235, itm. IsSsaja rasosj nedelj prašnikov vsak ti a m el? 16. url efejscidf?a. tiiedfližtvo je v Ljubljen:, f>0Etičkan8ka uiica st. 6. Učiteljska tiskarna. Popise frankirati iu pod-piBaii, sicer se jih ue priobči, Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50, Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. P« večjem naročil« popust. Pavialiti Iranko v driavi SHS. V Mubllani, v torek 12. oktobra 1116, r-» *■' v-MM •*■*««: r- Pcsemama štev. f krtino. teto IV. TeSsfsrtska št. 312. fesll© |yios!ov. secifslito - dimokrstfint ©Iranke. 'iaročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol .‘sta K 120, ra četrt leto K 60, za mesee K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamo ci je za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica Ji. 6hr,, Učiteljska liskama. temam Izid glasovanja bo objavljen v petek. Borovlje, 11. Danes dopoldne se je v Borovljah začel skrutinij, do-čim se je v Rožeku, Velikovcu in Pliberku pričelo štetja že sinoči ta se je danes nadaljevalo, V glasovalnem okraju Borovlje so dopoldn® prešteli samo eno občino, namreč Medgorje. Izid še ni 2uan. Predsednik okrajne plebiscitne komisije v Borovljah je izjavil, da »zida ni pričakovati pred petkom, ker gre štetje zelo počasi. Isto ]e v drugih glasovalnih krajih. Udeležba pri glasovanju je bila nad vse pričakovanje velika. Vidi se, da sta obe stranki napeli vse sile, da izvojujeta zmago. V nekaterih krajih so glasovale do zadnje vse v glasovalni imenik vpisane osebe. Na obeh straneh je kurirska služba funkcijoniraia izborno. Nemci so imeli na razpolago ogromno število avtomobilov, ki so neprestano Švigali med jugom ta severom. Pa tudi naša prevozna sredstva ta naše zveze so se bodro obnesle. Sklep ententne komisije, da bo v soboto ta nedeljo cona ^ zaprta, je bil iluzoren, ker se Nemci za to prepoved niso Rigali m so nemoteno v celih gručah prestopali bivšo demarkacijsko črto. Nemške tolpe so posebno arogantno nastopale ob Vrbskem jezeru to južno od Celovca. Tam so naši zajeli cele skupine po 100 oseb in še Več, pobrali jim razno orožje, kajti nihče ni bil neoborožen. Zaprli so lih deloma po kleteh in skednjih itd., pozneje so jih zopet izpustili, ali pa so jih odvedli do bivše demarkacijske črte, kjer so jih izročili ententnim Častnikom, ki so jih oddali v cono B nazaj. Orožje je bilo vsake vrste: samokresi, boksarji, takozvanj „Totschlagerji“, z žeblji okovane palice, dolgi noži itd. Skrivali so se v hišah, kleteh, gozdih, na samotnih potih itd. in neprestano izzivali naše ljudi, ki so večinoma ostali hladni. Snoči in danes se vračajo Nemci v avtomobilih ali peš. Ponoči so se ponekod 2birale gruče „Volkswehrovcev‘‘ in drugih nemških razgrajačev, ki pa so se kmalu razpršile, ko so videle, da Slovenci ne reagirajo na njihovo izzivanje. Naše ljudstvo zelo nestrpno pričakuje izida skrutinija, toda pred petkom ga ni pričakovati. Zaupanje našega naroda v zmago jc trdno ta ncomahljivo, Ldu. Mezdno gibanic zagrebških privatnih Zagreb, II. Včeraj ob desetih so zborovali privatni nameščenci. Sestavili so spomenico, ki jo izroče jutri delodajalcu. Stavili so jim 14 dnevni rok za odgovor. Nameščenci zahtevajo, da se jhn zvišajo plače, In sicer v mestu Zagrebu od 60 do 90 % (sorazmerno z višino plače), za nameščence na deželi pa 50 do 80 %. Poleg tega zahtevajo še nabavne prispevke za nabavo najnujnejših potrebščin za zimo. Kusko-poljski sporazum podpisan. Moskva, tl. (Brezžično). Dne 9. t. m. je bil v Rigi podpisan sporazum, v katerem se obvezujeta obe stranki, da takoj, ko bo podpisano premirje, začneta s pogajanji za končnoveljavni mir. nasilje volkswehrovcev. Hodiše. 