Listek.
253
hrvatskim knjigam. Dr. Fr. Vidic. — Ivan Turjaški, krajiški zapo-vednik. Ivan Steklasa. — Slovarski inbesedoslovni paberki. L. Pintar.
—   Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. Ivan Bernik.
—  Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? Ivan Vrhovec. — Biblijografija slovenska. R. Perušek. — Letopis »Slovenske Matic e«. E. Lah.
Popevčice milemu narodu. Speval Anton Hribar (Korinjski). V Celju tiskal in založil Dragotin Hribar. 189 8. Pred nami leži zvezek Hribarjevih poezij. Zakaj je pesnik objavil spredaj tudi svojo podobo in to baš v taki poziciji, mora vedeti že sam. Okusi so pač različni! — Ali ta naslov: »Popevčice«! Balade, romance, junaške pesmi se vendar ne morejo imenovati »povevčice«! Kratke lirske pesmice, takšne, ki se uglasbijo, bi se že lahko tako imenovale. Naslov pa se že vendar razteza na vso knjigo. Ali tiči za imenom »Popevčice« — skromnost? Pa ti skromnosti nekoliko kontrastuje do-tični portret. — No, bodisi kakorkoli.
Knjiga je razdeljena v lirske pesmi, balade in junaške pesmi. Najboljši je poslednji, najslabši prvi del. Res, da noben pesnik ni ckskluzivno lirski ali epski; o Hribarju pa bi skoro trdili, da je edino le epik. Lirika se mu kratko-inmalo ne izponaša — to mu je že marsikdo opomnil — najmanj pa takrat, kadar zaide v višje ozračje, kadar je refleksiven ali doktrinaren. Takrat je njegova pesem rimana — proza. Kako raztegnjena je na primer pesem »Ne obupuj, Ljubljana bela«! V vseh možnih stavkih istega pomena opisuje nje nesrečo vsled potresa. Dobro je vsaj, da strogo lirskih pesmi sploh mnogo ne obseza prvi del, najsitudi je pesnik vzporedil pod to zaglavje pesmi od 30. do 71. strani.
Epskega talenta, kakor smo omenili, Hribarju ne moremo odrekati, in sicer je njegova stroka romanca z narodno snovjo, ki jo zna on včasih spesniti z jasno, lahkotno in gladko tekočo dikcijo. Seveda, taka romanca je potem isto, kar idila. Ta gertre se Hribarju najbolj izponaša in preprostim bravcem najbol prija, ker zna cesto zadeti tisti »narodni« ton. Zato bi bilo zanj primerno mesto v knjigah družbe sv. Mohorja. Baladi pa Hribar ni več kos. In čisto napačne nazore imajo o baladi tisti kritiki, ki so Hribarja hvalili baš zaradi njegovih balad! Nobena izmed pesmi, uvrščena pod oddelkom »Balade«, pa ni prava balada, ampak navadna povest!
Nesrečna epska razblinjenost in gostobesednost zmedeta mnogokrat potrebno plastiko in preprečita tako zvane epske skoke, ki so baladi to, kar telesu kosti. Vzemi mu okostje, in telo se sesede. V tem pogledu mu Aškerčeva muza kliče: »Prid', zidar, se les učit!« ... In še nekaj! Res je, da nosi balada že po svojem bistvu na sebi mrakoten značaj, ne sme pa biti temna, nejasna, ne-umevna ali dvoumna. Prvi pogoj vsakega pesniškega izdelka je ta, da ga bravec ume in sicer prav tako kakor pesnik sam, in da se da razlagati samo po eni poti. Te jasnosti pri Hribarju včasih pogrešamo in navadno v najboljših snoveh.
—   Mimogrede ga opozarjamo tudi na to, da pri peterostopnih »srbskih« tro-hajih ne sme nikdar manjkati za drugo stopico diareze, ki je v pesmi »Boj pri Sisku« pogrešamo. Med njegovimi »junaškimi« pesmimi je »Zadnji knez« pravi epski biser.                                                                                           A. M.
Erotika. Zložil I van Cankar. V Ljubljani 1899. Natisnila in založila Kleinmaver & Bamberg. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 3 kr. O elegantno   opremljenih   pesmih,   ki   so   na   115   straneh  razvrščene v skupine:
254
Listek.
Helena — Iz lepih   časov — Dunajski  večeri — Romance — izpregovorimo več prihodnjič; priporočamo pa jih danes najtopleje izobraženemu našemu občinstvu.
