno, če ne bi priznali, da je bila uspešnost obiska pogojena tudi z informacijami oziroma dokazi, da se ZDA počasi, toda vztrajno izkopavajo iz dolge in naporne ekonomske krize. V takšnih razmerah se stvari, tudi tiste, ki so nekoliko »težje« (čeprav, kot je rečeno, odprtihvpra-šanj ni), zdijo precej manj težke. Kljub temu pa ni mogoče mimo dejstva, da nekaj problemov obstaja. Predvsem je v ospredju gospodarsko sodelovanje, kjer Jugoslavija leta in leta beleži zunanjetrgovinski primanjkljaj. Čeprav je povsem jasno, da niti najvišji obisk v ZDA teh problemov ne more rešiti, je razumljivo, da lahko precej pripomore k njihovemu hitrejšemu reševanju. Vendar je treba tedaj, ko govorimo o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in ZDA tudi vedeti, da je na eni strani neuvrščena in srednje razvita država, na drugi strani gospodarski kolos brez primerjave. Hkrati pa moramo pod pojem gospodarsko sodelovanje nedvomno šteti tudi naše želje in prošnje za gospodarsko pomoč ne samo ZDA, marveč vseh mednarodnih institucij, kjer pa imajo ZDA kar pomembno besedo. Če pri tem uporabimo besede nekaterih jugoslovanskih poročevalcev s srečanja Rea-gan-Špiljak, potem si tukaj ne bi smeli delati pretiranih skrbi: Američani menda menijo, da si naša stabilizacijska prizadevanja zaslužijo vso pohvalo in pomoč. No, če to vsaj približno drži, potem se nam tudi na tem področju gospodarskih odnosov z ZDA in •svetom ne pišejo ravno črni časi. Seveda bi bilo nekoliko naiv- no, če bi pričakovali, da v ZDA vsi in vsepovsod tako ocenjujejo Špiljakov obisk. Obstajajo sile, ki sorazmerno dobremu sodelovanju nasprotujejo, a Jugoslavija do teh ne bi smela biti pretirano občutljiva, kajti ameriški predsednik predstavlja državo, ne pa tudi enotnega mnenja. Toda dejstvo je, da so jugoslovansko-ameriški odnosi poznali veliko slabše čase. J. KOVAČ1Č šel na prve občinske tekme. Kasneje sem se zaposlil v »KIK«, kjer je bila na pobudo Karla Ko-ritnika in ostalih navdušencev smučarskega teka ustanovljena sekcija za teke. Na občinskih tekmovanjih sem kasneje spoznal Ivana Podgornika iz Mekinj, ki je konec šestdesetih let postal referent za teke pri Smučarskem klubu Kamnik. Z njim sva se dogovorila za intenzivnejše delo z mladimi. Z veliko mero entuzia-zma v sebi sva si zadala nalogo, da vzgojiva novo generacijo smučarjev-tekačev.« Enainsedemdesetega leta so bili vidni že prvi uspehi njunega dela. Janko Podgornik je na republiškem prvenstvu pri mlajših pionirjih dosegel šesto, Andrej Lanišek pa pri starejših sedmo mesto. To je bila velika spodbuda, da se tudi v Kamniku da nekaj narediti na tem področju. Ivan Podgornik se je kasneje zaradi prezaposlenosti in dela v strelski družini nehal aktivno ukvarjati s tekači, vendar je bil La-nišku še naprej v veliko oporo. V SK Kamnik je bilo v tistem času še malo razumevanja in podpore za tekače. Vendar so se sami znašli. Denar so nabirali z raznimi prireditvami, stečelovi in tako skupaj s prispevkom TTKS le nabrali toliko, da so lahko trenirali in se udeleževali tekmovanj. »Takrat, v začetnem obdobju, sem bil za marsikoga preambi-ciozen. Mnogi so mi govorili, naj ne rinem z glavo skozi zid. Vendar sem vedel, kaj hočem, in da bom to z določeno mero prizadevnosti in vztrajnosti enkrat tudi dosegel. Pomembna sta mi bili le pripravljenost tekmovalcev za intenzivni trening in njihovo doseganje čim boljših rezultatov. Dvainsedemdesetega leta sem naredil izpit za trenerja in se posvetil vzgoji najbolj nadarjenih tekačev. Trener današnjih dveh olimpijcev pa sem seveda ostal le toliko časa, dokler mi nista »ušla« k državni reprezentanci.« In kakšni so njegovi spomini na prve Andrejeve in Tatjanine smučarske korake? »O sinu ne vem, kaj bi rekel. Za tek na smučeh se je navdušil, ko je videl moje dilce in nekaj priznanj s tekem, vse ostalo je šlo potem samo od sebe. Že kot pionir je prišel v reprezentanco, kot mladinec je bil v mladinski B reprezentanci, in ker je bil tudi dober strelec, se je kasneje odločil za biatlon. In Tatjana - ja, tudi njo sem naučil smučati. Kmalu sem jo poslal tudi na tekmo, vendar pa se je po končni sezoni, ki je bila prva in zato najtežja za njo, uprla nadaljnjemu treningu. Rekla je, da se ji vsi smejijo, ko na tekmi včasih pade. Dejala je še, da bo odslej tekla samo še »po suhem«. No, kasneje se je premislila in kot vidite je z leti, po vztrajnih treningih, odpovedovanju mladostni brezskrbnosti in letos tudi študiju, ob razumevanju staršev postala uspešna članica državne reprezentance. Leta 1982 je postala tudi potencialna kandidatka za OI v Sarajevu. S pomočjo sodelavcev v Smučarskem klubu Kamnik, ki so ji pomagali denarno in moralno, ji je to tudi uspelo. Naj povem, da SK Kamnik za vsakega od reprezentantov prispeva po dva in pol V - 1 <^ t k. 1 iidavac souh ••svje uosi" Sarajevo ----- '1 \ Le.- ' a j a. P) I Naša dva tekmovalca na sarajevsku olimpijskih igrah sta uredništvu Kamniškega občana poslala pozdrave. Do zaključka redakcije pa tudi že opravila del nastopov na olimpijskih igrah. Tatjana Smolnikar je bila med našimi tekačicami sicer zadnja, oziroma v teku na deset kilometrov štuiinštirideseta in na pet kilometrov petinštirideseta. Andrej Lanišek pa je bil v prvi biatlonsld preskušnji najboljši od naših olimpijcev, zasedel je enainšmideseto mesto. Kdo bi gotovo dejal, da njuni rezultati niso kdo ve kaj, toda ali ni veliko že to, da nas na igrah zastopata bi da sta izpolnila načelo olimpijskih iger: pomembno je sodelovati, ne pa zmagati. stara milijona državni reprezentanci.« Kakšni so torej vaši občutki pred odhodom v Sarajevo? »Vesel sem, da smo v takih pogojih, ki vladajo pri nas za ta šport, prišli tako daleč, da sta dva naša smučarja-tekača kandidira- la za Ol. Nikoli nisem mislil, da se bom tudi sam udeležil olimpiade. V Sarajevo grem zdaj kot sodnik. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo dosegli to, kar smo.« Srečno pot torej, in veliko uspeha! ROMANA GRCAR Vroča tema v medobčinski zdravstveni skupnosti Skupni program in solidarnost V zadnjem času smo v razpravah o gradnji novega zdravstvenega doma v Kamniku večkrat omenjali medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana in njeno vlogo pri sofinanciranju te naložbe. Zato je prav, da danes spregovorimo nekaj besed o aktivnosti, Id prav v tem času poteka v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti. Gre za razpravo o samoupravnem sporazumu o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1983-1985. Ta dokument naj bi vseboval dogovor o sestavinah svobodne me- njave dela na področju ambulantno specialistične in bolnišnične dejavnosti, dogovor o skupnem programu naložb v zdravstveno varstvo in merila za združevanje in delitev solidarnostnih sredstev. Medtem ko prvi del, svobodna menjava dela, ni deležen večje pozornosti v dosedanjih razpravah, pa je v ospredju skupni program in solidarnost. Treba je reči, da nobena od 18 občin, ki so vključene v medobčinsko zdravstveno skupnost, ne nasprotuje usmeritvi v predlogu dokumenta, po kateri bodo občinske zdravstvene skupnosti tu- Srebrni znak sindikata Tudi letos bodo podeljeni srebrni in zlati znaki ZS Slovenije delavcem, ki so z dolgoletnim aktivnim delom prispevali k razvoju in orgaiziranosti sindikata. Zato naj osnovne organizacije sindikata do 31. marca 1984 posredujejo Občinskemu svetu ZSS Kamnik predloge za delavce, ki naj bi dobili srebrni znak sindikata. K posameznemu predlogu mora biti priložena dovolj tehtna obrazložitev za podelitev srebrnega znaka ZSS v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZS Slovenije, katerega so osnovne organizacije prejele v letu 1977. Odbor za statutarno kadrovske zadeve pri občinskem svetu ZSS Kamnik bo upošteval le predloge, posredovane do določenega roka. Srebrni znaki ZS Slovenije bodo tudi letos podeljeni ob prvomajskem srečanju delavcev v Kamniški Bistrici. OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK di v prihodnje solidarnostno razvijale zmogljivosti osnovne zdravstvene dejavnosti(prostore in opremo), dokler ne bomo odpravili razlik v možnostih za uresničevanje zdravstvenega varstva med občinami. Več pa je razprav o tem, kako dolg je lahko seznam načrtovanih naložb in katere naložbe naj imajo prednost v okviru skupnega programa. V predlogu dokumenta je bilo zapisanih kar 13 naložb, ki naj bi jih sofinancirali v obdobju do leta 1990. Predsedstvo in koordinacijski odbor medobčinske zdravstvene skupnosti sta menila, naj bi v program vključili le naložbe, ki jih občine načrtujejo v obdobju 1984-1985. Merila, ki bi jih pri tem upoštevali, naj bi bila predvsem, da je bil za investicijo že uveden krajevni samoprispevek in da ima naložba soglasje komisije za naložbe oziroma komiteja za zdravstvo SRS. Tem merilom ustrezajo gradnje zdravstvenih domov v Kamniku in v Medvodah, prizidka v Logatcu in zdravstvene postaje v Velikih Laščah. Večji del tega programa bi bilo mogoče uresničiti do konca tega srednjeročnega obdobja, seveda le pod pogojem, da bodo gospodarske razmere to omogočale in da bodo spremenjeni ustrezni predpisi, ki sedaj preprečujejo združevanje sredstev za te namene. Sicer pa bo treba ta program kot prednostnega uresničiti v nekoliko daljšem obdobju. V razpravah je bilo slišati tudi mnenja, na bi v sedanji program do leta 1985 ne uvrščali nobenih naložb. Vendar je treba reči, da v večini občin, ki so v preteklih letih z združenimi sredstvi postavile nove zdravstvene objekte, prevladuje mnenje, da je treba tudi v prihodnje solidarno pomagati tistim občinam, ki imajo težave zaradi neustreznih in slabih prostorskih zmogljivosti in opreme v zdravstvenih domovih. Še bolj razgibane razprave pa potekajo okrog načina združevanja in delitve solidarnostnih sredstev za pokrivanje stroškov ambulantno specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva. Že v letu 1983 je bil vpeljan nov način združevanja in delitve solidarnostnih sredstev, ki ga vključujejo tudi obravnavani dokument za to srednjeročno obdobje. Gre za to, da so solidarnostna sredstva namenjena samo za ambulantno-specialistično in bolnišnično zdravstveno varstvo. Merilo so povprečni stroški na zavarovanca. Tista občinska zdravstvena skupnost, ki z enotno stopnjo (enako za vse občine) od osebnih dohodkov zbere več sredstev, kot znašajo povprečni izdatki za bolnišnično zdravljenje v preteklem letu pomnoženi s številom zavarovancev v občini, višek sredstev prispeva tistim občinam, ki po enotni stopnji ne zberejo dovolj denarja za pokritje povprečnih izračunanih stroškov. Lani so sredstva združile ljubljanske občinske zdravstvene skupnosti in Trbovlje in sicer v višini 128 milijonov din. Kamniška občinska skupnost je od tega prejela nekaj manj kot 10 milijonov din. Čeprav se predlagani sistem solidarnosti nanaša samo na bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo, je v razpravah, zlasti v ljubljanskih občinah, precej pripomb, da je gmotni položaj zdravstvenih domov in tudi osebni dohodki zdravstvenih delavcev v tisti občinah, ki prejemajo solidarnost, boljši kot v ljubljanskih in da občine pri plačevanju računov dajejo prednost zdravstvenim domovom pred Kliničnim centrom. Seveda so za to tudi nekateri utemeljeni razlogi (dežurstva, širši obseg dela). So tudi predlogi, da bi pri odmerjanju solidarnostnih sredstev občinam morali upoštevati gospodarsko razvitost občine in delež sredstev za zdravstvo v celotni skupni porabi občine. Vse te predloge sedaj usklajuje posebna delegatska skupina v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti, ki naj bi do.zasedanja skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti v februarju pripravilo čimbolj usklajen predlog dokumenta, da bi ga skupščina medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana v marcu lahko sprejela. F. SVETEU OBVESTILO vabimo na otvoritev n vzidavo temeljnega Občane gradnje .. kamna za novi zdravstveni dom v Kamniku. Slavnost bo v četrtek. 16. februarja 1984 ob 12. uri na lokaciji novega zdravstvenega doma v Novem trgu pri SŠCRM, GRADBENI ODBOR OD VSEPOVSOD Obveščanje je mogoče še izboljšati • Januarski izvoz za pet odstotkov večji LJUBLJANA - Kot ugotavlja zvezna statistika, se je jugoslovanski izvoz blaga januarja letos v primerjavi z istim mesecem lani povečal za pet odstotkov. Konvertibilni izvoz se je povečal za 18 odstotkov, medtem ko je bil Klirinški za 15 odstotkov manjši. Jugoslovanski uvoz je bil v tem mesecu (v absolutnem znesku) kar za 35 odstotkov manjši, konvertibilni pa za 43 odstotkov. Zanimivi so še nekateri drugi podatki za leto 1983. Deleži posameznih republik in pokrajin v celotnem jugoslovanskem konvertibilnem izvozu v odstotkih so bili takšni: Slovenija 25,2 odstotka, ožja Srbija 23,6, Hrvaška 22,4, BiH 13,4, Vojvodina 8,2, Makedonija 4,7, Crna gora 1,3 in Kosovo 1,1 odstotka. • Deviz na računih je vse manj LJUBLJANA - Na deviznih računih pri I .jubljanski banki so imeli občani konec minulega leta za 59,3 milijona dolarjev manj deviz kot leto poprej. Kot menijo v banki, je vzrok za zmanjšanje deviznih vlog treba iskati v tem, da so lani prav oni odkupili največ deviz in to predvsem za gotovinska posojila; Tako so lani odkupili za 344,2 milijona dolarjev konvertibilnih deviz (predvsem DM), hkrati pa so občani v tem času naložili za 284,9 milijona dolarjev deviz. Po -letošnjem poslovnem načrtu naj bi Ljubljanska banka odkupila od občanov za 130 milijonov dolarjev deviz (od tega v Sloveniji za 80 milijonov dolarjev). Hkrati načrtujejo, naj bi z varčevanjem v tujini pridobili nekako 115 milijonov dolarjev. • Stroški se ne smejo preliti v ceno LJUBLJANA - Kljub temu, da naj bi letos imeli le 20 odstotno inflacijo, so se cene kljub zamrznitvi že povečale za štiri odstotke. Če pri tem upoštevamo še inflacijo, ki smo jo v letošnjem letu prinesli iz prejšnjega leta, potem bi letos utegnili imeti 100-odstotno ali še višjo inflacijo. Ko so o tem govorili na posvetu predsednikov slovenskih občinskih skupščin in izvršnih svetov, so med drugim ugotovili, da ni mogoče več računati, da bi delovne organizacije prelile vse stroške v cene, kar bi sicer marsikje še radi počeli. Gospodarstvo mora iskati rezerve pri sebi, se dohodkovno povezovati, saj se bo tako laže izognilo izsiljevanju pri cenah in tudi izgubam. • Veliko telefonov, toda še vedno premalo LJUBLJANA - Kot ugotavlja slovenska PTT, je bila v naši republiki lani nekaj več kot 245 tisoč telefonskih naročnikov (v vsej Jugoslaviji nekako 1,9 milijona) z enim ali več telefonskimi aparati. Teh pride 21,24 na 100 ljudi, medtem ko je leta 1973 to razmerje znašalo 8,10 proti 100. Napredek je velik, posebej če vemo, da znaša evropsko povprečje 24,6 aparatov na 100 ljudi. • Kako do denarja za kmetijstvo? LJUBLJANA - Slovensko kmetijstvo naj bi letos za naložbe porabilo oziroma potrebovalo 11,5 milijarde dinarjev, pri čemer bi znašal delež bančnih posojil nekaj več kot 4,7 milijarde dinarjev. Glede na dejanske materialne možnosti, pa vse kaže, da bo načrt težko izpolniti. Ker bo torej bančnega denarja premalo, predlagajo, da bi poiskali še druge vire financiranja za naložbe v kmetijstvu. Tako naj bi se povišale stopnje v republiškem in občinskih skladih za intervencije, nekaj denarja naj bi dobili s spremembo zakona o melioracijah itd. Zbiranje ponudb za gradnjo stanovanj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik je pooblaščeni investitor gradnje stanovanjskega bloka D2K2 v stanovanjski soseski BS 2 - Perovo Kamnik. Stanovanjski blok z oznako D2K2 obsega pritličje in 7 etaž, zgrajeno bo po OUTINORD sistemu v njem bo 49 stanovanj z naslednjo strukturo po posameznih etažah: - 2 S + K s prodajno površino 61,02 m2 - 2 S + K s prodajno površino 64,11 m2 - 