11. Danes ob tričetrt na 8. zvečer ie približno 15 Volksweh-rovcev napadlo brata učitelia Bitenci Ranien ie s samokre- cesti nribii^A fnad se !e 'zvršil na * nr bbžno 50 korakov od žud- tasča. Napadalci so zbežali v gozd Orožništvo lih zasleduje. finančni minister vztraja. Zagreb 11. »Jutam« List« iavija Iz Beograda: V finančnem ministrstvu ie bila včerai konferenca, na kateri se ie razDravIlalo o prometnem davku in trošarini. Udeležili so se ie poleg finančnega ministra še razni zastopniki zainteresiranih krosov. V štiri ure dolgi debati so se vsi govorniki iziavili proti davku na promet ta trošarino. Finančni minister ni oristal na to. da se ukine ta davek. PROMET Z USN JEM IN VOLNO JE PROST. Zagreb. II. »Jutarpri List« iavlia Iz Beograda, da se ie dosegel na konferenci med zastopniki vlade ta vojnega ministrstva in med tovarnarii liSrsia in volne sporazum glede uki-nienia naredbe o prepovedi svobodnega nrometa usnja in volne. Promet z usniem in volno le zopet orost. pravila za vojno odškodnino IZDELANA. Belgrad, 10. (ZNU.) Komisija za ^delanje pravil za voino odškodnino te dovršila svoie delo in je oddala ves elaborat pravosodnemu tamistru v presoje. Ta pravila dopolnjujejo uredbo glede vojne odškodnine. Nova je v njih določba obveznosti okrajnih sodišč v tem vprašanju. Ko bo pravosodno ministrstvo odobrilo ta pravila, se bo v ministrstvu za socijalno politiko sestala konferenca, v kateri se bo razpravljalo o odredbah, ki se tičejo tega ministrstva. Šele potem bodo pravila veljavna. RATINANJE NA MADŽARSKEM. Budimpešta. 11. Listi iavliaio. da se ie včerai vršila konferenca državnega oravdništva. Na zborovaniu ie naznanil višti državni pravdnik Varv. rta se bo 7.3 delikte, ki so bili izvršeni od 29. septembra dalje uporablie-vala kazen z batinami Ta kazen se bo imorabiiajitoner tatove zoper one. ki skrivalo ukradeno blago, zoper oderuhe in verlžnike. kakor tudi za vse one. ki goliufaio ali rooato ter pri tem /lorabliaio civilno ali voiaško oblast. ENTENTA ZAHTEVA OD BOLGARSKE IZROČITEV FERDINANDA. Belgrad, 10. okt. (ZNU). „PoH-tika poroča iz Sofije: Ententni zastopniki so izročili bolgarski vladi noto, kjer se zahteva izročitev 507 vojaških in civilnih oseb. med njimi tudi izročitev kralja Ferdinanda, Radoslavova, (ki se nahaja v Nemčiji) in generalisima Žekova. Vlada, ki še ni objavila te liste, je odgovorila na to noto, da je mnogo v tej listini imenovanih oseb že sojenih in obsojenih in da so nekatere celo obsojene na smrt, kakor n. pr. major Kulčin. Vlada je pripravljena, postaviti tudi druge pred sodbo. — Očitno je. da se hoče bolgarska vlada okoristiti z nemškim praeceden-tom, da bi se izognila obveznosti, katere je prevzela po mirovni pogodbi. Nemiri na Hrvatskem* n. Parlamentarna debata o žalostnih dogodkih na Hrvatskem se ie nadaljevala še .v petek In končala v soboto dopoldne z običainim rezultatom: nai se vzpostavi parlamentarna komisija. ki bo vse te dogodke preiskala in krivce kaznovala. Takih »parlamentarnih, komisii« ie s'(Ie" plenih že leno število, a naivestneiši obiskovalci parlamenta se ne soo-miniaio. da bi bile vse skunai dovršile le eno oreiskavico — vse so zaspale in tako bo zaspala tudi ta. ce se bo snloh kedai izbrala in sestala. Gosnodie looovi lahko mirno naeta-liuieio svoie posle! V petek sta govorila dva poslanca. ki sta celo debato dvignila na doslej nenoznano višino v našem nar-samentn: Jovo Banianta poslanec izven strank in na demokrat dr. Dušan Popovič, znan kot siiaien debater še izza Friedimigoveva procesa na Dunaiu. Jovo Banianta le silno trdo nriiel ministrskega predsednika Vesniča. zakai da ie on v svoiem prvem odgovoru na infernelaciio sodr. Bukšega tako zelo podčrtaval plemensko nasprotie med Srbi in Hrvati kot glavni vzrok nemirov.' in to v času ko vsi n n si sosedie komat čakata da vlove tu ali tam kakšno niim vrlo dobro došlo besedo o plemens-skih razlikah. Sedai so to slišali z nai-verodostotaeiševa mesta iz ust gospoda predsednika vlade samega Laž nenoš redno pred plebiscitom ta Dret! ptMrafann z Ttatifof Vesnfč.fe bil r.r-;v-vit?r> v veliki zadregi, hotel ic takoi odeovariati a ni mogel, češ da lie ftaide očal. da bi mogel naiti tisto mesto v svoiem govoru, zaradi katerega ga le napadel Banianin! Toliko stavbena diplomatska spretnost g. Vesniča se le Dod težkimi udarci Banianinovih argumentov na tako neslaven način siiaino polomila! Jako zanimiva so bila Izvaiania g. Banianhta glede aretaciie vseli mogočih strank med kmeti, da bi lih na bodočih volitvah pridobile zase. Z ostro satiro ie Banianin razkrinkal vse demagovične fraze, katerih se stranko Doslužuieio