Oton Zupančič. Čaš.a opojnosti, Cena 1 gld.,-po pošti 1 gld. 5 kr. Založil Lavo s lav Schiventner. Natisnila »Narodna tiskarna«. V Ljubljani. 18 99. Ravnokar pred sklepom Usta smo prejeli za veliko noč že druge poetične pisanke jako okusne in moderne oblike. Znani »Zvonov« pesnik (Nikolajev) nas je razveselil s to zbirko pesmi, ki obsegajo na 110 straneh tele krožke: Albertina — Zimski žarki — Steza brez cilja — Seguidille — Bolne rože — Jutro — Romance. — Knjigo krasi naslovni list, ki ga je narisal arhitekt Ivan Jager. O vsebini lepe knjige prihodnjič več, za sedaj pa bodi priporočena vsem ljubiteljem Nikolajeve muze.
Donesek k slovstveni zgodovini 18. stoletja.   Knjižnica benediktinskega samostana  admontskega  hrani slovensko-nemški   slovarček (galerija, omara 99., št. 105.), kateri do sedaj  še ni bil nikjer omenjen.  Naslov mu je: Ein kleines [ Worterbuchlein | namlich j  \vindisch- und deutscher | Sprache | — j Enu Mala | BESEDISHE ] Nemrizh |    Slovinskiga, inu Nemshkiga | Jefika | — | Mahrburg, | zu finden bei Joseph   Merzinger, burgerl.   Buchbinder j    und Buchhandler, 1789. m. 8°. str. 112.
Slovar, kateri obsega 38 strani, je razdelil neimenovan pisatelj v oddelke, katerih se vsaki začenja s črko A, vendar se abecednega reda ni dosledno držal. Prvi dve strani zavzemajo krstna imena, n. pr. Dismas, Engelbert, Erntrud, Hippolvtus, Kilian, Norbert, Olvmpius, Prosdocim, Radigund i. t. d., večji del imena tuja slovenskemu duhu, katera tudi kažejo, da je bil pisatelj bržkone duhovskega stanu. V ostalem ima slovar besede, katere se v navadnem življenju najčešče rabijo; zadostuje, da se slovarjevo bistvo spozna, ako podam malo zbirko besed: Shivod, der Leib, Shinek, das Genick, Zhelu, die Stirne, Vuhu, das Ohr, Paplat, die Sohle, Vodovz, der Witwer, Brad, der Bruder, Kavz, der Weber, Pozh, der Ofen, Groft, die Weintraube, Srakonoga, der Himmelthau, \Veer, der Fenchel, Pfenich, Wizh, das Pinsenrohr, Vodu, unvermacht, speer, Wodlejenje, das Seitenftechen, Vav, der Ochs, Rezhar, der Entrich, Kuff, die Amfel, Wrast, Jam, der Ulmbaum, Hudopjer, die Fledermaus, Qvas, der Sauer-teig, Vedeozh, wiffend, Wejshat, fliehen, Wrot, die Uiberfahrt, Predni (Sadni) padev, des fordere (hintere) Geftell, Sleff, der Ibisch, Eibisch, Kofovitiza, der Rittersporn, Moshizh, die Hausvvurz, Strashivnik, der wilde Feldsafran, Oftro-shenza, die Brombeere, Gladesh, Erdpfriemen, Bela Zhemerika, die \veifie NinfS-wurz.   Mislim, da ti zgledi zadostujejo.
Za slovarjem sledijo na str. 39. poučni kmetijski sestavki, deloma v dvogovoru. Kot primer bodita: Dva pogovorna Mosha. Perjatev, kam gresh tir Jesl (stavčeva napaka mesto t) grem v' Meftu. Jeft ranu tude v' Meftu grem. Pojdma toku v' kub, bode nama krajski zhaff. Kaj imash ti v' Mefti oppravitr Jeft fim shi pred shtiernajftim Dneva veliku Meti, Sekirne,inu Motkine toparishe, nika-tiere Shajtrige, tri Sanv, tudi nikatiere Brane, en okuvani Plug, vofne Koleffe, inu dve kripi Vogla noter poslav. Na to visho, dokler ti tolku Rezhi na odajo imash, bodesh veliku Denarjov gor d'sdignu. To bi pozh prav dobru blu: jest morem tudi veliku ven dati i. t. d. —¦ Mogoče, da si je pisec vzel za vzorec M. Pohlina slovar (1782), čigar naslov se glasi tudi »besedišče«: »Tu malu Besedishe treh jesikov«; toda ker Pohlinove knjige nisem imel pri roki, ne morem nič gotovega povedati.                                                                     Smid,