2 S s prodajno površino 54,50 m2 - 1 S + K s prodajno površino 46,98 m2 - 1 S s prodajno površino 34,40 m2 - G s prodajno površino 23,16 m2 Rok za pričetek gradnje stanovanjskega bloka je junij 1984, za dokončanje pa september 1985. leta. Pozivamo vse družbenopravne in fizične osebe na območij u občine Kamnik, da dostavijo svoje ponudbe za soinvestitorstvo gradnje stanovanjskega bloka D2K2 do vključno 15. marca 1984. leta na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Vse informacije glede soinvestitorstva dobite pri Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8 oziroma po telefonu štev. 832-211. Obveščanje je v naši občini v zadnjih letih precej napredovalo, kar je pokazal tudi pregled, Id je bil v pomoč članom komiteja OK ZKS Kamnik pri decembrski obravnavi razmer in nalogah komunistov v sistemu informiranja. Seveda je mogoče še marsikaj izboljšati, zato so na zadnji seji komiteja, bila je 30. januarja, sprejeli zaključke in sklepe, ki jih je pripravila na osnovi pregleda obveščanja in razprave na seji komiteja posebna delovna skupina. Osnova za spreminjanje oziroma iskanje novih rešitev za še boljše obveščanje bo celovita analiza, ki jo bodo spodbudili komunisti V SZDL, občinski skupščini in izvršnem svetu in drugih samoupravnih telesih. Seveda ni mišljen le Kamniški občan, za katerega smo lani po sporazumu združili nekaj več kot tri milijone din in ki bi ga bilo treba kadrovsko okrepiti; glasilo namreč nima profesionalnega novinarja, kar je ovira pri spremlja- Cvetličarna Ravnikar Marjeta Trdinov trg 2, Mengeš, tel. 737-042 Dnevno sveže cvetje, razne lončnice, venci, sveče, ikebane (žalne, namizne za razne slovesnosti), poročni šopki, aranžiranje daril in avtomobilov, zemlja, lonci, okrasni lonci, razna gnojila in hrana za ptice. Če želite vence ob nedeljah in praznikih pokličite na tel. 841-406, Moste 116 (doma). nju tekočih družbenoekonomskih dogajanj v občini. Ni mišljen tako imenovani tovarniški tisk, za katerega je gospodarstvo lani plačalo okrog 3,6 milijona din, ali krajevna glasila, ki jih za majhne denarje pripravljajo zagnani ljudje v nekaj krajevnih skupnostih. Treba bo preveriti tudi druge načine obveščanja, uveljaviti novosti, ki jih zahteva lani sprejeti republiški zakon o družbenem sistemu informiranja, ustanoviti družbeni svet za to področje. Zaostrene gospodarske razmere zahtevajo tudi racionalnejše trošenje denarja za obveščanje, pri čemer pa seveda ne bi smeli krniti tistih načinov obveščanja, ki so ne le uveljavljeni med ljudmi, pač pa so pomembni tudi v sistemu delegatskega odločanja; te bi bilo treba kakovostno še izboljšati, in zanje tudi zagotoviti dovolj denarja. Med te načine ■obveščanja nedvomno sodi tudi Kamniški občan, vendar pa naj bi v njem dodelali podobo delegatske priloge, komite pa je uredniški odbor zadolžil tudi za objavljanje odgovorov na delegatska vprašanja - v skladu z vlogo glasila SZDL naj uredniški odbor zahteva to gradivo od odgovornih organov. Okrepil naj bi se tudi pogovorni način obveščanja, dogodki v občini naj bi bili pogosteje kot doslej zabeleženi v Komunistu, predvsem pa v osrednjih republiških medijih, ki v zadnjem času o dogajanjih v občini malo poročajo, zato naj komunisti v SZDL poskrbijo za izboljšanje razmer. Za sejo komiteja so bila pripravljena tudi stališča in aktivnosti občinskega komiteja med mladimi na osnovi zaključkov 9. seje CK ZKS, vendar pa je bilo na gradivo precej pripomb, tako da ga bo posebna delovna skupina do ene od naslednjih sej dopolnila. Zato pa so se člani komiteja dogovorili in zavezali za uresničitev nalog pri izobraže- vanju in usposabljanju članov zveze komunistov, kjer v zadnjem času nismo preveč uspešni. Da bi razmere presegli, bo treba pripraviti kadrovski plan možnih kandidatov za politično in marksistično izobraževanje za to srednjeročno obdobje, komite pa bo sprejel tudi program akcijskega usposabljanja članov ZK ter predlog minimalnega izobraževanja v osnovnih organizacijah, v katerih naj bi poslej imeli poverjenike za izobraževanje. Komite je obravnaval še usmeritve za delo komunistov v občinskih odborih gospodarske zbornice, pri katerih so razpravljala posebej opozorili na informacijski sistem, s katerim bi si lahko pomagali pri reševanju vsakodnevnih zagat v gospodarstvu. Samo primer, marsikdaj vozita dva polprazna tovornjaka v isto smer za dve tovarni, ob pravi informaciji pa bi prevoz lahko opravilo eno vozilo. J. T. Jasna informacija o poslovanju Konec lanskega ter v prvih mesecih letošnjega leta je bilo v občinskem sindikalnem svetu zelo živahno. Pripravljali so se na občne zbore ter letne seje sindikalnih konferenc, volilne seje za nosilce najodgovornejših funkcij, spremljali so gospodarstvo in izvajanje socialno varstvenih pomoči delavcem... V zadnjih mesecih preteklega leta so tako pripravili občne zbore, ki so bili izpeljani po usmeritvah in priporočilih Zveze sindikatov Slovenije. Vsi zbori so zaradi poenotenja mandatov potekali istočasno. Okrog devetdeset odstotkov prejšnjih aktivistov so zamenjali s svežimi močmi. Tem zborom so sledile letne seje sindikalnih konferenc v organizacijah združenega dela, kjer so izvolili nove člane izvršilnih odborov sindikalnih konferenc. Odbor za statutarno-kadrov-ske zadeve pri občinskem sindikalnem svetu je pripravil volilno sejo za nosilce najodgovornejših funkcij v tem organu, kandidati so že evidentirani. Prišlo pa bo tudi do sprememb v posameznih odborih, svetih in komisijah, kjer bo treba zamenjati precej članov, ki jim sicer še ni potekel mandat, vendar so izgubili delegatsko bazo, ker ne delajo več v Kamniku. Volitve bodo izpeljane do konca marca. Sindikat bo tako kot v preteklih letih spremljal gospodarjenje organizacij združenega dela v Kamniku. Zakon predpisuje, da morajo- poslovodni organi pripraviti informacije o gospodarjenju v preteklem letu. V praksi pa so ta poročila le nepregledne vrste številk in tabel, s suhoparnimi in pogosto nejasnimi pojasnili, ki jih navadno pripravijo strokovne službe. Sindikat zato zahteva, da morajo informacije pripraviti poslovodni organi in ne strokovne službe, biti pa morajo kratke in razumljive. Druga pogosta napaka v organizacijah združenega dela je, da zaključnim računom ne priložijo ocene uspešnosti poslovodnega organa. Teh ocen tudi ne obravnavajo na zborih delavcev oziroma na sestankih delavskega sveta, čeprav bi bilo potrebno. Napake bo gre-ba v bodoče popraviti. Poleg tega naj bi bil glavni poudarek v letošnjem letu spremljanje rezultatov na področju inovacij, izvajanje stabilizacijskega programa ter izpostavljanje odgovornosti posa- meznikov za stabilizacijske programe. Sindikat ima pomembno vlogo tudi na področju socialno-var-stvenih pravic, zato se vključuje in se je vključeval v akcije na tem področju. V teh dneh bo v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah in prispevkih za socialno varstvene storitve, ki predlaga, da bi dogovorjeno raven socialne varnosti opredeljevali z določenim odstotkom od letnega povprečnega čistega mesečnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Svet za življenjske in delovne razmere delavcev pri občinskem sindikalnem svetu pa meni, da je taka delitev enostranska in neustrezna. Zato bo predlagal samoupravnim interesnim skupnostim socialnega varstva, naj pripravijo ustreznejšo osnovo za določanje nadomestil, subvencij itd. Ena izmed možnih osnov je, na primer, osebni dohodek delavca. V javni razpravi bo potrebno nameniti precej pozornosti tudi postopkom za urejevanje socialne pomoči. Le-ti naj bi bili čimbolj preprosti, s čim manjšim obsegom administracije. Morali bi vztrajati na sodelovanju sa- moupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki naj bi oblikovale skupen Organ za odločanje o socialno-varstveni pomoči. S tem bi se zmanjšal obseg administrativnih delavcev, kar je v skladu s sprejetim stabilizacijskim programom. M. R. V spomin Tretjega februarja pred dvajsetimi leti je zaključil svojo bogato, revolucionarno pot organizator narodnoosvobodilnega boja Tomo Brejc-Pavle. Ko je bilo prva dva dni v juniju 1941 na Viču, v predmestju Ljubljane, posvetovanje CK KPS o organizacijsko političnih pripravah na ljudsko vstajo, so v vodstvo priprav določili Staneta • Ob 40. letnici dogodkov na Meni ni planini Presenečenje prinaša uspeh Krajani Tuhinja praznujejo svoj krajevni praznik 8. februarja, kar je sicer tudi datum slovenskega kulturnega praznika. Tuhinja so si ta dan izbrali za svoj krajevni praznik v počastitev padlim borcem Šlandrove brigade na Osekih na Menini planini tistega zasneženega osmega februarja leta 1944. Letos je poteklo štirideset let odkar je Šlandrova brigada na tem delu slovenske zemlje izgubila zaradi izdaje 19 svojih borcev. Tuhinjski mladinci in prizadevni člani krajevne organizacije ZRVS so tudi letos 11. februarja pripravili spominski pohod, katerega se je kljub obilici snega in olimpiadi udeležilo prek tristo pohodnikov. Lepo sončno vreme ni zameglilo tragičnih dogodkov izpred štiridesetih let, katerih spomin je obudil slavnostni govornik Anton Poljanšek - Branko, ki je v svojem govoru pozval mladi rod, naj ne pozabi na tiste čase in dogodke, ki so bili predhodnica današnji svobodi in pogojem življenja. Na srečanju ob spomeniku padlim borcem Šlandrove brigade na Osekah je o težkih, a veličastnih trenutkih borcev Šlandrove brigade spregovoril namestnik komandanta te brigade, tuhinjski rojak Franc Za-vasnik - Božič. Prisotne na proslavi je popeljal od ustanovitve Šlandrove brigade, prek velikih preizkušenj do osvoboditve naše domovine. »Kljub premoči Švabov, se je uprl slovenski narod, uprl se je jugoslovanski človek, uprli so se Tuhinjci. Mnoge in težke žrtve je dalo to ljudstvo iz Tuhinja in Moravske doline. Prednost je imel vedno tisti, kateri je presenetil nasprotnika. Presenečenje je vedno prinašalo žrtve. Tako je bilo tudi na kraju, kjer stojimo sedaj. Tukaj je bilo po sredi tudi izdajstvo. Mi starejši počasi zapuščamo to revolucionarno, zgodovinsko obdoje, zato je sedaj vrsta na vas mladih, da negujete tradicije NOB«, je med drugim poudaril Šlandro-vec Božič, ki je, kot je dejal, po štiridesetih letih prišel na kraj, kjer je Šlandrova brigada doživela težke izgube. Na predvečer spominskega pohoda na Oseke, v soboto 11. februarja so v kulturnem domu na Lazah proslavili krajevni praznik Tuhinja. V kulturnem programu so, kakor tudi na Osekah nastopili mladinci iz Tuhinja in pevski zbor iz Tuhinja. O delu krajevne skupnosti je govoril predsednik KS Jože Hribar. Ob tej priliki so podelili priznanja OF zaslužnim družbenopolitičnim delavcem v kraju. Priznanji sta prejeli tudi KS dr. Petra Držaja iz Šiške za ohranjanje tradicij NOB in delovna organizacija UTOK, pokrovitelj osnovne šole v Tuhinju, za prispevek v izobraževalnem procesu v kraju. MAJ OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Žagarja, Lojzeta Kebeta-Štefana in Toma Brejca-Pavla. Brejc je že julija 1941. leta kot član vojaškega komiteja prišel na Gorenjsko in prevzel vodstvo priprav v kamniškem okrožju. V veliki meri je bila prav njegova zasluga, da sb bile priprave v našem okrožju najbolj temeljite in dosledno izvedene. , Tomo Bre;c je v kamniškem okrožju deloval tudi kot član vojnega komiteja za Gorenjsko in član pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. Leta 1942 je ■z bogatimi izkušnjami odšel v Slovensko primorje, kjer je bil do osvoboditve član pokrajinskega komiteja KPS za Trst in Slovensko primorje. Po osvoboditvi je Tomo Brejc opravljal številne odgovorne naloge v Enotnih sindikatih Jugoslavije, v vladi LR Slovenije in kot ljudski poslanec. Vse do svoje smrti je ostal skromen komunist, ki je izgorel v boju za lepše življenje ljudi. Častni občan naše občine in junak socialističnega dela ostaja tudi po dvajsetih letih, ko smo se srečali z njim zadnjič. V naših srcih ostaja kot komunist, ki se nikdar ni odrekel revolucionarni viziji boja za socializem, v katerem je imel pomembno vlogo. Slava njegovemu spominu. F. HRIBAR-LOVRO Utokovi koraki v tretji svet V razvojnih dokumentih l 'toku smo že pred dobrim letom zapisali, da bomo povečali sodelovanje z deželami v razvoju, od koder si obetamo surovine za nemoteno proizvodnjo v naši delovni organizaciji. Lani sklenjeni kompenzacijski posel med Jugoslavijo in LR Kitajsko, v katerem je bil Utok nosilec uvoza polpre-delanih kož v zameno za opremo iz Radencev, je spodbudil iskanje novih poslovnih stikov z deželami v razvoju. Jeseni smo obiskali Kenijo, deželo v Centralni Afriki, s katero Jugoslavija doslej ni imela pomembnejše trgovinske menjave. Ob obisku smo proučili možnosti sodelovanja, pri čemer je bila za nas zelo pomembna možnost za nabavo kož. Zato smo v projekt sodelovanja s Kenijo uvrstili uvoz kož iz te države prek tako imenovanega vezanega posla prek institucije KNTC, ki je z našimi predstavniki dosegla dogovor o menjavi v višini pet milijonov dolarjev na vsaki strani. Te možnosti in vrsta drugih pri različnih projektih Joint venturja in na drugih področjih tehnološke menjave so na jugoslovanski strani narekovale ustanovitev posebnega konzorcija za Centralno Afriko, v katerega je vključenih 17 delovnih organizacij. Skupna aktivnost, zlasti našega diplomatsko konzularnega predstavništva in nekaterih organizacij kot so Ljubljanska banka, Aprimex (mešana jugoslovansko kenijska firma, ki jo z'jugoslovanske strani pokrivata Emona in Jugotekstil), je dala zamisel, da bi januarja v Keniji pripravili »jugoslovanske dneve v Nairobi-ju«. Zamisel je bila uresničena, na razstavi v Nairobiju se je predstavila vrsta organizacij s prek štiristo izdelki, ki so skupaj z drugimi aktivnostmi poskušali učvrstiti potrebo po tesnejšem gospodarskem sodelovanju med državama. V Kenijo je odpotovala tudi jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil Živorad Kovačevič, v njej so bili še Marko Bule, Kadir Ali-jagič, Nenad Sunarič, Djordje Nikčevič, Jože Kavčič in več naših gospodarstvenikov. Moj odhod v Kenijo je imel več namenov. V prvi vrsti nadaljevanje septembra 1983 začete aktivnosti, kajti zaradi tako imenovanega vezanega posla je bilo treba rešiti več s tem povezanih problemov. Podpis dveh sporazumov o blagovni menjavi in medbančni sporazum med kenijsko centralno in našo ljubljansko banko so v bistvu prižgali zeleno luč za uresničevanje operativnih poslov, o katerih smo se dogovorili s partnerji v Keniji. Obisk v Keniji je bil za Utok zelo uspešen, saj smo dobili lepo količino polpredelanih kož (welt - blue), Kenijci pa so že odkupili nekaj končnih izdelkov in repro-materiala pri Rade Končarju, sevniški Lisci, Slovenija vinu in pri drugih. Z vsemi temi organizacijami bomo sklenili samoupravni sporazum o devizni udeležbi. Začeli pa smo tudi pogovore o skupnih vlaganjih in skupnem nastopu z nekaterimi usnjarji v Keniji, ki potrebujejo tako tehnološko, kadrovsko, kot tudi pomoč v opremi. Kenija lahko ponudi veliko kož, doslej jih je v glavnem izvažala v Italijo, Nizozemsko, Anglijo in druge evropske države. Jugoslovani doslej večjih količin nismo uvažali, zdaj pa je uvoz toliko bolj zanimiv zaradi možnosti za kompenzacijo. Jugoslovanski pristop je v Keniji doživel podporo pri gospodarstvenikih in tudi politikih, saj smo se pogovarjali z več ministri, našo delegacijo pa je sprejel tudi predsednik Moi. Vse aktivnosti pa že dajejo tudi sadove, saj je Energoinvest pred kratkim dobil projekt za gradnjo jezu v vrednosti prek 80 milijonov dolarjev. Poleg Kenije smo delavci Uto-ka obiskali tudi Ugando, kjer smo se pogovarjali na več ministrstvih, na osnovi razgovorov pa so nam omogočili tudi obisk največje ugandske usnjarne. Tudi ta država lahko ponudi veliko kož, zato smo se dogovorili o aktivnostih, ki naj bi pripeljale do sode- lovanja, čeprav zaradi notranjih razmer v Ugandi najbrž ni mogoče pričakovati hitrih rezultatov. Sicer pa je Ugando obiskala tudi državna delegacija, ki jo je sprejel predsednik Obote in ob tej priložnosti podprl prizadeva- nja za hitrejše gospodarsko sodelovanje med državama. Potovanje v Afriko je bilo naporno, angažirani smo bili od jutra do večera. Vendar so bili vsi napori predstavnikov naše države, naše ambasade in gospodarstvenikov vredni. Prvi koraki so bili uspešni, odprli smo si možnost sodelovanja, ki je seveda odvisna tudi od naše korektnosti in poslovnosti, saj te države dobesedno oblegajo evropske države, ki so poslovno praviloma uspešnejše od nas. HORST HAFNER Kamniški osnovnošolci pred odločitvijo V letošnjem šolskem letu obiskuje 8. razred osnovne šole 370 učencev, od tega 184 dečkov in 186 deklic. Kot vsako leto smo tudi letos spremljali poklicne namere učencev v mesecu septembru. Z vprašalnikom o izbiri poklica, ki odkriva interese, spretnosti in poklicne želje smo poizkusili ugotoviti usklajenost namer učencev, ki zaključujejo osnovno šolo in zmogljivosti šol usmerjenega izobraževanja ter potreb združenega dela. Razmerje namer med proizvodnimi in neproizvodnimi poklici je 70:30, kar je ugodneje kot pretekla leta. V porastu so namere učencev za takojšnjo zaposlitev. Delitev na t. i. »moške in ženske poklice« ostaja, saj se učenke usmerjajo predvsem v neproizvodne usmeritve, zanimanje za tehnične poklice pa je med njimi še manjše kot v preteklih letih. Fantje se zanimajo predvsem za kovinarstvo in strojništvo ter elektrousmeritev. Delno je poraslo zanimanje za lesarstvo in gradbeništvo. Po zbranih podatkih pričakujemo težave z vključevanjem učencev v računalništvo, zdravstveno varstvo, družboslovno-jezikovno dejav- nost, pedagoško ter za program tekstilnega kon-fekcionarja. 