v svoio agitacijo — škoda, da Banianin ne zna slovenski ker bi bil sicer tudi s slovenskega oolia tahko poklonil poslušalcem tan° dišeč šopek naiboli izbranih demagogih cve&- Oovor g. Banianina o demagogiji med kmeti ie izzv‘*l v kuloarbh živahne komentarje Mnogi so odločno obsotali postonanie meščanskih strank z ozirom na kmete, češ: le zanesite »ned kmete stanovsko zavest, med »iste kmete, ki so bili do danes naiboliša onora vaša — ampak videli boste kmalu, da se bo ta stanovska zavest razvita kmalu v razredno zavest. ker bodo kmečki delavci kmalu videli, da so tudi oni prav za prav le delavci in ne veliki kmetie in vele posestniki in da so njihovi interesi zelo različni —■ dobi o. le delaite tako dalie na boste kmaht doživeli svoie! Kmetie ali razUIT,ete • • Govor poslanca dr. Popoviča ie imel zopet ves drugačen značai On ni govoril mnogo n predmetu samem ampak ie kreni! na splošno politično nolle: vsai se ie kakor v prvem članku že omenfcno. debata o inter- pelacili razvita pravzaprav v snloš-no-D©Htično debato. Dr. Popovič ie govoril v orvi vrsti o narodnem ie-dmstvu. kar ie za radikalce in hrvaške zaiedničarie tako kočliiv predmet. Zato so skušali govornika motiti eni in drugi z umestnimi ta neumestnimi medklici a dobili so svoie plačilo v tako ostro-efevantrri obliki, kakor more odgovarjati le tako priznan siiaien odvetnik kot ie dr. Popovič Poštni minister dr. Drinkovič ie imel naravnost siiaino smolo, in v bodoče bo gotovo raie miroval nego delal medklice. Na adreso tistih, na. katerim ie le »Velika Srbiia« vse. dobra uprava na nič le povedal dr. Popovič kot Srb nekai tako gorkih, da ie splošna misel, da se te vsled njegovega govora položai znatno razčistil. V soboto ie govoril kot prvi sodr. Korač Niegov govor ie bil miren, stvaren. Držal se ie strogo svoieea predmeta. Kot naivažnelši vzrok onih nemirov smatra on slabo upravo. Plemenska in verska nasproUa nimata s temi dogodki v bistvu ničesar opraviti, to so sekundami vzroki, če so snloh. Govornik opozarja na važno deistvo. da narod v novih krahh nove države še ne smatra kot svoie. za katero ie treba pozitivno delati, ampak narod ie tam vaten še preveč na destruktivno delo.- kakor ta to bilo nod avstro-ogrskim režimom. Tudi mnogoštevilni volni pietniki {z Rušite niso prinesli s seboi ustvarialočeva duha, Govoreč o voiski in nepravilnem postopanju posameznih nienih organov polemizira z Vesničem. ker to še »ti nikak napad na voisko kot državito inštitucKo. če se podvrže strogi, a pravični kritiki postonanie posameznih voinih organov. V današntl voinl organizaciji vidi govornik še mnogo preveč militarizma, ki skuša kakor povsod. tako tudi nri nas. dobiti v svoie roke kontrolo nad civilnimi oblastmi, namesto da se smatra le kot izvršni inštrument niihov. To ie nedopustno in v demokratični državi nemogoče in proti takim poskusom visokih votaških krogov ie potreben naiodločneiši odpor, proti kateremu sc ne bo dalo nič opraviti s frazami a la’ voiska ie nedotakliiva! Vojska ne stoli izven zakona, ampak mu mora biti ravno tako pokoma in poslušna kakor vsak drugi. Nato ie govoril sodrug Korač o nameravani rekvbdciii kož In volne, katero ie ostro obsodil: generali in maiortl imaio druge oosfe kakor da vodita fabrike in kuočuieio s čevlii in volno! Veliko senzacilo ie vzbudila govornikova trditev, da nnnravlia voaška oblast posebne delavske ba-talione ki nai stopita na mesto delavcev v sjučaiih štralkov. To izgle-da no nekih pripravah za nameravani zakon o »redu In radu« ki bo iako oriiazen za delavce, kakor vse kaže! Samo če bo šlo! Od sodruva Korača predloženega dnevnega reda zbornica seveda ni mogla snreieti. Da so gosoodle govorili proti vladi — da. to še gre; ampak ostati dosleden in tudi glasovati skladno z govorieniem. in to sedai. tik pred volitvami — tak! Konec,.samostojne" kmetske stranke? Te dni smo brali v liublianskem »Jutru« da ie takozvana »samostojna« kmetska stranka napravila klerikalni in liberalni stranki »Ponudbo«, ki ie nrav čudna. »Samostoina kmetska stranka« oravi namreč, da ne reflektira na takozvane »kvalificirane« poslance (vsaki četrti!) ampak ie