Moja mladost je bezanje
PTICA    razprostira krila, zaprhuta
kot po dolgem spanju in poleti. Trepetava -ptica in jaz
*
MOJE OČI    imajo barvo tvoje kože. Nežen, čist in zlat si. In izgubljen. Dovoli, da sanjam tvoje sanje.
*
604
Tanja K.
605
Moja mladost je bezanje
KOSCEK NEBA
je čoln.
Neslišno drsim z njim. Konec je vedno enak: zvezde se potapljajo v očeh.
NAJ OSTANE    vedno enako število korakov. MED NAMA    Naj ostanejo tvoje oči svetla jezerca. Naj ostanem misel, ptica v ločju. Ostaniva vsak na svojem bregu.
MOJA MLADOST
je bel gugalnik, odprta vrata na balkon, bližina nočnega neba,
je deževen gozd, obut z mehkobo, mahovi, zelene dlani, cvetovi, srnine oči.
Moja mladost je bezanje.
ZNOVA BITI
prhut ptic v žili, pljusk modrine v očeh, popek rdečice na licih, poljub prstov. Kako si želim!
PRAZNIK    Kozarca zvenita,
sta zvončka na saneh zime. Neka beseda, plaha, upajoča, rodi prvi poljub.
606
Tanja K
GNEZDIŠ    kot ujet metulj pod steklom, V SPOMINU    kot posušeni zvončki neke pomladi, IN SANJAH    kot pravljica brez konca.
Ljubim noč;
diši po tebi:
vonj suhih rož pod blazino.
V SLOVO    Poklonila sem ti zaupanje. Poklonil si mi spoznanje in slutnja rdeče vrtnice živi v mojem domu.
RESNICA    Globoko v sebi trepetam.
Papir je raven in črke so trde,
besede so le senca, bleda senca,
so le odmev razrite stene,
odsev z nemirnega morja pričakovanj,
so le obliž in rana.
Ni besed, le resnica,
potopljena globoko v tebi,
rojena v umiranju dne in svitanju noči.
Zato trepetam in sladko umiram,
s tisoč fanfarami in bobni,
s tisoč solzami v bolesti znani.
Nihče ne ukrade resnice srca,
nihče ne ukroti konja ljubezni,
nihče ne izniči resnice.
RODIL    kot rožni grmiček, SE JE OTROK    majhen kot kepica,
z modro črtico preko oči. Danes pravi:
Moja duša je posuta z bonboni, tvoja s cekini.