7. željo, da bi omogočili lažjo odločitev učencem 8 razreda osnovnih šol ob izbiri poklica, smo organizirali oglede delovnih organizacij, predstavitev posameznih del in nalog v proizvodnem procesu s poudarkom na deficitarne poklice ter možnosti štipendiranja in zaposlovanja. Tako so si učenci lahko ogledali delo v Graditelju, Kemijski industriji, Leku v Mengšu, Stolu, Titanu, Svilanitu ter Utoku. Možnosti ogleda v Ljubljani so bile tudi za bodoče zdravstvene delavce, miličnike in vojake. Za boljšo informiranost so bili predvajani tudi različni filmi o poklicih in organizirani roditeljski sestanki s starši ter pedagogi šol. Se vedno pa je nekaj neodločenih učencev, katerim je potrebno nuditi posebno pozornost in skrb. Iz ugotovitev o namerah osnovnošolcev znova ugotavljamo, da je treba vgrajevati poklicno vzgojo v izobraževalni proces vsaj od 5. razreda dalje in razširiti interese mladih za tehnične krožke v šoli. SILVA VAVPETIC IVAN SIVEC (2) Ob 200-letnici smrti Petra Pavla Glavarja 24. januarja letos bo minilo 200 let, kar je ugasnilo življenje enemu izmed pomembnejših slovenskih mož - Petru Pavlu Glavarju. Ne samo naša zgodovina, ampak tudi evropska in svetovna mu priznava častno mesto v dobi razsvetljenstva - kot prvemu piscu slovenskega strokovnega dela o čebelarjenju in drugih del, kot pobudniku in mecenu šole v slovenskem jeziku, kot ustanovitelju bolnišnice in knjižnice v Komendi, pa tudi kot vsestransko razgledanemu dušnemu pastirju, dobremu gospodarju, velikodušnemu podporniku in nasploh enemu izmed najpomembnejših izobražencev osmenajstega stoletja. ' Pogovor o čebelnih rojih Novosti o čebelah Peter Pavel Glavar se je v Komendi veliko ukvarjal tudi s čebelami, tako po praktični kot po strokovni plati, pa tudi pozneje v Lanšprežu na Dolenjskem je nadaljeval s tem svojim konjičkom, kakor bi danes rekli tej, tedaj dokaj pomembni gospodarski panogi, oz. dodatnemu zaslužku. S čebelami se je verjetno srečal že zelo zgodaj, kot deček pri svojem krušnem očetu Basaju v Vopoljah. Ko se je P. P. Glavar za stalno vrnil v Komendo, je tudi sam začel na hitro čebelariti, hkrati pa tudi pisati strokovne tekste o tem, da bi pač v duhu razsvetljenstva razsvetlil do tedaj neukega kmeta. Tudi prvi slovenski spis o čebelah ni nastal po naključju, ampak iz praktičnega dela in iz nujne potrebe. Nasploh se je v osemnajstem stoletju dogajalo na področju čebelarjenja veliko novega. Nastopilo je nekaj evropsko znanih raziskovalcev čebel, med katerimi je treba omeniti vsaj Holand-ca Svvammerdana in Francoza Reaumura. Prvi je sestavil mikroskop in z njim odkril jajčnike matice. Tako je lahko dokazal, da je matica v bistvu mati čebelje družine in da so troti moškega spola. Drugi pa je posvetil največ pozornosti prav čebelam in jih prikazal v popolnoma novi luči. Tudi v Švici je delovala cela družina čebeljih strokovnjakov -družina Gelieu, med našimi pa je treba seveda omeniti pastorja A. G. Schiracha, ki je izdajal v Gornji Lužici čebelarsko glasilo in prosveljenca Antona Scopolija, ki je precej pisal o čebelah - v latinščini že leta 1763. Marsikdo od prvih naprednej- ših čebelarjev še najbolj pozna Antona Janšo, ki je bil resnično izjemno dobro razgledan na tem področju in je »uradno« tudi naš prvi veliki čebelar, živeč v Glavarjevem času, vendar pa je Janša pisal strokovne spise v nemščini, kakor mu je bilo tudi naročeno in kar je bilo tedaj tudi najbolj zaželjeno. Glavar pa se je načrtno odločil za slovenščino, čeprav je tudi druge jezike obvladoval enako dobro. P. P. Glavar je hotel vse dotedanje vćde-nje o čebelah prenesti tudi najpreprostejšemu človeku - ko-mendskemu in lanšpreškemu kmetu, kajžarju; vsakomur, ki ga je to količkaj zanimalo in vsakomur, ki je hotel izboljšati čebelarstvo. Čebelarjenje na med Na srednjem Kranjskem, torej na ravnini med Kranjem, Skofjo Loko, Vidmom, Podpečjo, Poljem in Kamnikom, poroča P. P. Glavar, je bilo čebelarstvo sora- zmerno dobro razvito, saj je zasedalo mesto takoj za kmetijstvom. Omenili smo že, da se je P. P. Glavar veliko prizadeval tudi za izboljšanje kmetijstva, sicer pa je oboje tako in tako močno povezano. V Glavarjevem času so čebela-rili predvsem na med, kar pomeni, da jim usoda rojev ni bila prva skrb, ampak so raje nove roje kupovali na Koroškem in Štajerskem. Čebelarji so jeseni satje na srednjem Kranjskem večinoma razdrli, čebele uničili, prezimili pa so le samo resnično dobre roje in to na podstrešnih in v temnejših prostorih. O kakšnih ličnih čebeljnakih še ni bilo veliko govora, prav tako tudi ne o enakih panjih. Čebelarstvo je Glavarja vseskozi močno privlačevalo. O tem se je tudi sam tako izrazil. Nagnjenje do čebel mu je ostalo še iz mladosti, po "vrnitvi v Komendo pa se je čebelarjenja tudi sam temeljito lotil. Ob svojem praktičnem delu je vseskozi tudi prebiral vso tovrstno dosegljivo literaturo. Poznejši komendski be-neficiat pa je tudi zapisal, »da je vsakdo, ki je hotel priti do čebel, dobil od Glavarja panj matičnik in da je bila vsa Gorenjska deležna Glavarjevih čebel, katerih število je naraslo na več tisoč panjev.« O številu panjev bi bilo nesmi- V zgornjih prostorih sta urejeni knjižnica in Glavarjeva soba - foto C. Sivec selno razglabljati, saj različni zgodovinarji omenjajo zelo različne podatke, vsekakor pa je dejstvo, da je bil P. P. Glavar eden izmed vodilnih čebelarjev daleč naokrog, do evropskega slovesa. Pogovor od čebelnih rojou P. P. Glavarja sta spremljala pri delu velik red in vztrajnost. Marsikaj se je naučil iz lastnih izkušenj. Vseskozi si je zapisoval podatke o čebelarskih letinah, o čebeljih panjih, o porabi hrane pozimi, o medenju rastlin itd. Svoje panje je tudi vidno označeval, kateri je boljši. V Ljubljani je bila tedaj ustanovljena Kmetijska družba, ki naj bi še posebno skrbela za vse oblike naprednejšega kmetovanja in kar je v zvezi s tem. Tako je ta družba prejela od dunajske vlade tudi Predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah, ki so ga poslali P. P. Glavarju v presojo. Le-ta je - tedaj je bil že na Lanšprežu - odgovoril, da je Kranjska primerna za čebelarstvo, zraven pa je tudi zapisal, kaj bi morala storiti državna oblast, da bi se čebelarstvo nemoteno razvijalo. V tem odgovoru je prvič omenjena tudi pravilna trditev, da razen matice tudi čebele v posebnih primerih ležejo trote in podobno. Pomen tega Odgovora je bil tudi v tem, da na široko in dokaj realno prikazuje čebelarjenje na Kranjskem v tistem času. Leta 1771 se je Družba za kmetijstvo in uporabno znanje drugič obrnila na Glavarja in sicer v zvezi s Humlovim spisom. Tudi tokrat je Glavar na dolgo in široko odgovoril in pripisal svoje izkušnje. Vse te odgovore je napisal Glavar v nemščini, ki je bila tedaj edini uradni jezik. To mu ni delalo nobenih težav. Prav tako bi lahko odpisal v latinščini, italijanščini, pa tudi v francoščini. Leta 1771 je izšla tudi Janševa razprava o čebelah in sicer v nemščini. To je P. P. Glavarja še dodatno spodbudilo, da bi tudi sam napisal razpravo o čebeljih rojih - toda v slovenskem jeziku. Pisanja se je lotil mnogo prej, že leta 1768 in sicer »iz ljubezni do pod tožnikov kakor tudi do te nedolžne živalce, Id mu je edina zabava.« Sam tudi pravi, da je hotel »s tem popisovanjem nekoliko razsvetliti to preprosto ljudstvo.« Rad bi namreč »odpravil nevednost čebelarjev in jih poučil o potrebnih opravilih, ker eni in drugi moji deželnaki znajo kranjsko brati, in iz ljubezni do njih sem napisal te bukve v materinem jeziku...« Pogovor od čebelnih rojou (tak je bil naslov v tedanjem jeziku) je prevod in močna dodelava Janševe razprave, tako da ga lahko smatramo kot napol izvirno delo, saj je Glavar vanj vložil vse svoje znanje, tako iz prakse kot iz knjig, napisano pa je seveda v slovenščini! Slovenščine nikar Družba za kmetijstvo in uporabno znanje bi bila Glavarjev Pogovor verjetno pripravljena izdati, ker je bil dovolj tehten in uporaben spis, toda samo - v nemščini. Ker je bil napisan v slovenskem jeziku, se je rokopis preprosto - izgubil! Kancler grof Dioniz Barbo bi namfeč moral oceniti, ali je rokopis vreden izdaje ali ne, vendar do tega ni moglo priti v tistem času tudi zaradi drugih vzrokov. Zgodovinarji namreč menijo, da ne gre samo za preprosto nagajanje zaradi jezika, ampak je bilo verjetno tudi hudo narobe, ker je P. P. Glavar v razpravi tudi nakazal, kakšno odgovornost bi morala prevzeti država, posvetna in duhovska gosposka, če bi hotela povzdigniti čebelarstvo v deželi, predvsem seveda med pod-ložniki. Kaj takega pa vlada ni želela, saj je lahko manipulirala le z neukim ljudstvom. Glavarjev rokopis je našel prof. Jože Stabej v državnem arhivu Slov. šele leta 1951. Obsega 691 oštevilčenih in naslovljenih odstavkov, vsebinsko pa so zaokroženi v 53 pogovorov, iz katerih je čebelar lahko izvedel vse. Glavarjev Pogovor je prvi slovenski poljudni strokovni tekst in čebelarski učbenik, ki zdaleč prekaša vse tovrstne tekste 18. stoletja, zato mu bo treba posvetiti še več pozornosti. Slovenski čebelarji so se P. P. Glavarju ob 250-letnici rojstva oddolžili s spominsko ploščo na beneficijski hiši v Komendi. Na njo so zapisali: »Petru Pavlu Glavarju - 1721- 1784 - ko-mendskemu župniku, članu Kmetijske družbe v Ljubljani in čebelarske družine v Gornji Lužici, znamenitemu čebelarju, začetniku slovenskega čebelarskega slovstva, zagovorniku in dobrotniku preprostega ljudstva za 250-letnico rojstva - Zveza čebelarskih društev Slovenije, prebivalci Komende in okolice.« (prihodnjič: Družinska knjiga) .....■■■■■ ■ ,,.„■■ Spominska plošča čebelarjev in krajanov - foto C. Sivec Praznovanje kulturnega praznika Gledališče Novosti v kamniški Slovenski kulturni praznik smo rudi v Kamniku nadvse svečano proslavili in v njegovo čast prižgali kres na Starem grada. Planinska skupina Osnovne iole Frana Albrehta iz Kamnika je kulturni praznik proslavila na poseben način. Na Starem gradu je pripraviti velik kres, U so ga prižgali na predvečer praznika. Sij ognja se je Siril daleč v dolino in sporočal ljudem, da tu živijo potomci Prešerna in drugih duhovnih velikanov, ki bodo znah' v svojem življenju ceniti vse kulturne dobrine, zlasti v današ- Sem času, ko v vsakodnevnem astanju za materialnimi dobrinami mnogokrat pozabljamo na človeka in njegov duhovni razvoj, pozabljamo na skrb in težave ljudi: Kulturni praznik naj bi okrepil zaupanje in prepričanje, da je mogoče storiti veliko, le dobre volje in pripravljenosti ni vedno dovolj. To je mogoče doseči z vztrajnim delom na vzgojnem področju, tako v Šolah ka- »Nova« kamniška godba Navadno Je tako, da je godba na pihala nepogrešljivi dodatek raznim proslavam in drugim prireditvam. Januarski koncert kamniške godbe na pihala pa je dokazal, da je lahko godba mnogo več kot to. Med godbeniki so predvsem mladi, ki jim ni žal prostega časa za vaje. Pokazali so znanje, ki lahko vodi le Se k napredku in mimo' lahko rečemo, da so krizni časi kamniške godbe mimo. Dirigentsko palico je lani prevzel Emil Spruk, ki je s svojo Popravek V prejšnji Številki Kamniškega občana je tiskarski Škrat spregledal zadnji stavek v prispevku Mešani pevski zbor Podjuna -Pliberk na obisku v Kamniku. Zadnji odstavek sestavka se pravilno glasi: Doživetja tega večera pa ne bi radi ovrednotili le z jezikovnimi merili, saj ne želimo, da bi naše mnenje spominjalo na vznesenost in patos. Zahvale zato ne bomo iskali v besedah, raje se vam bomo zahvalili s ponovnim povabilom, dragi prijatelji s Koroške. Kmalu uporabite svojo popotno palico in spet si bomo lahko rekli brez besed: »Nocoj je bil lep večer«. glasbeno nadarjenostjo, znanjem in veliko mero živahnosti in vitalnosti močno dvignil kvaliteto igranja. Emil Spruk je osnovno glasbeno znanje dobil v Kamniku, potem pa je šolanje nadaljeval na srednji glasbeni Soli v Ljubljani v razredu profesorja Miškoviča in nato v Grazu, kjer se je dokončno odločil za pozavno in jazz. Svoje glasbeno znanje je nato dopolnjeval Se v Bostonu, kjer je obiskoval Berklee College in z uspehom diplomiral Zdaj je stalni član PrivSkovega orkestra in je s svojim solističnim nastopom na koncertu big banda v Cankarjevem domu dosegel velik uspeh. Repertoar kamniške godbe je dokazal, da so že presegli koračnice. Posebej je treba omeniti Janeza Krta, ki je s svojo trobento segel nad povprečje. Večina članov godbe obiskuje glasbeno šolo oz. ima tolikšno glasbeno znanje, da bomo Ka-mničani z veseljem prisluhnili njihovemu igranju še na kakšnem koncertu. Upajmo, da jih bodo pri njihovem delu podprli tudi tisti, ki delijo denarje v takšne in drugačne namene. Naša godba na pihala si takšno podporo nedvomno zasluži. I. H. kor domačem okolju. Tomaž Humar, Marko UrSič, Damjan Horvat in Jani Humar so zelo marljivo pripravljali kres in se veselili, da bodo na tak nevsakdanji način proslavljali. Ob tabornem ,ognju smo obnavljali spomine na Prešernovo Zdravljico, na pesem o Vrbi in tudi na druge. Ob prijetnem kramljanju je kres dogoreval, noč je postajala vse temnejša in čas slovesa vse bližji. Vsi so izrazili željo, da bi na takih in podobnih prireditvah zelo radi ponovno sodelovali. S prijetnimi občutki, da smo s svojim ravnanjem prispevali vsaj delček k polnemu praznovanju »našega kulturnega praznika«, smo se po spustu v Kamnik poslovili s prepričanjem o ponovnem srečanju ob letu. STANE SIMŠIČ Krajevna skupnost Kamnik, Novi trg vabi krajane na informativna ura vsako sredo od 17. do 18.30 v prostorih KS v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra, Novi trg 41/a. Skušali bomo odgovoriti - takoj ali pozneje po obravnavi - na vaša vprašanja. Vse predloge, pobude in mnenja bomo evidentirali in jih skušali v čim večji meri upoštevati pri izvajanju našega plana. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK organizira nadaljevalni tečaj krojenja in Šivanja v mesecu marcu. Prijave po telefonu 831-452. brez odra Težko bi našli človeka, ki si ne bi kdaj čisto tiho zaželel, da bi igral na odru ali v filmu. Kar tako, za šalo. Najbrž so naši učenci prav zato tako navdušeno pozdravili gledališki krožek, ki ga je na naši šoli osnovala tovari-šica Olga Šmidovnik. Čeprav na Soli za interesne dejavnosti ni prida denarja, so se učenci znašli in delo je steklo. Postali so dobri prijatelji in vsi se trudijo, da bi dosegli uspeh. Vsaka vloga je zanje nov izziv in njihov odnos do dela je dober. Novoletna predstava, ki so jo pripravili letos, je bila posrečena m zabavna in nas je navdušila. Kljub delovni vnemi pa za delo nimajo pravih pogojev. Predvsem si želijo oder in zavese. Upamo, da se jim bo ta želja vendarle izpolnila, saj so s svojim delom dokazali, da mislijo zares. Ponosni smo lahko, da imamo tak krožek in želimo si, da bi zdajšnji igralci prenašali svoje iz-VANJA GREGORC, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Rada bi spoznavala svet Že ko se človek rodi, ima začrtano svojo pot do osmega razreda - potem pa se mora odločiti za enega v množici rokavastih izlivov, za poklic, ki ga bo opravljal vse življenje. Težko se je odločiti za pravega. Veliko sem že razmišljala o poklicih, rada bi postala to ali ono. A v nobenem ne najdem pravega cilja. Povprašala sem očka in mamico, a vsak predlaga nekaj, na koncu pa pravita: »Odloči se za poklic, ki ga boš rada opravljala, in si zanj sposobna.« Dnevi, meseci bežijo, treba se bo odločiti, a še zdaj ne vem. Povsod jc gneča, naval za vpis ali pa ne dobiš službe, kušnje na bodoče generacije. Rada bi se odločila za poklic, v katerem bi lahko pomagal?, ljudem in spoznavala svet. VALERIJA VEDRIČ, 8. b Osnovna šola Komenda-i Moste knjižnici Hribar T.: Metoda Mancovega Kapitala, Cankarjeva založba, 1983 Wallace E.: Grozoviteži, Državna založba Slovenije, 1983 Janevski S.: Mag, Cankarjeva založba, 1983 Baigent M.-R. Leigh-H. Lincoln: Sveta kri in sveti Gral, Državna založba Slovenije, 1983 Statistični letopis SR Slovenije, 1983/XXII„ Zavod SRS za statistiko, 1983 Marco Polo, Državna založba Slovenije, 1983 ^Z|odovina L, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Mohorjev koledar 1984, Mohorjeva družba, 1983 Borisa M.: Srečanje z Abrahamom, Založba Obzorja, 1983 Poniž D.: Znaki in poetika, Založba Obzorja, 1983 Jurak M.: Berila iz angleSke in ameriške književnosti, Založba Obzorja, 1983 Finžgar F. S.: Zbrano delo, 5. knj., Državna založba Slovenije, 1983 Frelih E.: V svetu operne Tali je, Državna založba Slovenije, 1983 Horvat J.: Pisatelji, Pomurska založba, 1983 Rupel D.: Maks, Založba Lipa, 1983 Zaplotnik N.: Pot, Cankarjeva založba, 1983 Slomšek A. M.: Črni maček..., Mohorjeva družba, 1983 Lodrant J.: Pot okoli sveta, Mohorjeva družba, 1983 Pregelj L; Peter Pavel Glavar, Mohorjeva družba, 1983 Med Brdi in Jadranom, Mohorjeva družba, 1983 Montjuvin J.: Razgled po biblični zgodovini, Mohorjeva družba, 1983 Kovač P.: Kresnica Podnevnica..., Mladinska knjiga, 1983 Jurca B.: Snežaki v vrtcu, Mladinska knjiga, 1983 Godina F.: Zmaj v oknu, Mladinska knjiga, 1983 Zidar P.: Lev Pink z jogurtom na glavi, Mladinska knjiga, 1983 Kmetijski priročnik 1984, Kmečki glas, 1983 Ločniškar F.: Reja perutnine, Kmečki glas, 1983 Jurca J.: Mastitisi pri kravah, Kmečki glas, 1983 Ambrožič L.-Novljan: Petnajsta divizija, Založba Borec, 1983 Januš G.: Pesmi, Mohorjeva družba, Založba Obzorja, 1983 Šdmen B.: Past za metulje, Založba Borec, 1983 Sladkorna bolezen, Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 1983 Grgič J.: Odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo po letu 1960, Delavska enotnost, 1983 Jurkovič J.: Konjereja, Kmečki glas, 1983 Hergold I.: Pojoči oreh, Založništvo tržaškega tiska, 1983 Merku P.: Poslušam, Založništvo tržaškega tiska, 1983 Moškrič J.: Rdeče cvetje slovenske dramatike, Borec, 1983 Rolvaag O. E.: Velikani zemlje, 1. in 2. del, Prešernova družba, 1983 Lebover F.: Rojstvo brez nasilja, Delavska enostnost, 1983 Prežihov album, Založba Borec, 1983 Pomorska enciklopedija, 6. zv. Pe-Rh., Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb, 1983 Pečjak V.: Nastajanje psihologije, DDU Univerzum 1983 Bergant E.: Olimpijske steze, Delo, Oslobodjenje 1983 Dolgan M.: Spoznavanje jezika, samozaložba, Ljubljana 1983 Smith M. C: Park Gorkega. 1. in 2. del, Državna založba Slovenije 1983 1 Taufer V.: O jej krokodil, Mladinska knjiga 1983 Snoj J.: Sanjska miška, Mladinska knjiga 1983 Potrč L: Zebe in še nekaj takih o živalih, Mladinska knjiga 1983 Otrok in knjiga, 17, Založba Obzorja 1983 Rainer M.: Mih aha, Partizanska knjiga 1983 Kratke misli o kulturi ob kulturnem prazniku Katero kulturno področje ti je najbližje? Najbolj mi je odprta pot do knjige. Vsak delček prostega časa uporabim za branje. Tudi v bralni znački tekmujem vsa Jeta. ANICA GRAJZAR Meni je najbližje filmsko področje. Posebno me mikajo znanstvenofantastični filmi in napete kriminalke. Odrasli pravijo, da filmi kvarijo mladino, jaz pa mislim, da se ob filmu veliko naučim. STANE PODBEVŠEK Slovenci smo najbolj bogati v književnosti, z domačimi in tujimi deli. MAGDA JAVORNIK Glasba je kultura, ki jo potrebuje večina ljudi. Že več let hodim v glasbeno šolo in igram flavto. Vpisala se bom v srednjo glasbeno šolo. IRENA V1DIC Kakšen je kulturen človek? Upošteva predpise, ne onesnažuje narave, se lepo obnaša na cesti in doma. Prešeren, Cankar in drugi umetniki so nam ustvarili kulturo z veliko popolnostjo in uvrstili naš narod v svetovni vrh. PRIMOŽ GREGORIČ Kulturen človek ljubi in spoštuje svoj jezik in narod. NATAŠA KLEMENC Vse manj je kulturnih ljudi. Kulturen ni tisti, ki je le lepo oblečen, človek kulturo izraža z obnašanjem, odnosom do starih ljudi, narave, knjig, jezika. HASNUA Živi polno življenje, ne le 8 ur na delovnem mestu. Hodi v hribe, gozd in na kulturne prireditve, pomaga ljudem. PETER PIRŠ Ali smo Slovenci kulturen narod, zakaj? Mislim, da smo narod, ki premalo spoštuje svoje okolje in zemljo. Izgubljamo spoštovanje do jezika, lepih navad in običa- Jev- NELI Mislim, da naša kultura pada. ZORAN Imamo visoko književnost, ki se lahko meri z drugimi narodi. Smo pa znani po tem, da ne držimo preveč skupaj. HELENA Po številu kulturnih ustanov in. programov smo visoko, po kulturi jezika, ki je poln tujk in popa-čenk, pa nizko. MAGDA Prepričan sem, da smo pošten, delaven in kulturen narod. Imamo veliko umetnikov, gledališč, knjižnic, ohranjeno kulturo spomenikov. JANEZ HRIBAR Naša slaba kultura se kaže tu-, div prometu. ANDREJ HRABAR Kaj misliš o kulturnem dnevu - to je del učnega programa - kulturni dan, ki smo ga imeli v soboto, mi je bil zelo všeč -Jo je zelo koristna stvar, mimogrede se kaj naučiš - kulturni dan je minil mnogo hitreje kot pouk - kulturni dan je prišel pavi čas, ker ob sobotah ne grem rad k pouku - to je dan, posvečen pesmi, recitaciji, igralstvu - zanimivo je, ker v šolo pridemo brez torb - všeč mi je, ker so takrat učitelji zelo prijazni in ne sprašujejo - lepo je, ker ne pišemo testov - ob kulturnem dnevu se moramo kulturno obnašati - kulturni dnevi naj bi bili čimbolj različni - dobro bi bilo, da bi si ogledali kakšno razstavo - na ta dan naj bi bilo čimveč veselja in discipline - kulturni dan ne bi sem/ dolgo trajati - lahko bi si ogledali kakšen muzej ali galerijo - želel bi se srečati s kakšnim pomembnim ansamblom - tudi kakšen kviz bi lahko imeli - ob kulturnem dnevu bi lahko šli na kakšen koncert, v gledališče ali v kino - kulturni dan naj nam približa kulturno dejavnost iz preteklosti - zanimiv bi bil pogovor z igralcem, pevcem ali raziskovalcem - kulturni dan je 8. februar - kulturnega dne ne morejo imeti nekulturni učenci UČENCI 7. C in 7. D OŠ TOMA BREJCA Tako majhno ozemlje je dalo toliko pomembnih ljudi in ustvarilo bogato kulturo. MARU A UPOVŠEK Kaj misliš o slovenskem jeziku? Narod, ki ne ceni svojega jezika, je slab in ni priznan. Prešeren se je pred več kot 100 leti boril, da se je naš jezik uveljavil. Dokazal je, da se tudi v jeziku »hlapcev in dekeU dajo izpovedati najtanjša čustva. PETER PIRŠ Za naš jezik so naši predniki umirali. V našem jeziku je preveč tujk in popačenk. MITJA V šoli govorimo lepo le pri slovenščini, potem pa že šarimo s kvantami in kletvicami. Jezik bi-morali polepšati in očistiti. NATAŠA KLEMENC Človeka presodim tudi po njegovem govoru. SONJA PLEŠNAR Jezik je pomemben zaradi prihodnosti. Dobrih 100 let po odpravi tlačanstva smo že jezik čisto spremenili, kaj bo šele čez 100 let? MAGDA Težko je narodu brez knjig! je rekel Lenin. Tega problema Slovenci nimamo, moramo pa ohraniti jezik Prešerna, Cankarja, Gregorčiča, Kosmača in drugih, ki so vtisnili neizbrisen pečat slovenski kulturi. JURE PIRŠ UČENCI OŠ TOMA BREJCA Odsev kulturnega praznika Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v «r—«"fl™ že dolga leta ni bila deležna tako številčnega obiska, niti tofiko števila nastopajočih, Sironi namniške občine so se v dneh okoli slovenskega kulturnega praznika odvijale številne kulturne prireditve, katere so pripravili predvsem amaterski delavci na področju kulturnega udejstvovanja. Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v občini Kamnik pa je bila V. REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE KAMNIK, ki jo je organizirala Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik. V prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra se je v petek, 10. februarja zvečer pred Številnimi obiskovalci zvrstilo kar, deset kamniSkih pevskih zborov z okoli tristo pevci. Nekaj sto obiskovalcev prireditve je z navdušenim aplavzom nagradilo pevke in pevce petih moških, štirih mešanih in enega ženskega pevskega zbora, katere vodijo večini mladi zborovodje izključno iz domačih logov. Število vključenih pevcev v pevsko kulturo, katerim ni žal prostega časa za vaje in nastope, predvsem pa dejstvo, da starejšim izkušenim mojstrom zborovskega petja v vodenju vedno večjega števila pevskih zborov na kamniškem sledijo mladi zborovodje, katere m več potrebno iskati zunaj Kamnika, je zagotovilo, da pesem na kamniškem ne bo zamrla. MAJ Mladinska ura v znamenju glasbe Ugotovili smo, da smo z mladinskimi urami dobro začeli. Drugo letošnjo uro smo sklenili posvetiti glasbi. Vse je bilo že dogovorjeno in pripravljeno, potem pa je izginil plakat z vhodnih vrat. Kaj zdaj? Vsi smo se bali, da ne bo poslušalcev, a smo se ušteli. Kar precej učencev se je nabralo in Peter Romšak in Stane Vrbek sta s kitarami pripravila pester program. Najprej smo le poslušali, potem pa smo tudi zapeli. Z glasbenim večerom smo bili zelo zadovoljni in želimo si, da ne bi bil zadnji. BARBARA JANČAR, OŠ Frana Albrehta Obvestilo Obveščamo in opozarjamo vse občane, da se ravnajo po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur.list SRS, št. 6/83). V zadnjem času namreč ugotavljamo, predvsem pri prijah in odjavah začasnega prebivališča nepravilnosti, zlasti v zvezi z 10 in 11. členom tega zakona. 10. člen: Prijava oziroma odjava začasnega prebivališča je obvezna za osebe, ki se nastanijo ali začasno prebivajo: - v objektih gostinskih ali drugih organizacij, ki sprejemajo goste na prenočišče in počitek; - v zdraviliščih, internatih, počitniških in drugih podobnih domovih; - v domovih za ostarele in onemogle občane, za oskrbovance, za invalidne osebe, v delovno varstvenih zavodih, prevzgojnih domovih in drugih podobnih domovih oziroma zavodih; - v objektih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano nastanitev svojih delavcev; - v objektih drugih organizacij, ki sprejemajo ljudi na začasno prebivališče; - pri občinih, ki za plačilo sprejemajo turiste na prenočišče in počitek; Gostinske in druge organizacije, ki sprejemajo goste na prenočišče in počitek morajo prijaviti goste v šestih urah po njihovem prihodu. Počitniški domovi, zdravilišča in občani, ki za plačilo sprejemajo turiste na prenočišče in počitek, morajo prijaviti goste v 12 urah po njihovem prihodu, drugi stanodajalci iz prvega odstavka tega člena morajo prijaviti svoje goste v 24 urah po njihovem prihodu, objaviti pa v 48 urah po njihovem odhodu. Pristojni organ lahko določi daljši rok za vložitev prijave oziroma odjave iz drugega odstavka tega člena, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež pristojnega organa oziroma postaje milice, ne more izpolniti prijavne obveznosti v roku iz drugega odstavka tega člena. 11. člen: Osebe, ki se nastanijo pri občanih, ki za plačilo sprejemajo osebe na začasno prebivanje ali nastanitev, morajo prijaviti začasno prebivališče v 24 urah po prihodu, odjaviti pa ob odhodu iz tega naselja, če tega ne storijo, pa so dolžni stanodajalci take osebe prijaviti oziroma odjaviti v 48 urah po prihodu oziroma odhodu. Osebe, ki se mudijo izven naselja stalnega prebivališča v objektih, namenjenih za počitek in rekreacijo (počitniških hišicah in stanovanjih), ali drugih objektih, vendar ne v objektih oziroma pri občanih iz prvega odstavka 10. čletna tega zakona, morajo prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če se v tem naselju mudijo več kot 15 dni. Osebe, ki so na obisku pri ožjih sorodnikih v naselju njihovega stalnega prebivališča, morajo prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če se v tem naselju mudijo več kot 30 dni. Stanodajalci iz dragega, in tretjega odstavka tega člena so dolžni skrbeti za to, da občani, ki se začasno nastanijo pri njih, izpolnijo obveznost prijave oziroma odjave začasnega prebivališča. Obveščamo vse občane, da prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto. V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oziroma občan prijavo začasnega prebivališča obnoviti v roku osem dni od preteka roka. Po preteku osem dni se občan briše iz razvida začasnega prebivališča (14. člen) Izvajanje določila 14. člena tega zakona stopi v veljavo s 1. 3. 1984, zato opozarjamo vse občane, ki imajo začasno prebivališče, da postopajo in se ravnajo po tem členu. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK Informacija o stroških in plačevanju centralnega ogrevanja DO SKG Kamnik izvaja organizacijo ogrevanja v šestih stanovanjskih soseskah na območju občine Kamnik. Te soseske so: Tunjiška 2 c, Zikova 3, Klavčiče-va 3, ulica Matije Blejca 10, Groharjeva 10 in Komenda -Glavarjeva 92-94. V vseh navedenih soseskah so kotlovnice prirejene za obratovanje z ekstra lahkim oljem. Velikost cistern je različna, od najmanjše v Komendi, ki ima prostornino 10 m3, do največje na Zikovi 3, katere volumen je 100 m3. Zaradi nenehnega naraščanja cene kurilnega olja se v posameznih soseskah srečujemo tudi z vse večjimi problemi pri plačevanju stroškov centralnega ogrevanja. Pripomniti moramo, da je največji strošek v postavki ogrevanja kurilno olje, ki predstavlja okrog 95 odstotkov vseh stroškov, samo 5 odstotkov odpade na vse druge stroške, to je elektrika, dimnikarske storitve, kurjači in organizacija ogrevanja, ki skupaj s porabljenim oljem oblikujejo dejanske stroške ogrevanja v posamezni soseski. Na podlagi navedenega SKG Kamnik po zaključku vsake kurilne sezone pripravi končni izračun dejanskih stroškov ter z upoštevanjem akontacij tudi izvrši ustrezni poračun. Akontacije plačujejo stanovalci praviloma skozi vseh dvanajst mesecev, kolikor traja obračunsko obdobje v posamezni kurilni sezoni, ki je trajala do leta 1983 s pričetkom 1. 7. in zaključkom 30. 