pripravljena te mandate prepustiti liberalni in klerikalni stranki, ako ti dve prepustite ostale mandate na deželi (to ie vse razven liublianskih štirih) ntai Velika hinavščina ie to pisanici »Samostojni« kmetie se hočeta »uie-diniti« z liberalci in Ši mislita to reč tako- Klerikalci bodo ta naš predlog odklonili, ker drugače ne moreta: liberalci ga bodo na radi sprejeli! Mi bomo potem kandidirali povsod (razven v liublianskem volilnem okram) in bomo vzeli na sveta listo tudi gospode liberalce kot »kvalificirane« kandidate. Tako bomo doživeli. da bodo gosnodie liberalci (dr. Žeriav in tfivariši) Izvoljeni z glasovi »samosfoinih« kmetov Tu ta dokaz, da »samostoini« kmetie niso prav nič »samostoini«, arnnak so zgoli podružnica liberalne stranke. To. sodruvi Iy zaupniki naši. novelic lludstvu na kmetih! Zato proč s »samnstoinirni« sleparijami in vsi v kmctsko-d_elavsko zvezo«, ki le res edina zastopnica ubogega ljudstva na kmetdi. ki edina ie za soclialnomravičnost ki edina ie res* nično ortniklcrikalua in ima republi-kanskl program! »Samostoine« kmetske stranke ni več! To so zgoli stari liberalci! Zato bo Itadstvo volilo socilalno demo-kratično strairko! __________________ Sodr. E. Kristan na Jesenicah in v Tržiču. Nevednost In demaeoštvo kojtnsn!-stov razkrinkana V petek dne 8. t. ui. ie prinesel odbor jeseniške politično organizacije JSDS sestanek somišlienikov. na katerem ie poročal s. E. Kristan o volitvah v konstituanto. V enoinuol-ornemu govoru ic obrazložil položai, v katerem se delavstvo nahaa. ono-zarfal na važnost volitev v 'Konstituanto. ki ima nalogo dati mladi drža-^ vi temelim zakoji (ustavo). Natančno ie razložil poiem sociialne revoluciie kj in ic označi! kot razdobie med oo-lon»om kapitalizma ter ustvarltvito socllalističnega družabnega reda. Lahko rnzumliivo ie vse to t>oiasilil na Primer na draginli. kot na neiz« ogibni posledici orodukcife za profit, ter dokazal, da se »o vnra^anfe v ka-uitalističnem družabnem redu snloh’ ne da rešiti: mogoče ta dragima ublažiti, odpraviti sc bo dala le z zlomom 'Kapitalizma. Navzoči so so-druva E. Kristana ves čas naoetci poslušali in mu v zrtameniu razume-vania večkrat pritrjevali Na sestanek ie bilo vahltanih okolo 200 somišljenikov. ki. noznato sodr. E. Kristana še iznredvoine dobe. in ki so želeb do dolgem času slišati zooct enkrat oredboievnika socHahstične misli. Na sestanek so oa prišli tudi »komunisti«, ki so obliubovali da se bodo dpstoino vedli, uisooa tudi to pot ne. kakor nikdar, izpolnili dane obl hibe Po govoru s. Kristana se ie oglasil k besedi g. Košir z Jesenic, ki ie v svoiem govoru ponovil to-kar ie »rei sodr. E. Kriustan govoril. . na koncu svoiih »izvaiani« ie pa protestiral nroti zadržanta naše stranke k vprašanju koroškega plebiscita ter kazal na Rusijo, ki ie »izvedla« socilalno revolucijo. Somišljeniki katarifi ie nrinelial večie število s seboi. so j m*» nritrtavali, tako da ie imel nna-I zovalec ntisk. kakor da so imeli prcl izkušata. Ko ie g. Košir končal svoi govor ie pozval navzoče, nai dvorano zaouste. kar so nekateri res hoteli storiti, a ko so komunisti videli, kako malo Jih odliaia. so se še ti vrnili. Odgovor, kakršnega ie g. Košir, dobil, ie presenetil ne samo kormmi-stične statiste, temveč tudi tviihove »voditelie«. Osobito iih ta zabolela E. Kristanova konstataciia. da so o razmerah v Ruslii slabb. oziroma sploh nepoučeni. Čitali o razmerah v Rušili niso ničesar niti tega. kar sia Lenin in Trockii sama pisala. Iz smešnih medklicev s katerimi so skušali komunisti svoie neznan ie na demagoškl način zabrisati, so le do-kazali sv-oie popolno politično neiz« šolanost. Navzoči soc. demokratle so bili nad obnašaniem teh katoliških komunistov zelo razumen! Tudi pamet-nelšl komunisti so zmajevali z glavami. Sociial is lična organzaniia ta oa S tem sestankom pridobila mnogn^ moralne moči. ker ie. lasno izr.revfdela neresnost teh »komunistov«. O. ■ ntariJ Ste'?. 285, Veličasten shod tržlškeea delavstva. V nedelin dne 10. t. m. se te vr-£il v Tržiču Javen ljudski shod. na katerem ?e poročal s. Etbin Kristan. Zborovalci, ki iih ie bilo nad 400 so izvateniam sodr. P. Kristana oazno sledili ki ie v svoiem stvarnem eo-voru nredočil stališče naše stranke h konsUfuanti. Delavstvo mora skrbeti. da bo že v ustavi zaiamčena liud-sivu naišiša detnokraciia. Vsi tisti, ki trde da ie vnrašanie forme države že cddočeno. so v zmoti, kaitj le ljudstvo samo ima x glasovnico v roki odločiti ali bo ta država republika ali monarhija. Država, ki nai bo zgraiena na iiaiširših svoboščinah liudstva. kakor to zahteva soc. demokraciia ood nobenim nogpiem ne more biti monarhistično vladana. Mnogo se govori tudi o vorašaniu dTžavne uorave. ki nai bo centralistična ali avtonomna. Soc. demokratie nismo niti za tesni centralizem niti za kak separatistični federalizem. Zadeve so. ki se ne dalo drugače nora vi ia ti kakor z z ene točke, na orimer železnice. V sološnem bi se na dalo postayiti meio med centralizmom in federalizmom s tem. da bi centralni parlament izdelal okvirne zakone, dočim bi se ti v posameznih ookraiinah prilagodili razmeram. Govornik ie razmotrival nadalie VDrašanie razvoia industrije, ter kazal na pogreške, ki se bodo morali odpraviti. Zmote ki so zašle v delavske vrste, treba odpraviti važni sedanii čas delastva ne sme naiti razkosanega! NadaUe izvaia o potrebi vzgote. o Šolskem vorašaniu. ki ie pereče: treba ea urediti tako. da bodo zanamci 7. vzgoio dobili zmisel za napredek. Govorniku so navzoči ves čas S navdušeno pritrjevali. Shod te ooka-zaf. da tržiško delavstvo koraka do nravi noti. ki ga ima privesti do boli-ših časov. Shod so zaključili pevci s krasno ocsmiio o delu. Politične vesti. + Državni odbor Je dovršil svoje delo n določitev volilnih odborov v stari Srbiji. Sedaj se bodo določili prcdsednild odborov v Bosni In Hercegovini. + Samouprava Celovca. Na seji ministrskega sveta se Je sklepalo glede cone U na Koroškem, kjer se bo vršil plebiscit 31. i. m. Celovec in druge občine bi dobile samoupravo; dosedanji uradniki bi se sprejeli V našo službo. Vrhutega bi se dala šolam avtonomija. Prebivalstvu bi se dalo snatne finančne hi gospodarske olajšave. Jugoslovanska muslimanska organizacija, katere glavno glasilo v Bosni le »Pravda«, v Macedoniji pa »Hak«, bo pri volitvah za konstituanto nastopila enotno. Muslimani v Cmi gori se bodo tej organizaciji priključili. + Francoski novinar o položaju v {odranskem vnrašanhi — Dopisnik »Temnsa brzolavlia iz Rima nastopno: Radi ponovnih direktnih Dovalani. ki nai bi se pričela radi iadrauskeva vorašania. se sedai razoravlia tukaf o možnosti sporazuma med obema kralievinama Tu-kaišnie lavno mnenle odklania a nri-ori vsako razpravo o Wi!sonovJ črti. ker bi Priznala kraliev. Srbov Hrvatov in Slovencev mclo. oddaljeno le 20 km od Trsta, kar bi oomeniaio da bi v morebitnem konfliktu nrišln mestu pod oveni sovražnih tonov Resnica ie da te Nitrite »snelo pridobiti LISTEK. SkiilfBBSl JIM šote". Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) ^er sem ravno ob oolde-set h dobil dokaze, da skrbi vdčna. Stangersonova. da bi odpravila vse ovire m pripravila morilcu pot v nie-”° f Jo:, ™vlia not ravno tako v sitrbeh kakor ie bil v skrbeh g Robert Darzac. ko ie prišel k meni da bi preprečili morilcu vstop. — Qi. oi! sem vskliknil, je to mogoče?... In tišie: — Ali mj niste pravili, da obužuje gdčna. Stangersonova ga. Roberta Darzaca? — Pravi! sem vam to. ker le resnice! — Se vam ne zdi to nekrKan rati. Na zboru poroča med dru/'m' , sodr. Etbin Kristan. Prosi se « t^ost. da ne bo nepotrebne zamlre. s smrtno nevarnostjo Pobesnele ko-nle nred nienim vozom. Verjetno te. da ie, Knt posledica tega čina. vezalo nekako Driiatelistvo Arthuria Rdnca in hčerko francoskega profesorja: seveda ne dokazuie vse to niti nairahleišega ljubezenskega razmerja. Kte te čroal Friderik Larsan te podatke? Povedal mi tega ni. a videti le bil prepričan o tern kar te trdil. Ko bi že takrat poznala vse te podrobnosti, ko te prišel za nama v Donion. bi naiu naibrže ne zanimal niegov prihod na grad tako silno. Bilo mu le okrog petinštirideset let. Prav neprijetno ie odgovoril na Rou« lefabil1ovo vprašnnte: — Ko sem čul o atentatu, sem odložil svoi .povratek v Ameriko. Pre« den