6. naslednjega leta. Da bi porabniki lahko zbrali dovolj sredstev za prvo napolnitev cistern, je bila v letu 1983 kurilna sezona premaknjena za dva meseca nazaj in sedaj traja od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1984. Pred pričetkom kurilne sezone 1983/84 smo vsem predsednikom hišnih svetov v posameznih soseskah posredovali plan Naša srečanja Malo za šalo, malo zares, smo se mladinci Tunjic odločili za nastop na oddaji RTV Ljubljana NAŠA SREČANJA. V začetku januarja nas je obiskal Mito Tre-falt, vodja oddaje. Najbrž naša mladinska soba še nikdar ni bila tako pospravljena in urejena kot takrat. Zvečer je bila nabito polna mladih, ki smo z vso resnostjo poslušali navodila za sodelovanje in okvirne podatke o tekmovanju. Ko bi vsaj enkrat na mladinskem sestanku vladala taka tišina in zbranost, kot je ob Trcfaltu. Napetost je rastla, trema je bila vedno večja in začeli smo s snemanjem. Predstavili sta se ekipi, se obdarili in že je bila na vrsti prva igra. Zmagali smo s tesnim rezultatom in dobili prvih 100 litrov stila. Sedaj smo že lažje zadihali, Irena nam je prislužila še drugih 100 litrov osvežujoče pijače. No, če ostane tako, pa bo kar v redu, smo si rekli in vse se nam je začelo zdeti lažje; sedaj bo lahko le še 2:2, smo se spodbujali. Jože je nesrečno vrgel kocko, in odšel je med gledalce. Prva točka za Krčanke. Se malo in Milena je hitro in zanesljivo zgotovila sonet in nam pridobila 3. točko. Konec tekmovanja in znan je bil zmagovalec. Zmagali smo. To je bil le del srečanj, kajti mi smo bili vesali že .tega, da smo sodelovali. Bilo nam je tudi v veselje tekmovati s tako ekipo kot je- aktiv kmečkih žena iz Krškega. To so same ženske -kmetice, dobre organizatorke in gospodinje. Njihov aktiv je zelo delaven in tudi priznan po vseh aktivnostih. Izmenjali smo si prene-katee izkušnje o organizaciji prireditev, kulturnih dogodkih in o vsem kar nas tare, veseli ali razburja. Vsi jim priznavamo, da so znale prav toliko kot mi, a kaj ko ima nekdo več sreče in tudi zmagovalec mora biti. Na začetku smo si vsi rekli: pomembno je sodelovati, ne zmagati. S temi ženskami smo sklenili prijateljstvo, ki ga bomo še poglobili. Prihodnji mesec bomo odšli k njim na izlet, nato pa jih bomo pričakali v naši krajevni skupnosti. Torej, srečanja so nam prinesla mnogo. Videli smo, da ni lahko tekmovati pred kamerami in da bi bili težko filmski igralci; po drugi strani pa nam je Uspelo, da smo predstavili našo krajevno skupnost, mladinsko organizacijo in sploh smo bili prva ekipa iz naše občine, ki je sodelovala na Srečanjih. Vse to pa nam mora biti spodbuda, da bomo še naprej delali, kot smo zdaj ali pa še bolje.. DRAGICA Čimprej zamenjati osebne izkaznice Kljub temu, da gremo tudi v nekatere KS in OZD, je odziv na terenu premajhen, zato ponovno opozarjamo, da bo moral do oktobra 1984 IMETI VSAK POLNOLETNI OBČAN NOVO OSEBNO IZKAZNICO. Z DENARNO KAZNIJO DO 500,00 din ali z zaporno do 15 dni se kaznuje za prekršek vsak: - kdor ne zahteva zamenjave v predpisanem roku - če fotografija ne kaže prave slike imetnika - če osebni izkaznici preteče rok njene veljavnosti - če ima imetnik poškodovano ali obrabljeno osebno izkaznico - če v predpisanem roku po 18 letu ne vloži zahteve za izdajo ' - kdor v 15 dneh ne naznani izgubo osebne izkaznice (Ur. list SRS, št. 16/74). Ne glede na starost (od 18 leta dalje) morajo vsi občani zamenjati osebne izkaznice; vsak se mora osebno zglasiti zaradi prstnega odtisa. Vsi občani, ki niso rojeni na območju občine Kamnik, prosimo, da doma pregledajo, če imajo izpisek iz rojstne matične knjige in ga prinesejo s seboj. Za občane KS mesta Kamnik (KS Mekinje, KS Center, KS Novi trg, KS Perovo in KS Zaprice) bo zamenjava osebnih izkaznic v mesecu marcu, aprilu in maju v stavbi občine Kamnik - ONZ Pritličje, soba 1 c, v času uradnih ur. Oddelek za notranje zadeve občine Kamnik stroškov za sezono 1983/84, na podlagi katerega smo izračunali višino mesečnega obroka, ki je le akontacija v trajajoči sezoni. V planu stroškov smo upoštevali takrat veljavno dnevno ceno kurilnega olja 25,70 din/liter s prevoznimi stroški, kar je zaokroženo znašalo 26 din/liter. Kljub prvi podražitvi kurilnega olja od 25,70 din/liter na 32,60 din/liter dne 14. 9.1983 in drugi podražitvi od 32,60 din/liter na 36 din/liter dne 24. 12. 1983, smo izstavljali položnice v nespremenjeni višini vključno mesec januar 1984. Z dotokom sredstev po sedanjih akontacijah ne moremo več pokrivati stroškov ogrevanja in smo bili prisiljeni nekatere dobave kurilnega olja plačevati z menicami. Iz navedenih razlogov nam samo povišanje akontacijskih zneskov od 1. 2. 1984 do konca tekoče kurilne sezone, to je do 30. 4. 1984 lahko zagotovi nemoteno dobavo olja in s tem normalno ogrevanje sosesk. Na podlagi planskih stroškov so s skupnostmi stanovalcev sklenjene tudi pogodbe o ogrevanju. Peti člen teh pogodb v drugem odstavku sicer določa, da se razlika med planskimi in dejanskimi stroški poračuna po zaključku kurilne sezone v enkratnem znesku, vendar smo prav zaradi lažjega plačevanja razlike v treh obrokih - povečanje položnic za februar, marec in april 1984 -»kršili« to določilo. SKG Kamnik je z dopisom št. 50/11-84, poslanim 20. 1. 1984 vsem predsednikom hišnih svetov, jasno obrazložil vzroke povišanja zadnjih treh položnic s prošnjo, da z vsebino dopisa seznanijo tudi vse stanovalce. Dopisu smo priložili tudi okvirni obračun s prikazom že nastalih stroškov po stanju 20. 1. 1984 in razvidom še potrebnih predvidenih sredstev do konca kurilne sezone, to je do 30. 4.1984. S 1.5. 1984 se namreč že prične nova kurilna sezona 1984/85, zato stroškov za tekočo kurilno sezono ne moremo prenašati v novo kurilno sezono. Iz priloge navedenega dopisa izhaja tudi, da so se celoletni planski stroški zaradi spremembe cene kurilnega olja (vsi ostali stroški so nespremenjeni) povečali za 27,95% na Tunjiški, za 20% na Zikovi, za 26,74% na Klavčičevi, za 24,26% na ulici Matije Blejca, za 22,92% na Groharjevi in za 19,60% v Komendi, Glavarjeva 92 in 94. Dopisu smo priložili tudi prikaz višine akontacij po posameznih vrstah stanovanj za vsako sosesko posebej. Priloga primerja višino dosedanje položnice z novo in je zato odstotek tega prehoda zaradi vključene razlike za že izstavljene položnice bistveno višji in se giblje od 78,57% v Komendi do 111,95% na Tunjiški. Poudarjamo, da povišujemo akontacijo za mesece februar, marec in april 1984, medtem ko bodo akontacijske položnice za naslednjo kurilno sezono 1984/85 od 1. 5. 1984 nekoliko nižje ob predpostavki, da cena kurilnega olja ob izračunu plana za sezono 1984/85 ne bo večja od trenutno veljavne, to je 36 din/liter oziroma 37 din/liter s prevoznimi stroški. Pripominjamo, da so dejanski stroški ogrevanja od soseske do soseske različni, predvsem pa odvisni od velikosti soseske, načina in starosti gradnje postrojenja in delovanja opreme kotlovnic. SKG Kamnik bo takoj po zaključku kurilne sezone, kot vsa leta nazaj, izdelal končni obračun stroškov za posamezno sosesko posebej, ter ga kot običajno dostavil z vso obrazložitvijo in prilogami vsem hišnim svetom, zato so očitki o neinformiranosti nekaterih stanovalcev do SKG-ja neopravičeni. Na naš dopis o povišanju akontacije smo prejeli nekaj pisnih pripomb hišnih svetov, na katere smo tudi odgovorili. Odgovarjali smo tudi na vprašanja posameznih stanovalcev, ki so se neposredno obračali na nas in jim dodatno obrazložili vzroke, iz katerih izhaja nujna sprememba akontacije za ogrevanje. V problematiko o plačevanju stroškov ogrevanja so se vključili tudi občinski pravobranilec samoupravljanja, občinska tržna inšpekcija ter Izvršni svet SO Kamnik. Po pregledu in kontroli dokumentacije in na podlagi pojasnjenih dejstev, ki so nam narekovali naše ukrepanje, ni bilo pripomb. Zavedamo se, da je resnično veliko stanovalcev, ki težko plačujejo visoke stroške ogrevanja, in da bodo stroški z naraščanjem cene kurilnega olja še večji, saj kot rečeno predstavlja kurilno olje okrog 95% celotnih stroškov ogrevanja, zato SKG kot DO, ki izvaja organizacijo ogrevanja in obračunava dejanske stroške na podlagi družbeno priznane cene kurilnega olja in ostalih storitev, ne more vplivati niti na konstantne in še manj na nižje stroške. Zavedati pa se moramo, da ima način ogrevanja, kot ga imamo v naših stanovanjskih soseskah (vrsta goriva, vrsta in izvedba instalacij) svojo ceno, ki jo moramo poravnati, če želimo imeti ustrezno ogrevane bivalne prostore. Smatramo, da je možno na nižje stroške najbolj vplivati le pri porabi kurilnega olja. V naslednjih kurilnih sezonah bomo na podlagi podanih analiz stanja in predlaganih rešitev poskusili varčevati z vgraditvijo ustreznih merilnih naprav v posameznih stanovanjskih blokih, torej vplivati na stanovalce, da bi se še bolj varčno obnašali pri ogrevanju in s tem zmanjšali tovrstne stroške. V smislu delnega zmanjšanja naših stroškov, smo določene naloge, ki so jih do sedaj opravljali naši kurjaci, prenesli na skupnosti stanovalcev in s tem nekoliko znižali stroškovno postavko kur-jačev. Poleg tega smo na skupnem sestanku predstavnikov sosesk, ko smo se dogovarjali okoli enega ali več kurilnih odborov na področju ogrevanja, med drugim ponudili organizacijo ogrevanja v celoti soseskam, vključno z nabavljanjem kurilnega olja, toda žal predlog ni bil sprejet. Prepričani smo, da naša DO skrbno in prizadevno opravlja organizacijo centralnega ogrevanja, zato ne želimo ničesar drugega, kot samo realno oceno našega dela na tem področju, le posebno pa več razumevanja, ko gre za višino stroškov ogrevanja v stanovanjskih soseskah. Smatramo, da bi se v razreševanje takih in podobnih problemov v zvezi z ogrevanjem, morala bolj aktivno vključiti tudi hišna samouprava in s tem prispevati svoj delež k oblikovanju čimbolj ustreznih in realnih rešitev. Istočasno obveščamo, da bo v naslednjih dneh naša strokovna služba posredovala vsem hišnim svetom preglede, iz katerih bodo razvidni podatki o obvezah in plačilih iz naslova centralnega ogrevanja po stanju 31.12.1983 za vsako stanovanjsko hišo in vsakega stanovalca posebej. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO Dedek Mraz, otroci in odrasli Tudi letos je MKD Pedenjmo-žfc priprav&e novoletno igrico za prihod dedka Mraza. Pripravilo jo je za otroke, ki jim prihod dedka Mraza vriBko pomeni' To je zanje veliko doživetje, ki jim buri domišljijo in pričakovanja že precej časa pred tem dogodkom. Igrica naj bi to doživetje popestrila, obogatila in ga vtisnila globoko v otroški sponan. Letos smo pripravili igro Čarodej Čarovrh. Ta je bil tako staromoden, da ni poznal ne telefona ne radia in ne elektrike. Vse te reči iz sodobnega sveta je spoznaval z otroki, ki so mu vedno pomagali s svojim živahnim sodelovanjem in ki so se mu ničko-likokrat prisrčno nasmejali. Tako je igrica pripravila vzdušje za vrhunec doživetja - prihod dedka Mraza. Ta je prav gotovo zaposloval velike misli malih glavic že veliko prej, preden se je pojavil pred željnimi očmi malčkov. Koliko otrok se je posebej pripravilo za ta dogodek, koliko pesmic so se naučili za to izredno priložnost, koliko časa bo ta dogodek ostal v spominu vseh tistih, ki so ga podoživljali v prijetnem vzdušju? Na vsa ta vprašanja starši in ostali odrasli ne moremo odgovoriti, ker je otroški svet čisto poseben svet, daleč od vsakdanje logike odraslih. Temu svetu se je treba prilagoditi in se vanj vživeti. Pedenjmnožic je hotel podreti pregrado med tema dvema svetovoma in otrokom omogočiti veselo, sproščeno in zabavno pri- čakovanje dedka Mraza. Izhajali smo predvsem iz naših lastnih izkušenj in doživetij in pa tudi iz spoznanj sodobne pedagogike. Med predstavami smo videli, da je bila naša odločitev pravilna. Vsakemu otroku smo namreč omogočili neposredno in aktivno podoživljanje igre in oseben stik z dedkom Mrazom. (Mimogrede: k našemu dedku Mrazu je prišel vsak otrok in iz njegovih rok sprejel darilo. Poleg tega naš dedek Mraz ne pozna šefovih, direktorjevih, računovodskih... otrok in zato so mu bili prav vsi enaki. Pa tudi če bi jih, ne bi delal niti najmanjše razlike.) Trudili smo se torej, da ne bi otrok strpali v množico. Za nas je pomemben vsak otrok posebej, saj si vsak v svojih' sanjah slika dedka Mraza kot svojega. Tako se trudi Pedenjmožic... Kaj pa sindikalni delavci in druge odgovdhie osebe, ki imajo vsaj za novo leto to moč, da posežejo v otroški svet in njihov razvoj? Odgovor na to vprašanje je enostaven: čim manj dela z organizacijo, tem boljše. Otroci pa tako ali tako niso kdovekako važni, ker so nemočni in ker ne znajo izraziti svojih želja. (Pa .tudi - če bi jih izrazili, dvomimo, da bi bilo kaj drugače.) Zatorej je najbolj preprosto otroke strpati v kinodvorano in jim zavrteti Toma in Jerrva kakor vsako leto. Saj je vseeno, če so to risanko otroci že videli in če ni preveč vzgojna. Pedenjmožic je ponujal drugačno možnost. B. V. OLIMPIJSKE IGRE VUČKO POROČILO O ZBIRANJU IN PORABI SREDSTEV SAMOPRISPEVKA V OBDOBJU 1981-1986 1. NAMEN IN SREDSTVA SAMOPRISPEVKA Za sofinanciranje programov razvoja KS, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov je bil v občini Kamnik uveden 2% samoprispevek in sicer od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986. S sredstvi samoprispevka naj bi se sofinancirala gradnja novega zdravstvenega doma, ker obstoječi prostori zdravstvenega doma ne ustrezajo več trenutnim potrebam tako glede prostorskih zmogljivosti kot funkcionalnosti. Na področju izobraževanja bi se sredstva uporabila pri gradnji naslednjih šolskih objektov: prizidek k osnovni šoli v Komendi, adaptacija šole v Mostah, adaptacija osnovne šole Tomo Brejc Kamnik, III. fazi izgradnje šole na Duplici in skupne gradnje osnovne šole s prilagojenim programom z občino Domžale. Na področju krajevnih skupnosti pa naj bi s sredstvi samoprispevka sofinancirali programe razvoja po posameznih krajevnih skupnostih. Skupna predračunska vrednost programov, za katere je uveden samoprispevek, je bila ocenjena po cenah leta 1980 na 412.542.493 din, od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 161.430.000 din. Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem zbirnem računu pri SDK Kamnik in se usmerjajo skladno z določili odloka o uvedbi samoprispevka na posebne račune v razmerju 50% za razvojne programe krajevnih skupnosti in 50% za programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja. Sredstva samoprispevka za samoupravne' interesne skupnosti se delijo v naslednjem razmerju: 78% za samoupravno zdravstveno skupnost in 22% za izobraževalno interesno skupnost. 2. PORABA SREDSTEV SAMOPRISPEVKA Ob uvedbi samoprispevka ni bila opredeljena dinamika porabe sredstev, pač pa je Skupščina občine Kamnik v Dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik za odbobje 1981-1985 opredelila dinamiko porabe sredstev samoprispevka. V dogovoru je bilo opredeljeno, da koristi delež najprej zdravstvena skupnost in šele nato izobraževalna skupnost. Sredstva samoprispevka zbrana do konca leta 1983 so v višini 131.723.962 din, kar predstavlja 81,6% od celotno načrtovanih sredstev. 2. 1. Sredstva, ki so bila zbrana do konca leta 1983, kot samoprispevek k uresničitvi programov krajevnih skupnosti, to je 65.861.981 din, se sproti uporabljajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi plani KS. 2. 2. Z družbenim planom občine Kamnik 1981-1985 in Samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985, je bil določen prioritetni red adaptacij in novogradenj osnovnih šol: 1. adaptacija OS Moste 2. adaptacija OŠ Tomo Brejc 3. novogradnja - dokončanje OŠ Duplica 4. novogradnja - druga etapa izgradnje OŠ Komenda 5. soinvestitorji pri izgradnji posebne OŠ v Domžalah Po planskih cenah iz leta 1979 bi bilo potrebno za tč. 1, 2 in 3 združiti sredstva v višini 86.000.000 din. Očitno je, da sredstev iz samoprispevka namenjenih za šolstvo ne bo dovolj, in da bo morala občinska interesna skupnost za izobraževanje ponovno pristopiti, k izdelavi programa prioritete adaptacij in izgradenj šol, glede na možna sredstva in nujnost po posameznih objektih. 