odpotujem, sem še hotel imeti zagotovite. da ni gdčna. Stangersonova: smrtno raniena. Odpotoval ne bon) orel. dokler ne ozdravi popolnoma. (Dalie prih.) Stav. 235. SAPRBJ, Biifeiniš kronika. Siraa a Kdor nravi. da ie soeiialen demoferat pa ni član oreanizacHe JSDS. tam, kier stanuie. ta ne srovori resnice ali ofi 'it- nožna oreanizaciiskesra Statuta stn-iike. Dolžnost vsakega somišljenika sn somišlienice ie. da ie član or • cranizacife in da to tudi lahko dokaže s Stankino izkaznico. Kdor še ni organiziran nai to stori čim orei. Po-■asnija daieio strankino tainištvo v L-ubliaii (Konarresni trn. bivša »Ton-laile«. lok n! Kmečko-delavske Zveze) m zaupniki. usiaaov. »Drušivo jugoslovan-, aKac|cmikov v Mariboru. razpisuje xa P^ijet.e šol. leta 1920-21 štiri podpore v znesku po 500 K za revne svobodomiselne * a emike mariborskega okrožja. Pravilno opremljene prošnje (premoženjski izkaz, izpitna 02. kolokvijska izpričevala) je vložiti Najkasneje do 25. t. m. na naslov: »Društvc* JUgoslov. akademikov v Mariboru«. Dijakom, ki hočejo na avstrijska vseučilišča. Ker se mogi dijaki obračajo na ministrstvo za zunanje zadeve s prošnjami za obvestilo, aii morejo biti sprejeti na vseučilišča na Dunaju, v Gradcu in In orna st«, — ziasti številno se oglašajo medicinci -- je Potrebno pojasnilo, da se radi tega, ker je Prekoračen numerus clausus, izgiedi za po-Voljno rešitev prošenj glede vpisa na vse-učiliščih na Dunaju in v Gradcu zclc 'slab-v Inomostu je vpis sploh izključen, v Grad- hrane Ze'° tsžavi!e razmere radi P^c- se POpv‘s ž,vi:!e >0 vozi!. Po naredbi min. ^icne nadaljevanje popisa živine • dV°Zi S oktobrom 1920, Za ta popis so u "j16 ^onia izpremenjene odredbe, ki Po. tevajo izražene želje ljudstva Žigosanje ,ne ie odpravljeno. Popis se vrši po možnosti v vsaki občini posebej tako, da pride Popisovalna komisija v vsako občino, samo male občine se bo živina popisovala na odrejenem skupnem zbirališču. Poskrbeb se bo, da bo vsak obvezanec opravil popis v enem samem dnevu in da nikomur ne bo treba čakati dalj časa. I^oris je potreben v svrho vojaške razvidnosti, da vojaška oblastva dobe pregled o živini in vozilih, ki tn se v slučaju mobilizacije mogla vporaf.iti v vojaške namene, in se vrši samo v to pa pri tcm *»■“ - b° se bo^vršis*^!RS^°"a sveta ljubljanskega »e bo vršim danes, v torek 12. t m ob 5 Popoldne v mestni dvorani. Linh&^I!3 5užnem !'o!odv.eru v tn.inni. Ze nrecei časa orodaia Unrava iužne železnice v skladišču tukaKme^a plavnefa kolodvora različno konfesiiskn blaco in drusre preidete na iavni dražbi Omenjeno bla-po ie i mn vin a. oziroma last ored letom iz Amerike v domovino vračajočega se rumunsketra proletariata. Posamezni nredmeti se razorodaiaio °o oeromnMi cenah čemur so na sa-^ dražilci temu vzrok. Na dražbi raznrndavano biaeo so na nerazum-biv način — kot >e osobie količkai skrbeti hi mn rala vse knnfekciisko blatro in »o. ki sicer ni bdo na ien način nrl-svoieno. v zato določeni cbiačilnfci v or vi vrsti svoiim oblek notrebaim uslužbencem nrodaf' 7a žel delavko na nri tei dražbi »nema rresta«, Ker se dražba vrši med dejavnim ča- S"' ,Akn ** na na Dri,ner ka'K li!a^ ‘^‘treben skladiščni delavec noda na j^sjo dražbe in v a zanazi smešno-L ce> načelnik skladišča * Z. M. «](a Pričakovanju Izida koroškega piebls- iivai, bi'a v£erai LJubIiana ves dan zelo ljudi f*1 / 0 ,l^ca^1 so se zbirale gruče n debatirale. Vse ]e v nape- - ®orqjk0v^ni" zasledovalo časopisna I lem PiaČ unverzitet. profesor- \ ijaril ie V-CrZ v ReIsradu< z»srebu in Ljun-v Beh)- lnlcrvcniral i)r': ministrskem svetil 8. t ^ adu »klanec dr. UdisJav Polič dne Na beograjskem vseučilišča so osnovali poseben poljedelski in gozdarski oddelek. Vpisovanje dijakov se bo vršilo v istem času in z istimi pogoji, kakor na drugih fakultetah. Pouk bo trajal štiri leta. Absol-virani dijaki bodo diplomirani inženirji poljedelstva ia diplomirani inženirji gozdarstva. Minister za pj-esveto je odobril vsoto 18.000 dinarjev sa potrebe juridične fakultete v Subotici. Zadnji daa profesorskega kongresa se je razpravljalo o zboljšanju pouka na ta način, da bi dajalo smernice profesorsko