2. 3. Program zdravstvenega varstva v občini Kamnik in gradnja novega zdravstvenega doma v Kamniku 2. 3. 1. Osnovno izhodišče, na katerem temeljijo vse priprave za gradnjo novega zdravstvenega doma v Kamniku, je Dolgoročni razvoj osnove zdravstvene službe v Kamniku, ki ga opredeljujejo: - temeljni cilji in prednostne naloge osnovnega zdravstvenega varstva v SRS, - delitev dela na področju zdravstva v SRS, - usklajenost programov v ZD Domžale, Občinsko ter Medobčinsko zdravstveno skupnostjo, - dolgoročna demografska gibanja v občini, - normativi in standardi Zdravstvene skupnosti Slovenije za opredelitev vrste, obsega in zahtevnosti zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni službi, - kadrovski normativi v osnovni zdravstveni službi. 2. 3. 2. Glavna naloga dolgoročnega programa je zboljšanje kvalitete storitev kot tudi razširjeni obseg storitev. Najprej se bo razlika pokazala v tistih službah, ki sedaj poslujejo v neprimernih - utesnjenih delovnih prostorih in bi jih ob upoštevanju normativov za zdravstvo in osnovnih higiensko tehničnih predpisov sedaj morali zapreti in prepovedati nadaljnje delo zaradi nevarnosti dodatnih infekcij in možnosti širitve nalezljivih obolenj. Drugo pa je uvajanje in razvijanje novih dejavnosti tudi specialističnih, katerih pozitivni učinek se bo pokazal ne samo v boljšem strokovnem delu, lažji dostopnosti, manjši" izgubi delovnega časa, krajših čakalnih dob ampak tudi v pocenitvi zdravstvenega varstva zaradi nižjega bolniškega staleža, zmanjšanju stroškov potovanj in dnevnic in predvsem v boljšem zdravstvenem stanju občanov, ki jih bomo z aktivne/ obliko zdravstvenega varstva hitreje vključevali v ustrezno zdravljenje. 2. 3. 3. Program dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva v občini je možno razvijati le na novi lokaciji, ker sedanja lokacija starega ZD (v idejah adaptacije in dozidave) ne daje ustrezne možnosti širjenja zaradi bližine šolskih igrišč in tovarne ETA. Z zazidalnim načrtom je lokacija novega zdravstvenega doma na zazidalnem območju BS-3 Novi trg, na levem bregu Kamniške Bistrice. 3. GRADNJA NOVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA KAMNIK 3.1. Financiranje investicije Finančna sredstva za novogradnjo naj bi zagotovili - Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana, ' - Kamniški občani, ki so se kot uporabniki izrekli za združevanje sredstev preko občinske zdravstvene skupnosti in z referendumom za uvedbo samoprispevka. Medobčinska zdravstvena skupnost kot zakoniti naslednik Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, naj bi pravzaprav le vrnila sredstva kamniškim občanom, ki so jih le-ti skozi 12 let, kolikor je trajal ta sistem zbiranja sredstev za investiranje v zdravstvu, vplačali v fonde Regionalne zdravstvene skupnosti. Zato ima Kamnik moralno pravico, da dobi ta sredstva. 3. 2. Faznost gradnje Že idejna zasnova novega zdravstvenega domaje morala izpolnjevati dva osnovna pogoja: - - možnost fazne izgradnje, - možnost poznejše širitve in dozidave. Vse priprave na referendum za gradnjo novega zdravstvenega doma so temeljile na srednjeročnem programu občinske zdravstvene skupnosti Kamnik in Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za obdobje 1981-1985. Ti so predvidevali 50% solidarnostno sofinansiranje gradnje iz združenih sredstev Regionalne zdravstvene skupnosti ter 50% sredstev, zbranih s samoprispevkom in združevanjem sredstev na nivoju občinske zdravstvene skupnosti. Medobčinska zdravstvena skupnost kot naslednica Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, srednjeročnega programa finansi-ranja in združevanja sredstev za investicije še do danes ni sprejela in jih zaradi sprejetih restrikcij tudi ni združevala. Zaradi restrikcijskih določil (prepoved združevanja sredstev za investicije v letih 1982/83) je kot možni finanser odpadla tudi Občinska zdravstvena skupnost Kamnik. Tako je kot možni vir sredstev za investicijo ostal le samoprispevek, ki pa ni zagotavljal potrebnega priliva, da bi z gradnjo po zakonskih določilih lahko pričeli že prej. V cilju, da bi se sredstva samoprispevka začela čimprej smotrno in racionalno porabljati, se je investitor ZD Domžale, TOZD ZV Kamnik odločil za fazno gradnjo in jo takoj tudi poizkušal realizirati preko Odbora za spremljanje sredstev samoprispevka, gradbenega odbora in DPO ter Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik. Fazna izgradnja je potrjena s sprejemom sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 na vseh zborih občinske skupščine dne 28/12-1983. Takšno rešitev je namreč brez sprememb omogočala zasnova objekta. Program novega zdravstvenega doma je namreč nameščen v posamezne trakte, ki jih je moč graditi tudi samostojno kot posamezne faze. Objekt se po funkcionalnih celotah deli na l/A, I/B in II. fazo, ki jih je moč graditi popolnoma ločeno, eventualno tudi z večjim časovnim razmikom. DELEGATSKA PRILOGA 3.5. Gradbeni odbor Za pomoč pri investiciji je imenovala Občinska zdravstvena skupnost nov gradbeni odbor imenovan pri investitorju. 3.6. Finančni načrt Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-1985 kaže preusmeritev zdravstvenega dinarja v osnovno varstvo in zobozdravstvo na račun »dražjih« oblik zdravstvenega varstva kot je bolnišnično in specialistično zdravstveno varstvo. 3.6.1. Sredstva za program zdravstvenega varstva Cene 1979 v 000 din gradivu pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 3.3 Gradnja I/A faze 3.3. 1. Gradnja I/A faze (1078 m2) obsega prostore za zobozdravstveno službo in šolski ter predšolski dispanzer, ki sta v sedanji stavbi najbolj utesnjeni. Projekt zagotavlja normalno delo brez večjih motenj zaradi začasne dislociranosti. 3.3.2 Predračunska vrednost Predračunska vrednost I/A faze znaša po cenah junij 1983 84,9 milijoriov din, skupaj z ocenjenimi podražitvami do pričetka gradnje in med gradnjo pa 104,6 milijona din. Predračunska vrednost I/A faze s predračunskimi vrednostmi ostalih faz brez ustrezne analize ni primerljiva zato, ker vsebuje vrsto stroškov, ki se nanašajo na celoten objekt, realizirali se bodo pa že v tej fazi. Ti stroški so: - pripravljalna dela za celotno investicijo, '- tehnična dokumentacija za celotno investicijo. - komunalna oprema zemljišča za celotno investicijo, - zgraditev toplovodnega omrežja za celotno investicijo, ki v začetni fazi sploh ni bila predmet te investicije. Predvidena je bila centralna toplarna za celotno območje BS-3, - odkup zemljiša za I/A in I/B fazo. Predračunska vrednost celotne investicije znaša po cenah junij 1983 233,8 milijona din. 3.3.3. Zagotovitev sredstev za I/A fazo Po zakonu o graditvi objektov morajo biti za vsako investicijo finančna sredstva zagotovljena v celoti pred pričetkom gradnje. Predračunska vrednost pa mora zajemati tudi predvidene podražitve do konca gradnje. - Finančni viri za I/A fazo sredstva samoprispevka 94,066.935 din - Sredstva obč. zdrav, skupnosti izločena 80 in 81 6,384.907 din - Sredstva Medobčinske zdrav, skupnosti 50% udeležba v letu 1981 za pripr. dela 3,192.453 din - Lastna sredstva ZD Kamnik iz rednega računa za prip. dela 965.705 din Investitor je za pripravljalna dela - izdelava tehnične dokumentacije in odkup zemljišča do sedaj že angažiral 7.396.216 din Na posebnem žiro računu Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik je iz priliva samoprispevka zbranih 59.259.416 din po stanju 30. 9. 1983. Predvidoma se bo iz bodočega priliva zbralo še 37.954.368 din Po realni oceni Komiteja za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik se bo iz samoprispevka za novi zdravstveni dom zbralo skupaj 110.666.762 din instrumenti za zagotovitev sredstev za I/A fazo Investitor bo v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 39/81 čl. 69 tč. 4j in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o začasni prepovedi dajanja garancij in drugih listin o zagotovitvi sredstev iz bodočega priliva sredstev ter dajanja sredstev in garancij, za kritje prekoračitve pri finansiranju investicij (Ur. list SFRJ, št. 31/83 čl. 1) predložil Službi družbenega knjigovodstva naslednja dokazila o zagotovitvi sredstev: - potrdilo SDK o izločenih sredstvih,., - akt o uvedbi samoprispevka 3.4. Investitor Po dogovoru med Občinsko zdravstveno skupnostjo in Odborom za spremljanje porabe samoprispevka ter Izvršnirasvetom Skupščine občine Kamnik je investitor ZD Domžale TOZD ZV Kamnik. Obveznost finansiranja in izgradnje zdravstvenega doma sprejemajo občani Kamnika in Medobčinska zdravstvena skupnost/Ljubljana. Polovico sredstev za izgradnjo zdravstvenega doma zberejo občani Kamnika preko samoprispevka, drugo polovico pa po principu solidarnosti Medobčinska zdravstvena skupnost. Sredstva, ki se zbirajo za gradnjo novega zdravstvenega doma pri Občinski zdravstveni skupnosti, se pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prenesejo na investitorjev račun Izločenih sredstev. Strokovni nadzor nad investicijo vodi LIZ - inženiring Ljubljana. DOHODKI I98l 1982 1983 1984 1985pov. letna stop. rasti 1. Zdravstveno varstvo skupaj m'. 102.37? 106.059 109.877 118.074 124.870 4,7% i.i. Osnovno zdrav, varstvo 29.060 30.425 31.854 37.592 41.705 8,4% ixl tega zobozdravstvo i T 8.849 9.203 9.571 14.195 17.138 15% 1._. bolnišnična zdrav, dejav. 1.1. / Amb. spec. dej. 44.956 45.998 47.050 48 111 49.332 2,3% 13.878 14.433 15.010 15,610 16.234 4,0% V petih letih, od leta 1981 do 1985 naj bi se upoštevajoč prioritetni razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, sredstva za to dejavnost realno povečala za cca 44% in za zobozdravstvo za 94% kar pomeni, da so to možni okviri razvoja in razširitve teh dejavnosti tekom tega srednjeročnega obdobja. Ojačanje osnovnega zdravstvenega varstva kamor spada tudi zobozdravstvo pomeni ob danih delovnih normativih in vsebini dela predvsem njeno kadrovsko okrepitev, ki pravzaprav pod novimi prostorskimi pogoji pomeni le izenačevanje kadrovskih normativov v Kamniku z normativi v SRS in medobčinski zdravstveni skupnosti. Povečanje je razvidno iz plana kadrov TOZD ZV Kamnik za obdobje 1981-1985 in je priloga srednjeročnemu samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z. Občinsko zdravstveno skupnostjo Kamnik. Sledeč te samoupravne akte in razvojne usmeritve naj bi se število zaposlenih do leta 1985 povečalo na 212 zaposlenih ali v povprečju 7,5 več sredstev letno, kar je realno in je posledica večletnega stagniranja zaposlovanja zaradi pomanjkanja delovnih prostorov. 3.6.2. Povečevanje sredstev za zagotovitev dela po dograditvi I/A faze l/A faza novega objekta je z vseh vidikov - tudi z vidika dodatnih stroškov - že obdelana v Investicijskem programu - september 1983, Naj navedemo le najvažnejše kazalce: - pridobitev,koristnih prostorov v izmeri 1086 m2, - namen uporabe: zdravstveno varstvo šolskih in predšolskih otrok in zobozdravstvenega varstva, - število zaposlenih v novem objektu 60 (od tega tri nove zaposlitve). - dodatni stroški: 5.314.000 din kar je vkalkulirano v poslovne stroške predvidene za leto 1984 in 85, ko naj bi po prejšnjih programih objekt bil dokončan. S pridobitvijo novih prostorov za potrebe zdravstvenega varstva v Kamniku, pričakujemo tudi večjo uspešnost delovanja zdravstvene službe, ker le učinkovito zdravstveno varstvo lahko doprinese k večji delovni sposobnosti občanov, kajti dražje zdravstveno varstvo je le tisto, ki ni dovolj učinkovito. 3.7. Učinki investicije Prioriteta osnovni zdravstveni službi je ena 'od glavni usmeritev resolucije in uvajanja stabilizacije v zdravstvu. Gre namreč za kadrovsko in prostorsko okrepitev cenejših oblik zdravstvenega varstva, ki pa opravijo večino dela. Takšna okrepitev je v Kamniku možna le z zagotovitvijo ustreznih prostorov, ki naj omogočijo normalni perspektivni razvoj in nadomestitev zamujenega iz preteklih let. Sredstva za osnovno zdravstveno varstvo bi se nominalno povečala, pričakujemo pa zato zmanjšanje sredstev zaradi: - zmanjšanja čakalnih dob zaradi možnosti boljše obdelave v domači ustanovi, - z razvojem specialističnih ambulant znižanje stroškov za potovanja in dnevnice. - z razvojem aktivnega zdravstvenega varstva in razširitvijo nege na domu, zmanjšanje stroškov za hospitalizacije, - z ustanovitvijo dispanzerja za mentalno higieno zmanjšanje stroškov za preglede psihiatričnih bolnikov v Ljubljani, za vključevanje v razne skupinske obdelave, za zdravljenje alkoholikov itd., - z dispanzerjem za sladkorne bolnike bi cca 800 diabetikom Kamnika omogočili redno vodenje in kontrolo doma brez. nepotrebnih obremenjujočih potovanj in izgube časa, - hitrejša obdelava pacijentov bo pozitivno vplivala na bolniški stalež, - - - bolj strokovna in popolnejša obdelava bo prispevala k skrajšanju čakalnih dob za predstavitev invalidski komisiji in posredno na znižanje bolniškega staleža, - boljše možnosti fizioterapije bodo skrajšale dobo rehabilitacije, - zmanjšanje potreb po specialističnih pregledih in hospitalizaci-jah bo zmanjšalo prevoze z rešilnimi avtomobili. Vsi ti pozitivni premiki se bodo pozitivno odrazili v dvigu zdravstvenega nivoja kamniških občanov, ki je po vseh statističnih podatkih zadnjih let zelo slab. V primerjavi z regijo in Slovenijo prednjačimo v številu samomorov, psihiatričnih obolenj, številu nesreč na delu in izven dela. v številu nesreč pri otrocih, števiu pregledov na enega prebivalca, številu alkoholikov itd. Naša dolgoročna usmeritev bo sanacija tega stanja in ne moremo in ne smemo vedno misliti le na finančni efekt predvidenih ukrepov. Verjetno pa se bo tudi ta pokazal vendar veiko pozneje. 3.8. Opravljena dela in postopki za investicijo , V skladu z zakonskimi predpisi so bila do sedaj opravljena naslednja dela: - opravljena so vsa pripravljalna dela za celotno investicijo, - izdelane so investicijske zasnove za celotno investicijo, - izdelana tehnična dckumentacija(PGD) za celotno investicijo in po fazah, - izvršen odkup zemljišča za I/A in B fazo, - pridobljeno lokacijsko dovoljenje za I/A in B fazo, - izdelane investicijske zasnove za celotno investicijo, . - izdelan investicijski program za I/A fazo, ki ga je pregledala in ocenila strokovna komisija po tehnični in ekonomski plati, - delavski svet investitorja je sprejel odločitev o investiciji, - pridobljeno pozitivno mnenje LB o družbeno ekonomski upravičenosti investicije I/A faze in o možnosti zagotovitve sredstev za to • fazo, " . .,.', : • - dne 28/12-1983 je bilo sprejeto pozitivno mnenje o investiciji pri komisiji za oceno investicije v SR Sloveniji, - pridobljena so vsa soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja razen pogodbe o komunalni ureditvi zemljišča, ki je SKG še ni poslalo. Ker je bila pogodba obljubljena že pred 1/1-1984 pričakujemo, da jo bodo prejeli še v tednu (do 12/1-1984). - v teku je pridobivanje potrdila SDK o zagotovljenih sredstvih. Zahtevek je bil vezan na mnenje republiške komisije in obravnavo na investitorjevih samoupravnih organih. Vloga za gradbeno dovoljenje je oddana. Gradbeno dovoljenje bo izstavljeno do konca meseca januarja 1984, - tehnična dokumentacija za izvajanje je pred zaključkom, tako da bo izvajalec lahko izvajal dela po PZI. - na osnovi dogovora s stanovanjsko komunalno skupnostjo Kamnik in DO Svilanit, smo Republiškemu komiteju za energetiko dali vlogo za odobritev dodatnih količin plina za »Svilanit«, da bo ta lahko dajala toplotno energijo za ogrevanje zdravstvenega doma. Pozitivnega soglasja še nimajo, zato je na komiteju dogovorjen sestanek skupaj s komunalno skupnostjo in Svilanitom ter LIZ-om, tako da bo vloga podkrepljena še s podrobnejšimi podatki o potrebah po energiji, ki je širšega pomena. - pripravili so osnutek samoupravnega sporazuma na osnovi katerega bi podpisniki sprejeli odgovornost za pravočasno oskrbo novega zdravstvenega doma s toplotno energijo do ogrevalne sezone 1984/85 in tudi po letu 1990. Samoupravni sporazum predlaga, da Samoupravna komunalna skupnost Kamnik prevzame investitorstvo za fizično realizacijo programa toplotne oskrbe v okviru zagotovljenih sredstev, - v decembru 1983 je bil na 2. seji komisije za izbor izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter zunanje ureditve I/A faze novega zdravstvenega doma izbran izvajalec SGP Graditelj iz Kamnika. Z izbranim izvajalcem je v teku razčiščevanje elementov pogodbe. Začetek gradnje je predviden do konca januarja 1984, - zaključek gradnje I/A faze predvidoma marec 1985, - investitor vodi postopek za odkup zemljišča za II. fazo. Podatke za poročilo so pripravili: - investitor ZD Domžale IOZD ZD Kamnik LiZ - inženering Ljubljana od tč. 2.3. do tč. 3.8. - Komite za DER od tč. I. do tč. 2.2. Počitniško letovanje upokojencev v Izoli Društvo upokojencev Kamnika organizira poleg ostalih aktivnosti za svoje člane tudi oddih v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli. Ves čas, odkar ta dom posluje, je udeležba kamniških upokojencev dokaj številčna in udeležba narašča vsako leto. Obiskovalci doma v Izoli so do sedaj bili v glavnem zadovoljni s postrežbo, prehrano in strežnim osebjem. Želo so zadovoljni z raznimi prireditvami in zabavo, pa tudi s pozornostjo, ki so je bili deležni pri sprejemu v dom in ob zaključku 10-dnevnega oddiha. Mnogi upokojenci izjavljajo, da se bodo v ta dom še vračali, saj so prijetno počutje, ki so ga doživeli v domu, prenesli tudi drugim. Poudariti velja, da so to starejši ljudje in občutljivi na osebni odnos do njih in prav to, da so bili sprejeti ljubeznivo in bili tudi ves čas bivanja v domu deležni pozornosti in skrbi, jih vabi ponovno nazaj med te ljudi. V programu koriščenja počitniškega doma v Izoli je bilo za leto 1983 za društvo upokojencev Kamnika določenih 144 prostih mest po 10 dni ali 4 prosta mesta na vsakih 10 dni. Po razpoložljivih podatkih pa so upokojenci Kamnika dejansko izkoristili 177 prostih mest ali 23% več, kar zgovorno potrjuje ugotovitev, da Kamničani radi obiskujejo počitniški dom v Izoli. Cene storitev in uslug v tem domu so kar sprejemljive, čeprav naraščajo, inflacija pa grozi, da bo v prihodnje tudi opravila svoje. S koriščenjem regresa, ki so ga upokojenci deležni pri počitnicah v Izoli, so cene vendarle primerne žepom upokojencev, in temu primeren je tudi nadpovprečni obisk. V zadnjem času težave spremljajo tudi počitniški dom v Izoli. Obisk iz drugih občin ni tako velik kot iz Kamnika, zmogljivosti doma niso vedno polno izkoriščene, zato je tudi finančni učinek temu primeren. Počitniški dom v Izoli mora poslovati gospodarno in uspešno, zato je prisotna vedno večja nevarnost, da bo tudi ta dom izročen v upravljanje drugim, s čimer bi razširili krog koristnikov, kot je to v Strunjanu. Upokojenci mislijo, da naj namembnost doma v Izoli ostane nespremenjena t. j., -da ga koristijo predvsem upokojenci, le proste zmogljivosti naj bi koristili tudi drugi. Ali bo prišlo do sprememb pri upravljanju in koriščenju tega doma, je odvisno le od upokojencev oziroma od zasedenosti doma. * Interes kamniških upokojencev za počitnikovanje v Izoli tudi letos ni zmanjšan. Do 20. januarja se je prijavilo na Društvu upokojencev Kamnik že 77 interesentov, ki bodo obiskali in preživeli počitnice v Izoli. Na društvu so prepričani, da bo obisk upokojencev iz Kamnika v letu 1984 presegel leto 1983. Počitnikovanje v Izoli traja 10 dni, le v izjemnih primerih je čas lahko krajši. Konec februarja pa se odpira posebna možnost triinpoldnevnega počitika. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse upokojence, ki'bi želeli letovati v Izoli v času od 27. februarja do vključno 1. marca (trije polni penzioni in še 1 kosilo), da se prijavijo čim prej na društvu v Kamniku, Kolodvorska ulica. Možnost koriščenja dopusta v tem času imajo tudi zakonski tovariši upokojencev (čeprav so še zaposleni). Stroški tega letovanja znašajo le 1950 din na osebo, vključujejo tudi turistično takso in prevozne stroške iz Ljubljane do Izole in nazaj. Odhod bo iz Ljubljane 27. februarja ob 9. uri z vlakom. Čas za prijavo je do 20. februarja 1984 v društveni pisarni, ki je odprta vsak torek in petek od 9. do 12. ure. V naslednjih dveh mesecih bo možno koristiti počitek v tem domu tudi do 5 dni, zato naj se vsi tisti, ki bi to želeli, oglasijo na sedežu društva, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Kamniški upokojenci, vsaj tako kažejo podatki, bodo ostali ljubitelji Izole, kjer si bodo ohranjali svojo telesno moč in krepili pri marsikaterem že zrahljano zdravje in tako z vedrim licem, kljub vsakodnevnim zapletom in težavam, kljubovali tegobam sedanjega nemirnega časa. Počitniški dom upokojencev Slovenije v Izoli Stahoviški lovci bodo praznovali 30-letnico Člani Lovske družine Stahovica so tudi lani precej postorili v svojem lovišču. Obnovili so več krmilnic za divjad, postavili nove solnice, očistili 12 kilometrov lovskih in gozdarskih stez, nako-sili nekaj voz sena in z njim napolnili krmilnicc za zimsko krmljenje divjadi. Z nekaj sto kilogrami koruze so izboljšali prehrano divjadi, zlasti muflonov. Da bi se podrobneje seznanili z najnovejšimi dosežki pri gojitvi muflonov v svetu, so pripravili predavanje, v katerem jih je znani lovski strokovnjak Veljko Va-ričak seznanil ž izkušnjami pri gojitvi te divjadi na Češkoslovaškem. Ker se mufloni zaradi poznega snega lani skoraj do konca leta niso umaknili z višjih leg, lovci niso mogli uresničiti gojitvenega odstrela slabih mladičev, pa tudi ne plana odstrela godnih muflonov. Število lisic je zaradi stekline in povečanega odstrela v letu 1982 precej manjše, vendar nevarnost stekline še ni odstranjena. To kaže tudi najnovejši primer, ko se je po novem letu na neko dvorišče v Bistričici zatekla lisica in poskušala napasti ljudi. Zato lovska družina opozarja vse lastnike psov, da odlok o privezovanju psov še velja in da so lovci dolini pokončati vsakega psa in mačka, ki se klati po gozdu. Taki ukrepi so v splošno družbeno korist nujni, zato ne smejo biti vzrok za zamero ali celo maščevanje, še zlasti, če je bil lastnik psa prej opozorjen. Lovska družina Stahovica bo letos praznovala 30-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo pripravili poseben program, ki bo predvsem deloven. Največja želja je, da bi končno prišli do ustreznih prostorov za potrebe lovske družine; ali s preureditvijo prostorov na Vegradu ali pa z gradnjo nove brunarice. Stahoviški lovci po uspelem lovu v Zakalu Iz doma upokojencev Novo leto pričakali ob zvokih harmonike Počasi in gotovo je prišla zima z drobnim sneženjem v zadnjem mesecu leta, v katerem smo nanizali kar precej dogodkov za slovo od leta 83. Redukcija elektrike je spadala zraven, pa bilanca leta, pregledi dogodkov, statistike. Na sestankih po oddelkih smo se pogovorili o novem, spremenjenem načinu dela pri nas, o novih cenah, o hrani, o medsebojnih odnosih, ki so tudi pomembni. Bilo je pa tudi več kulturnih dogodkov; ponovni nastop učencev Glasbene šole Kamnik, harmonikarjev pod vodstvom tovarišice Mare Španič, sledilo je predavanje Jamarskega društva. Predsednik društva Dane Hol-car nam je s članom društva prikazal vrsto diapozitivov z njihove velike akcije Propantes 82 v Grčiji. Razgibana pripoved in posnetki so nam vso pot živo predočili. Bil je to velik dogodek za Kamnik, saj je bila to prva samostojna akcija z vso pripravo in tveganjem, ki je s tem v zvezi. Obljubili so nam tudi predvajanje filma, ki so ga posneli ob tej veliki akciji. Še veliko voščil in dobrih želja smo prejeli, posebej nas je razveselil obisk pevcev Solidarnosti, ki so nam ubrano zapeli pod vodstvom dirigentke Ivice Ropaš. Čudoviti moški glasovi so napolnili našo hišo s prelepimi pesmimi. Sledil je obisk mladih pevcev Študentskega mešanega pevskega zbora iz Kamnika pod vodstvom mladega Janeza Klobčar-ja. Z lahkoto in sproščenostjo so nam odpeli zanimi'-'o izbran program in nam tudi s humorjem razložili svoje delo in nastope. Bili smo jiz zares veseli. S tem so nam na zares lep način voščili srečo, in to voščilo naj le postane lepa tradicija kot so ga imenovali. Ob koncu leta so imeli pri nas upokojenci iz Mekinj svoje vsakoletno srečanje. Pripravili so program z nastopom mekinjskih šolarjev, ki so bili zelo ljubki in so nam prinesli veliko vedrine. Svojo učiteljico, tovarišico Al-brehtovo, pa so obiskali nekateri pevci Lire s pevskim pozdravom. Torej smo res lepo pričeli z Postavili smo smrečice z okraski na vseh oddelkih, v okrašeni jedilnici pa smo skupaj silvestrovali. »Srečo, zdravje in zadovoljnost si bomo skupno zaželeli, oskrbovanci in delavci« je pisalo na vabilu, ki nas je posebej razveselilo. Bil je prijeten večer s slavnostno večerjo, pridružili so se nam naši nekdanji uslužbenci, bivši direktor Peter Kladnik, nekdanja tajnica Doma Marjeta Bernard in-nekdanja uslužbenka kuhinje Francka. Harmonikar v narodni noši je poskrbel, da je bilo zares veselo. Dolgo je odmevala živahna harmonika za pogumne jši prestop v novo leto. novim letom. Kaj nam bo prineslo? Da bi le bilo več zdravja in da se ne bi redčile naše vrste kot lani. Vsem, ki so nam prinesli toliko lepega ob novem letu pa se prisrčno zahvaljujemo. MARIJA LAVR1Č ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 89. letu starosti zapustila . - naša draga mama PAVLA BORSE Toplo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, prelepo cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Stanislavu Šedlaku in sestri Heleni Matoh za vso pomoč v času mamine bolezni. Hvala tudi g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Kopčavarjevi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice CILKE RAVNIKAR IzPodboršta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence, za vso pomoč ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kralju in sestri Jani Prezljevi za skrbno nego. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Podboršt, Komenda, Duplica, Kamnik, februarja 1984 SMRTI JERAS Mihael, osebni upokojenec iz Bistričice 14, star 69 let VIDMAR Jakob, prevžitkar iz Hriba pri Kamniku št. 4, star 80 let KLADNIK Pavel, skladiščni del. iz Kamnika, Kranjska 10, star 48 let GRZINČIČ Emil, osebni upokojenec iz Kamnika, Zaprice 10, star 68 let NOVAK Marija, osebna upokojenka iz Kamnika, Zupančičeva 3, stara 88 let BORSE Pavla, upokojenka iz Kamnika, Aškerčeva 2, stara 88 let OPAČIĆ Adelina, inv. upokojenka iz Kamnika, Slandrova 2, stara 54 let STARC Marija, upokojenka iz Gorice vasi 86, stara 75 let MARINŠEK Ivan, osebni upokojenec iz Godiča 33, star 79 let BALANTIČ Branko, dijak poklicne šole, iz Mekinj, Cankarjeva 56, star 17 let ŠTRAJHAR Marija, druž.u-pokojenka iz Porebra 11, sara 97 let ŽEROVNIK Milka, admini-stratorka iz Šmarce št. 115, stara 33 let URŠIČ Antonija, gospodinja iz Vrhpolja pri Kamniku št. 132, stara 71 let TRATNIK Alojzij, km. upokojenec iz Vrhpolja pri Kamniku št. 278, star 74 let KEMPERL Frančiška, upokojenka iz Županjih njiv 6, stara 80 let KOCIPER Marija, vzdrževana oseba, iz Podboršta pri Komendi št. 5, stara 74 let ZAVRŠNIK Stanko, pleskar iz Suhadol št. 45, star 48 let Kaj pa dimnikarji? V prvi letošnji številki smo objavili zakonske in druge predpise, ki v naši občini urejajo dimnikarske storitve. Med drugim tudi odlok o razdelitvi dimnikarskih območij, ki pa se nekaj bralcem ni zdel uporaben, ker niso bili navedeni tudi mojstri v sajastih oblačilih in za katero območje je vsak od njih zadolžen. Da bo torej informacija popolna, objavljamo še ta podatek. V prvem območju čisti dimnike in dimne naprave Stanislav Arh, Kidričeva 36 a, Kamnik, v drugem Janez Brleč, Nevlje 20, v tretjem Vinko Polak, Gregorčičeva 1 in v četrtem območju Stanislav Šikonja, Gregorčičeva 1, Kamnik. 'Zjutraj ne veš. kam bodeš dnevi legel, ne. kdo te vzdrami. ko zapreš oko; kadar si svojim dragim v roke segel, namara si za dolgo vzel slovo.« (O. Župančič) Sorodnikom in znancem sporočamo, da smo se v najožjem družinskem krogu 3. februarja 1984 v Nemčiji poslovili do naše drage JERICE SLABAJNA roj. Sitar Žalujoči: vsi njeni Gummersbach 21 An Den Nordhelle 4 BRD. Kamnik. Mengeš ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega sina in brata BRANETA BALANTIČA dijaka kovinarske sole Domžale se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in vsem, Id ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. mu darovali cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Še posebna zahvala OO ZSMS Mekinje za spremstvo in poslovilni govor, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za vso tolažbo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: val njegovi Mekinje, januar 1984 Veleslalom v Rudniku Sneg, ki je zapadel po novem letu, je mlade iz Volčjega potoka spodbudil, da smo že tretjič pripravili nočni veleslalom v vasici Rudnik. Mladi smo sklenili, naj bi bila ta prireditev posvečena padlim borcem v Rudniku leta 1945. Tudi letos smo imeli srečo z vremenom, na tekmovanje je prišlo 61 smučarjev in še veliko več gledalcev, ki so nastopajoče spodbujali. Vsi, ki so prišli na našo smučarsko prireditev, so imeli kaj videti. Že od daleč so zagledali smučišče, ki se je lesketalo v soju bakel in reflektorjev. Proga je bila pripravljena tako, da so tudi tekmovalci z višjimi številkami iahkoše kolikor toliko dobro peljali. Seveda prireditev - pri organizaciji nam je pomagal smučarski klub Komenda - ni bila brezhibna, saj smo mladinci na tem področju še pionirji, pa tudi malo nas je, ki primemo tudi za lopato. Toda, trdna volja in zaupanje v lastno moč sta nam pomagala, da tudi ob nekaterih grajali nismo in ne bomo obupali. Prepričani smo, da bo tovrstna prireditev iz leta v leto uspešnejša in kakovostnejša in bo kot taka tudi časten spomin na padle borce. Ker mladi sredstev nimamo dovolj, nam je priskočil na pomoč domačin Lojze Hrovat iz Mini bara, ki je prispeval del nagrad. Po smučanju so se stari in mladi lahko pozabavali s posebno točko, ki se je imenovala »vožnja z zračnico« in je bila prijeten dodatek po razburlji- vem in resnem tekmovanju. Povzročila je veliko smeha in tudi zagrizenega tekmovanja. Januarja prihodnje leto se spet vidimo v Rudniku. SREĆKO PERIC Smučarski tečaj na Kužni Od 10. do 14. januarja je bil smučarski tečaj za neveljske šolarje. Prijavilo se je 47 učencev, kar je več kot polovica vseh na šoli. Vsak dan se je kolona šolarjev napotila na Kužno, kjer so se seznanjali z osnovnimi smučarskimi spretnostmi. Pri delu so bili prizadevni. Njihovo vnemo je dvigala še vožnja z vlečnico, saj se ni bilo treba več toliko vzpenjati peš. V soboto, po zaključnem tečaju, so svoje znanje preizkusili še na tekmovanju. Ob progi so jih bodrili gledalci Kar veliko se jih je nabralo. Rezultati so bili dobri, le petim tekmovalcem ni uspelo, da bi premagali obe progi in se uvrstili. Boji med posamezniki so bili zelo hudi. Prvošolci: I. Aleš Golob, Grega Torkar; 2. Helena Omrzu; 3. Marko Pervinšek deklice 2. do 4. razred: 1. Nadja Torkar 3. r.; 2. Tina Žlindra X r.; 3. Jelka Vcgcl 4. r. dečki 2. do 4. razred: I. Igor Škrjanc 3. r.; 2. Iztok Virjent 3. r.; 3. Tone Spruk 4. r. Tečaj je bil v lepem, sončnem vremenu in ob prijetnem vzdušju nadvse uspešno zaključen. H Ž. Tekmovanje, ki združuje Konec januarja so OO ZSMS Kemijska industrija »Kamnik« in Titan Kamnik organizirali dvojno tekmovanje in sicer v šahu in streljanju. Tekmovanj so se udeležile