društvo kot najbolj kompetenten čini te! j. Razpravljalo se je tudi o vprašanju zgradbe profesorskega doma. Kongres je pooblasti! odbor profesorskega društva, naj osnuje ustanovni fond za ta dom ter »aiiteva od ministrstva za prosveto podporo v to svrho' Dom bi služil v prvi vrsti profesorskim sirotam. Odbor se je nadalje pooblastil, naj zahteva, da se doklade in plače profesorjev izenačijo po vsej državi. Kongres je obsodil postopanje vlade v vprašanju glede člena 15. volilnega zakona z a konstitiianto (pasivna volilna pravica). Končno je predsednik dr. Markovič naznanit, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu, ako bodo profesorji v Hrvatski pristopili v edinstveno organizacijo, v nasprotnem primeru pa se bo vrši! v Ljubljani. Končno se je tudi sklenilo, da se od ministrstva za prosveto zahteva, naj se profesorja dr. Markovič in Trebimac postavita ali pred sodišče ali pa se jima vrneta službeni mesti, s katerih sta bila odstranjena radi svojega komunisiičaesa pre pričanja in glasovanja. Poziv. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro poživila dr. Vladimira Šoba-jiča, da se takoj zglasi v njegovih uradnih prostorih. Za sanitet, šefa: dr Mayer s. r. Zatroritev poletnsga pošinege urads »Kiopinlsko jezera«. S 30. septembrom t. L je prenehal poslovati poletni po itn i urad »Klopinisko jezero*, —c Kraji Kiopinj, Groblja ves, Zgornji in Spodnji Podgrad >'n Gornje Zamanje se s tem zopet dodele poštnemu okraju urada Sinčaves. Obenem se ustavijo skupni sklepi, ki so se Izmenjavali med poštnimi uradi Kiopinjsko jezero, Sinčaves in potujočo zošto M - Gr. 82. Dr. Korošec kupuje graščino? V krogih dr. Poroščevih pristašev se zatrjuje, da namerava dr. i(oroSec kupiti graščino grofa SchSnborna pri Slivnici. Koiiko stanc danes e!ektr!čaa žarnica? Po najuovejSi faslugi finančnega ministra velja danes ena električna žarnic« v .Mariboru 160 K. dočim ji Jc na Dunaju nabavna cena 40 K. Koliko neki bo ta — po mnenju finančnega ministra — luksurior.na stvar veljala v Macedoniji?... Skrajni čas. Po belgradskia ulicah se še vedno vidi čete bolgarskih vojnih vjet-nikov kakor sužnje voditi na delo. Siromake napol bose in nage. bi se po dolgoletnem trpljenju pač že lahko davno pustilo v domovino, če bi naši gospodje v Belgradu ne uradovali po svojem staroruskem sistemu rpolako«. Smrtna obsodba. V Osijeku je sodišče obsodilo 20-letnega Damijana Gazbaro v smrt na vešalih, ker ie ubil moža svoje ljubice Laza. Holiča. Državni koledar. Po sklepu ministrstva prosvete se bo za prihodnje leto izda! državni koledar, ki bo poleg koledarskega dela vseboval tudi popoln šematizem Jugoslavije, namreč seznam vseh oblastev in imena vseh uradnikov naše države. Nov Izum. Inžener Jovan Božič v Zagrebu je izumil novo železniško zavoro, ki je baje najboljša irmed vseh takih modernih >.avor. Prepovedan Ust. Ministrstvo za notranje zadeve ie prepovedalo v JugoslavMi dunajski list »Neuigkeit-VVeltblatU. Po s^etu. — Itatfknf orotl cimnaziii **a Su- 1 šaku. Te dni so Dostavili Halliant nred vse tukaišnie srednie šolo kara-binierie ki zahtevaio od vsaketra di-takn !ep'itimaciio. Ako se izkaže da diiak ne stanuie na Stišaku temveč v kakem drueern kraiu okuoiranesa ozemlia pa ne nuste v šolo. marveč komande v Ooatiii, | — Železniška nesreča. Vlak. ki j nelie nonoči iz Benetk v Boloeno ie trčil na boloireniskem mostu v vlak ki orihaia iz Milana. 24 oseb ie mrtvih. muoeo ranienih. Ker so bili mrtveci novečini delavci so delavci v Benetkah v znak žalosti začasno ustaviti delo. — Prva češkoslovaška ptmor-skq ladia »Lecil« bo te dni Drinlula v Trst s češkoslovaško oosadka * — Večina berlinskih dnevnikov ie odmislila tehnično osobie. ker se ie branilo izvrševati razna dela. katera «nadak> v kompetenco občinskih uslužhecev. ki so že dali časa v mezdnem flbaniu. Osobie ie nato Drocdasilo stavko — Berlin v temi Berlin ie vsled stavke delavcev električnih nodietil že nekai dni brez svetliave. Ustavlien ie vsled te stavke tv.H telefonski in brzofavni nromet in časonisie izbala v nomanišani obliki, — Eksnresni vlak Pariz-Nantes ie 10. t. m 6 km nred Maisons Laffi-tte zadel