štiri OO ZSMS: OO ZSMS KIK Kamnik, Titan, Svilanit in vojaški garnizon »Brnik«. Priznanja so osvojili organizatorji: OO ZSMS KIK Kamnik je pripadlo 1. mesto v šahu, OO ZSMS Titan Kamnik pa 1. mesto v streljanju. Ki-kovci so nastopili v sestavi: Srečo Kotnik, Pavel Kotnik, Marjan Ber-gant in Mirsad Jagodic, v streljanju -najboljši posameznik je bil Marjan Repič (KIK). Vrstni red: Šah 1. KIK, 2. Titan, 3. V. P. Brnik, 4. Svilanit streljanje 1. Titan, 2. KIK, 3. Svilanit, 4. V. P. Brnik Na tak način bomo popestrili sodelovanje med OO ZSMS v občini, pa tudi z OO ZSMS V. P. Brnik. Pri izvedbi tekmovanj so pomagali šahovski klub Kamnik in Strelski klub Kamnik. MIRSAD JAGODIC Cicibani in pionirji za naslove Januarja so imeli cicibani in pionirji v Selu pri Vodicah tekmovanje v nordijski kombinaciji za republiško prvenstvo. Na tekmovanju, ki obsega skoke in teke so sodelovali tekmovalci smučarskih klubov: Tržič, Žiri, Pred-meja, Kamnik in šolskih športnih društev: Matevž Blejc Mengeš, Franc Mam Vodice, Komenda Moste. Najboljši med cicibani je bil Tomaž Vrhovnik, SSD Matevž Blejc Mengeš, ki je zmagal v skokih in tekih, drugi pa je bil Boris Čebul j. SSD Komenda Moste. Pri pionirjih je bil najboljši Matjaž Poljanec, SK VIPA, Predmcja, ki je ŠAH ŠAH Šahovsko društvo Kamnik je organiziralo 9. januarja novoletni hitropo-tezni turnir ter januarsko mesečno tekmovanje po programu, na katerem je sodelovalo 19 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Vojko Laza-revič, drugo - Anton Božič, tretjo pa Boris Bavčar. Na hitropoteznem februarskem mesečnem tekmovanju, ki se je odigralo 6. februarja, je sodelovalo 22 tekmovalcev. Na tem tekmovanju sta si razdelila prvo in drugo mesto Anton Rožič in Vojko Lazare-vič, tretje mesto je osvojil Stane Kri-vorotov, četrto Albin Štrajhar, presenetljivo peto mesto pa je osvojila Barbara Motnikar, edina tekmovalka med tekmovalci. Poteka tudi turnir za društveno prvenstvo in za pridobitev kategorizacije, na katerem sodeluje 20 tekmovalcev. Šahovsko društvo bo organiziralo tudi tekmovanje veteranov, čas tekmovanja pa bo naknadno določen na oglasni deski v društvenih prostorih. Ponovno obveščamo vse ljubitelje šahovske igre, da so hitropotezna šahovska tekmovanja vsak prvi ponedeljek v mesecu. Zbir točk posameznih tekmovalcev bo dal ob koncu leta oz. sezone zmagovalca hitropoteznih turnirjev in vrstni red ostalih tekmovalcev, prvih devet mest pa bo nagrajenih s praktičnimi nagradami. s. N. tudi zmagal tako v skokih kot v tekih, Zlato Romšak, SD Komenda Moste pa je zasedel 10. mesto. Tudi ostali tekmovalci ŠŠD Komen la Moste so bili uspešni. Cicibani so tekli na 1 km dolgi progi in skakali na 20 m skakalnici, pionirji pa so imeli 3 km dolgo progo, skakali so na 40 m skakalnici. Tekmovanje je zelo dobrin pripravilo smučarsko društvo Strahovita iz Sela pri Vodicah. Rezultati: cicibani Kombinacija: 1. Vrhovnik Tomaž, ŠŠD Matevž Blejc - SD Strahovica, 399,2 t., 2. Čebolj Boris, ŠŠD Komenda Moste - SD Strahovica, 339,7 t., 3. Vrhovnik Rok, ŠŠD Matevž Blejc - SD Strahovica, 339,2 t., 4. Pibernik Sandi, ŠŠD Komenda Moste - SD Strahovica, 305,5 t., 5. Kosirnik Roman, ŠŠD Komenda Moste - SD Strahovica, 234,3 t. Skoki: 1. Vrhovnik Tomaž, 179,2 t., 13, 13,5 m, 2. Pibernik Sandi, 166.8 t., 13, 13 m, 3. Čebulj Boris 161.9 t., 12,5, 13 m, 4. Vrhovnik Rok 157,1 t., 10,5, 11,5 m, 5. Kosirnik Roman 105,9 t., 9, 9 m. Teld: 1. Vrhovnik Tomaž 5:30,9 min., 2. Vrhovnik Rok 6:34,1 min., 3. Čebulj Boris 6:41,2 min., 4. Pibernik Sandi 7:46,4 min., 5. Kosirnik Roman 8:03,5 min. POPRAVEK Pri objavi cenika smučarskega paketa na Veliki planini se je dogodila neljuba pomota. Cena paketa s popustom, ki velja od 5. 2. do 15. 3. 1984 od ponedeljka do petka ter od 15. 3. dalje vsak dan je iz Kamnika 288 din in ne 228 din, kot je bilo pomotoma objavljeno. Cena za prevoz s smučarskim avtobusom z dnevno vozovnico za vse žičnice je torej od 5. 2. do 15. 3.1984 od ponedeljka do petka, od 16. 3. dalje pa vsak dan za odrasle i88 din, za otroke do 10 let 168 din. Odhod avtobusa iz Kamnika je ob 7.40, povratek iz žičnice pa ob 16.15 minut. Komunalno podjetje Kamnik PIONIRJI Kombinacija: 1. Polanc Matjaž, SK Vipa Predmeia, 424,7 t., 2. Kopač Primož, SSK Žiri, 415,5 t., 3. Peharec Boštjan, SK Tržič, 386,8 t., 4. Maric Zoran, SK Tržič, 364,5 t., 5. Oblak Matej, SSK Žiri, 356,41., 10. Romšak Zlato, ŠŠD Komenda Moste - Strahov., 241,7 t. Skoki: 1. Polanc Matjaž 204,7 t., 33. 33 m, 2, Kopač Primož 198,5 t., 33, 32,5 m, 3. Peharec Boštjan 191,1 t., 34, 33 m, 4. Foršček Igor 176,2 t., 30,5, 30,5 m, 5. Maric Zoran 174,11., 31, 31 m. Teki: 1. Polanc Matjaž 11:03,6 min., 2. Kopač Primož 11:11,1 min., 3. Peharec Boštjan 12:04,3 min., 4. Maric Zoran 12:17,7 min., 5. Oblak Matej 12:27,1 min. KLEMEN PIBERNIK SERVIS šivalnih strojev. Tine Klančar, Čufarjeva 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. MONTAŽA IV ANTEN. Matija Zibelnik, Zavrti S, Mengeš, tel. 737-194. Zaposlim šiviljo vajeno industrijskega šivanja. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Kupim betonski mešalec 100 I z enofaznim motorjem. Jože Berlec, Mlakarjeva 2, Kamnik, tel. 831-153. Kondorji in taborniške veščine Na šoli Frana Albrehta delujeta dve skupini tabornikov: mlajša in starejša, obe pa vodi Marko Pahor. Za. delo z vodom morajo vodniki opraviti poseben tečaj, ki ga pripravi področna zveza tabornikov. Tokrat bo govora o mlajšem vodu, ki si je nadal veličastno ime - Kondor. Ime so člani voda izbrali sami. Mladi taborniki se v vodu seznanijo s taborniškimi veščinami, kot so: postavljanje šotora, orientacija, kurjenje ognja, življenje v naravi; znanje, pridobljeno na sestankih, preizkusijo na taborjenjih. Ukvarjajo se tudi s športom. Taborniki se udeležujejo raznih pohodov, obujajo tradicije, NOB, udeležujejo se taborjenj in zimovanj. Med prvomajskimi prazniki vsako leto postavijo tabor v Kamniški Bistrici, poleti pa taborijo v Bohinju. Njihov program bi bil lahko še bogatejši, če jih ne bi pestile denarne težave. Zavedajo se, da je povsod tako, zate največ sredstev prispevajo starši pogumnih Kondorjev. Zanimanje za taborništvo spet narašča, zato bo treba izšolati več vodnikov. Ko sva povprašali mlade tabornike, zakaj radi hodijo h krožku, so pove- dali, da je prijetno. Morda so hoteli reči, da je tovarištvo tisto, ki jih privlači. Katarina Slapar, Vanja Gregorc, novinarski krožek, . OŠ Frana Albrehta, Kamnik Vtisi z Velikih poljan Na Velikih Poljanah, na lepem terenu za pouk mladih smučarjev, so neutrudljivi vaditelji smučarskega kluba Kamnik pripravili med šolskimi počitnicami dva začetna in nadaljevalna tečaja za cicibane in pionirje. Tečaji so trajali po 3 dni, udeležilo se jih je po 50 cicibanov in pionirjev. Vadili so jih starejši vaditelji Dare Gjurin, Alfonz Boltar in Janez Brleč ter kandidati za vaditelje Peter Osolnik, Janez Šteblaj in Gregor Kopitar. Najzanimivejše so bile ekipe cicibanov začetnikov, starih od 4 do 6 let, ki so pod vodstvom vaditeljev osvajali prva spoznanja in veščine v hoji s smučmi, pluženju, smuku in slalomu. Razkropljeni po ekipah so bili tL malčki podobni piščančkom, ki so se zbirali okrog koklje zdaj na enem, /daj na drugem hribu in zopet v dolini. Vaditelji ekip so ves čas tečaja pogosto menjali smučišča in oblike pouka, kar je bilo za udeležence še lx>lj privlačno in zanimivo. Snega je zapadlo dovolj, pa tudi vmesno sneženje jih ni motilo. Zadnje ure tečaja so bile namenjene tekmovanju in podelitvi diplom najuspešnejšim. Od vrha do vznožja Poljan so se vila rdeče-modra vratca tekmovalne steze slaloma. Start in spust posameznikov do cilja so spremljali starši in drugi navzoči ter bodrili tekmovalce. Večina tekmovalcev vseh ekip je uspešno pripeljala na cilj. Po drugem spustu so vaditelji pregledali rezultate in glede na doseženi uspeh podelili diplome prvim trem zmagovalcem v vsaki skupini. Tisti, ki smo spremljali potek tečaja in videli dosežene uspehe tudi pri najmlajših začetnikih, smo bili s požrtvovalnim delom vseh vaditeljev izredno zadovoljni. Škoda, da na Poljanah ni bila postavljena žičnica oziroma vlečnica, saj bi precej pripomogla k še boljšim uspehom. Organizatorjem in vaditeljem gre vsa pohvala z željo, da se na tako privlačnem terenu, kol so naše Velike Poljane, takšni tečaji še nadaljujejo. F. C. Tradicionalno sankaško tekmovanje V nedeljo. 5. februarja, je bilo v Kamniški Bistrici prvo sankaško tekmovanje mladinskega odseka PD Kamnik. To tekmovanje naj bi postalo tradicionalno, vsako leto 31. decembra. Letošnjega se je udeležilo 17 tekmovalcev, razdeljeni so bili v dve kategoriji - ženske in moški. Prvo mesto pri moških je dosegel Frane Kemprle. pri ženskah pa Marjeta Brnpt. Priznanje in zlato lisico sta dobili tudi Jana Hribovšek za povprečni vmesni čas in Olga Osolnik lisičji rep za najzanesljivejšo vožnjo Podelitev priznanj in nagrad je bila v domu v Kamniški Bistrici. (MO PD Kamnik) Kemijska industrija Kamnik n. sol. o. Kamnik, Fužine 9 Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlaj prosta dela in naloge kurjenje parnih kotlov v glavni kotlarni -1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ki so določeni v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Vzdrževanje izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima strokovno izobrazbo kovinske usmeritve -širok profil - da ima 1 leto delovnih izkušenj - da ima izpit za kurjača parnih kotlov z avtomatskim kurjenjem - 4 izmensko delo Osebni dohodek je določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pisne vloge" z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: • Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9 s pripisom Komisiji za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Smo storili dovolj zase? Življenje; iz drobcenega raste veliko, Iz nebogljenega močno in korenito! Življenje je v ljudeh, rožah, travnikih, tudi v sosedovi muci, Id zapeljivo pogleduje za vaškim potepuškint mačkom. In življenje je v mislih, ki porode želje in ideje. Včasih celo preveč goreče in za začetek morda previsoko leteče. Lahko izgore in od sihie moči odlete in se ne vrnejo več. A ne vedno. V marsikateri športni duši v Kamniku je že dolgo tlela ideja o organizirani kolesarski druščini, svetel dan pa je ugledala na robu mesta, na katerega stari Kamničani gledajo kot na privesek. To je tam, kjer se Kamnik lomi z Duplico in se hiše že stapljajo s prvimi bloki na Bakovniku. Ker več ljudi več ve, zna in zmore, ni čudno, da so ideje zaživele in po nekaj mesecih dela našle svojo mesto v novo ustanovljenem Kolesarskem društvu »KAMNIK« Kamnik. Dvaindvajset se nas je zbralo na ustanovnem občnem zboru, kjer smo se 6.12.1979 odločili imeti svoje društvo, kateremu je prvi predsedoval Danilo Pertot. Člani KD »KAMNIK« smo se pred dnevi že petič zapored zbrali na občnem zboru. Ob skromni udeležbi smo pričakovali enega tistih dolgočasnih sestankov, ki so sklicani zgolj zaradi formalnosti. A takšen je bil le začetek, to je tisti del, ki priča o delu in aktivnostih društva. Plaz pripomb, predlogov in pohval, v eni besedi preobrat, je sprožil Silvo Teršek, član društva, občanom bolj poznan kot radijski urednik in novinar, ki ga pot velikokrat zanese med preproste ljudi v krajih, za katere včasih celo prvikrat slišimo iz njegovih ust. Namazan je s takšnimi »žavbami«, da mu uspe izzvati in pritegniti celo tiste, ki raje poslušajo kot govorijo. Njegove misli, katerim je pritegnila večina, so se strnile v celovito podobo zelo dobrega, a tudi pomanjkljivega delovanja društva. Ker je bil eden od pobudnikov in ustanoviteljev društva mu ni neznano, da je bilo društvo ustanovljeno predvsem za organizirano kolesarsko delovanje Karnručanov, torej za organizirana srečanja vseh domačinov, ki radi kolesarijo; tudi za tiste, ki nimajo »specialk« in napis Pinarello in še bolj znane proizvajalce dirkalnih koles lahko vidijo pri kolesarskih tovariših, ki jim ni žal odšteti nekaj milijončkov v sosednji Italiji; in tudi za mamice in njihove malčke, ki bi jim družba očka na »super kolesu« še kako godila. Torej naj bi v Kamniku storili storili vse, da bi bilo veliko priložnosti za vse, ki si želijo tovariških vezi in srečanj s skupno ljubeznijo - kolesarjenjem. Na to je društvo ob uspešnem delovanju predvsem za množice kolesarjev iz vse Slovenije nekoliko pozabilo; dela za 11 članov izvršnega odbora KD »KAMNIK« pa je bilo že tako ali tako več kot preveč. Premalo pozornosti se je posvečalo propagandi in obveščanju, pa tudi kolesarski podmladek je nekoliko zanemarjen stal ob strani odličnih veteranov - rekrea-tivcev. Težko verjamemo, da bo društvo ob še tako dobri volji in programu dela za leto 1984 kaj več lahko storilo za mladino, če vemo, da je društvo, ki razpolaga z minimalnimi sredstvi v ta namen namenilo 3 stare milijone. Zato je ideja, da društvo svojo aktivnost naravna predvsem v rekreativno dejavnost za svoje člane pravilna in smotrna ob istočasnem prizadevanju, da v društvo privabimo čim več mladih kolesarjev in znanje v mejah možnosti organizirano poskrbe člani društva, ki so za to že usposobljeni. Da pa bi ne zanemarili prireditev, po katerih je društvo dobilo svoje »kolesarsko« mesto pod soncem, tako v Kamniku kot naši ožji domovini, so se prisotni dogovorili še za naslednji program dela: 1. Organizacija in izvedba SPOMINSKE DIRKE SLAVKA JESE-NOVCA z občinskim tekmovanjem. To bo že tretja tradicionalna prireditev v spomin na veliko in toplo kolesarsko dušo - Slavka Jesenovca, občinsko tekmovanje pa bo priložnost, da se med seboj pomerijo tudi Kamničani. 2. Organizacija in izvedba zelo priljubljene družinske kolesarske prireditve, s katero je društvo pred štirimi leti zarezalo ledino v svoji društveni dejavnosti: DRUŽINA NA KOLESU. 3. DIRKA NA ČRNIVEC bo za vse prekaljene kolesarje prava poslastica, zahtevna hribovita proga pa bo seveda od vseh udeležencev zahtevala dobro pripravljenost in vzdržljivost. 4. MARATON PRIJATELJSTVA bo tudi letos privabil kolesarje širom Slovenije predvsem zaradi razgibane proge, ki se bo vila mimo gozdov in zaselkov, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa bo po naših pričakovanjih tudi tokrat prevzel OO ZB Kamnik. Lani se je maratona udeležilo še prek 500 kolesarjev. 5. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO bo zopet priložnost, da se pomerijo med seboj ekipe delovnih organizacij in zato pričakujemo trd boj. 6. JURIŠ NA BRISAČE je društveno tekmovanje - kronometer - v Kamniško Bistrico, konča pa se vedno z družabno prireditvijo. Ne bo manjkalo ne zidane volje, ne dobre kapljice, Marjana Adamiča pa bomo naprosili, da nam bo kakšno domačo zaigral na harmoniko. Člani društva se bodo lahko organizirano udeležili vseh večjih kolesarskih prireditev v Sloveniji, a le, če bodo nosili društveno majico, ki poleg pripadnosti društvu naznanja tudi pokrovitelja društva, to je delovno organizacijo SVILANIT Kamnik, ki društvu pomaga tako finančno kot s praktičnimi darili. Na občnem zboru so bili razrešeni članstva v IO dosedanji člani, med njimi tudi tisti, ki so bili z društvom od samega začetka in imajo pravzaprav glavnino zaslug, da je društvo tako uspešno delovalo. Izvoljeni so bili novi, društvu pa bo predsedoval Anton Zore. Ob obilici predlogov in idej ter številnih obljubah prisotnih, da bodo stali ob strani IO pri izvrševanju novih nalog pričakujemo, da se bo kolesarskemu stanu zapisalo še več privržencev kolesarjenja. To si želimo že zato, da tiste goreče želje in ideali, ki so jih tkali pred dobrimi 4 leti Zlato, Silvo, Rado, Matevž, Ferdo, Lado in še kdo, tam na robu mesta, ne bi zašle v pozabo. IVANASKAMEN m Kamniški občarj^ KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.