ob tovorni vlak. Kakih 30 oseb te bilo ubitih in ranienih. — Izn vidba brzoveznega čelm. Na francoski severni morski obali so nred kratkim preizkušali v tekmi nov tin brzovozneea čolna. Novi čoln le prirejen za 11 oseb poni ?a motor s IIP s hitrostio 85 m na uro. Coln ie 7 metrov dote 3 m širok, nod vodo pa ie 15 cm. Nanravlien ie iz platna in le^a tako. da se potopiti ne more. Kadar pride čoln v tek. se dvfene iznad vode toliko, da se ie dotika, m drči no vodi s Rilno hitrostio. — Mnotro ?idOv, ki so vsled do-■rromov in nlemtev Petliurovib to!n zbežpJi iz IfKraiine. ie dosnelo v Konstanco. Nameravalo se Izseliti v Ameriko. - — Sirnik žexzničar?ev v Rusiji. Iz Helsintrforsa brzoiavliaio:^ »Izbruhnil ie v Rušili železničarski šfraik zaradi slabe prehrane. Vojaštvo ie kolo vod štrafita aretiralo. Štralkuoči železničarji so poslali k sovietski vladi 12 delearatov. Tc de-iesrate na ie sovietska vlada nriigla in n ustila postreliti... Sicer ie treba to vest brnti r, rezervo, vendar Je mrotovlieno da 'o v Rusiii res izbruhnil s trn iv železničariev. — A*iarh?*a na !rs’irm Po privatnem poročilu, katero ie pre’el »Temns-< iz I.ondona so volašVe čete 10. t. m. doncldne v Corku z vžieal-nimi bombami deloma porušile mestno hišo. ker so hoteli maščevati umor nekega volaka. — Azil^tska kolera se le p: lavila na Poliskem iužno od Vilne. Kulturni wnlk. Sz gledališke piss.rtse. V sredo 13. t. m. se vrši v dramskem gledališču uradniška predstava »Anflsa« po znižanih cenah. Vstopnice se dobe v predprodaj pr! dnevni Magajni v dramskem gledališču. Slovenskim upodabljajočim umetnikom! Podpisana vabiva vse upodabljajoče umetnike na sestanek, k! se vrši v sredo 13. t. m. ob 7. zv. v hotelu »Union«. Namen sestanka je ustanovitev stanovske organizacije vseh slovenskih slikarjev, kiparjev in arhitektov. — Ferdo Vesel — R. Jakopič. Gospodarstvo. -- Voraganie odškodnine. »Politika« niše’ V Beogradu oričakuieio prihod e. Boškoviča. člana mednarodne renaraeiiske konrsre šel? koncem tesra tedna. Kakor smo že iavi- li ie vlada poklicala p-. Boškoviča. da razloži kako seuai sto?a vorašanie o-iede odškodnine I rdi se da so zavezniki ponudili naši državi kot odškodnino en del ameriškega anole-škesra in francoskega voineea mate-riiala. ki se nahala na Proncoskem in na bivši solun ki fronti — ladje, dodeljene Italiji. »Piccolo« poroča, da ie reparacijska komisija po doseženem sporazumu dodelila Italiji naslednje velike trgovske ladje bivše avstro-ogrske flote: PreS- Wilson, Argentinija, Francesca, Sofia, Helonan, Oablonz, Cieo-patra, Semiramls, Habsburg. Briinn. Qraz. Leopolis, Prag, Afrlca, Laguna, Stella. Te ladje plovejo ie P0*1 italijansko zastavo. = Pogajarda ItalHe ?n P liske pJede trafike hv e liska se ie začela po^aiati 7. Italiio elede transportov. ki eredo za Poldko nreko Trsta. Ves noliski izseljeniški promet v Ameriki in vselieniški iz A- rike bo šel preko Trsta. Poliaki se bodo v naikra;šem &sU 7ačel' trumoma seliti v Ameriko in noliski židie v Palestino- teh zadniih se ie priiavilo že okoli 250.000. ftati;a bo dala lokomotive in vaeone. Po!iška oa bo slu-bela za nrerso^- uvoz eeipčan-skeea in indiiske^a bombaža za Poli-sko bo šel nreko Trsta, oravtako tudi braziliska kava. amerikanska volna Poliska hn na preko Trsta Izvažala oetrolei. les. sol In premoer. Da se tranzitni nromet preko Trsta uredi, ie v to svrho sestavi tena že posebna komisiia. ki ii načeliuie Oskar Cosulich. podpredsednik paro-brodnesra društva Llovd. — Za Reko. kakor ie Iz vsesra te?a razvidno ne bo preostalo ničesar, če bi pripadla ItaLiiii — Proti uničeniu Dieseiraotcriev. Zastopniki nemške industriie. ki so vprašali pri vladi, ali ie resnična vest o nameravanem uničeniu Dieslovih motoriev no ententi so dobili odeo-vor. ria se to res namerava Nemška vlada ie storila nri mirovni konferenci v Parizu korake, da bi preverila zavezniške vlade da ie ta zahteva neupravičena. Odgovora zavezniških vlad še ni. Nemška vlada ie nadalie sporočila v Parizu, da ne more nerodi ti zahtevi elede uničenia. = Mednarodni kcug es za ureditev železniškega nrometa bo dne J5. t. m. v Parizu. Na koneresu bo