22. štev. V Kranju, dne 29. maja 1915. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K l-—. Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista ^Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Vojna z Italijo. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je naj-milostiveje blagoizvolilo sledeči Najvišji rokopis in manifest: Ljubi grof Stiirgkh! Naročam Vam, da obče razglasite priloženi manifest Mojim narodom. Na Dunaju, 23. maja 1915. StUrkgh s. r. Franc Jožef s. r. Mojim narodom! Kralj italijanski Mi je napovedal vojno. Zvestobo je prelomila kraljevina Italijanska svojima zaveznikoma, kakor zgodovina ne pozna enakega. Več nego trideset let je trajala zveza, v kateri je mogla Italija množiti 'svojo teritorijalno posest in se razcvitati, kakor nikdar ni slutila, sedaj nas je Italija zapustila v uri nevarnosti in je z razvitimi zastavami prešla v tabor naših sovražnikov. Mi nismo ogrožali Italije, nismo kratili njenega ugleda, nismo se dotaknili njene časti in njenih interesov; vedno smo zvesto izpolnjevali Svoje zavezniške dolžnosti in smo ji nudili Svojo zaščito, ko je šla na bojišče. Storili smo še več: Ko je začela Italija s svojim pohlepnim očesom gledati črez naše meje, smo bili odločeni za velike in britke žrtve, za žrtve, ki so posebno bolele Naše očetovsko srce, samo, da ohranimo zavezniško razmerje in mir. Toda pohlepnost Italije, ki je mislila, da je treba izkoristiti trenutek, se ni dala potolažiti. In tako se mora izpolniti usoda. Mogočnemu sovražniku na severu so se Moje aimade zmagoslavno upirale v desetmesečni gigantični borbi in v najzvestejšem sobojevništvu z vojskami Mojega presvetlega zaveznika. Novi zavratni sovražnik na jugu jim ni nov nasprotnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro, Kustoco, in Vis, ki so ponos Moje mladosti, in duh Radec-kega, nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa, ki še živi v Moji vojni moči na kopnem in na morju, so mi poroki za to, da bomo tudi proti jugu uspešno branili mejo monarhije. Pozdravljam Moje v boju izkušene zmago-nosne čete. Zaupam njim in njihovim voditeljem! Zaupam Svojim narodom, kojim brezprimerni požrtvovalnosti gre Moja najiskrenejša očetovska zahvala. Vsemogočnega pa prosim, da blagoslovi Naše zastave in vzame Našo pravično stvar v svoje milostno varstvo. Na Dunaju, 23. maja 1915. Franc Jožef s. r. Stiirgkh s. r. Vojno stanje z Italijo. Vojna napoved Italije je bila izročena v nedeljo ob pol 4. uri popoldan. Italijanski veleposla-| nik vojvoda d' Avarna je bil zunanjega ministra I barona Buriana obvestil, da mu ima izročiti važno , sporočilo svoje vlade. Zunanji minister je pričakoval italijanskega diplomat« v svojim kabinetu ter vzel vojno napoved, ki mu jo je vojvoda d' Avarna prečitai in na to napisano izročil, na znanje. Obenem je izjavil, da bo zapustil še isti dan ali pa drugo jutro Dunaj. Zgodilo se je vse, da se prepreči vsako motenje pri odpotovanju veleposlanika. Istočasno so bili 23. maja izročeni avstro-ogrskemu veleposlaniku v Rimu njegovi dokumenti, nakar se je ta odpeljal. Od polnoči z nedelje na ponedeljek se nahaja naša država v vojnem stanju z Italije. Besedilo vojne napovedi. Dunaj, 23. maja 1915. V smislu povelj Njego-! vega Veličanstva kralja, svojega prevzvišenega i vladarja, ima čast podpisani kraljevski italijanski j poslanik izročiti Njegovi ekscelenci gospodu av-stro-ogrskemu zunanjemu ministru naslednje ob-i vestilo: Dne 4. majnika 1915 so se naznanili c. in kr. vladi tehtni razlogi, radi katerih je Italija, v zau-! panju na svojo dobro pravo, proglasila za ničevo in odslej brezuspešno svojo zvezno pogodbo z I Avstro-Ogrsko, ki jo je kršila c. in kr. vlada in s tem dosegla svojo popolno svobodno postopanje v tem oziru. Trdno odločena, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, skrbi za varstvo italijanskih pravic in koristi, se kraljeva vlada ne more odreči svoji dolžnosti, da prične z odredbami proti vsakemu sedanjemu ali bodočemu ogroženju v svrho izpolnitve narodnih teženj, ki jih ji nalagajo dogodki. Njegovo Veličanstvo kralj izjavlja, da se od jutri nadalje smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Podpisani se počašča Njegovi ekscelenci zunanjemu ministru istodobno javiti, da se še danes c. in kr. poslaniku v Rimu izroče poverilna pisma in bi bil Njegovi ekscelenci hvaležen, če se mu izroče njegova. Podpisan: Avarna. • Knez Biilovv zapušča Italijo. Italijanska vlada je avstro-ogrski vladi po svojem veleposlaniku vojvodi d' Avarna izjavila, da se nahaja Italija od polnoči v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Italijanska vlada je s tem iz trte izvitim napadom na donavsko monarhijo tudi iztrgala brez vzroka in prava zvezo z Nemčijo. Pogodbeno razmerje med obema Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki ga je bratstvo na bojiščih še trdnejše skovalo, je ostalo vsled odpadništva tretjega zaveznika in njegovega prehoda v tabor sovražnikov nedotaknjeno. I K. Sendomirski samostan. Dalje. Ganjen stopi grof bliže. Kmalu izve žalostno Zgodovino. Mož, ki je ležal v taki revščini pred njim, je bil starosta plemenite rodbine Sašek. On in njegova dva sinova so- se bili dali zapeljati v politične zveze, katerih njih domovina ni mogla odobravati. Kmalu so prišli njih naklepi na dan. Sinova sta morala iti v prognanstvo z nekaterimi drugimi neprevidneži, ki so se bili tudi z njima zvezali; oče pa je izgubil vsa posestva ter je zašel v največjo bedo. V prvem trenotku, ko je čul grof Staršenskv ime Sašek, se je spomnil tudi, da ta siromak ni zabredel brez lastne krivde v tako revščino. Kajti, dasi mu niso mogli dokazati, da bi se bil neposredno udeležil naklepov svojih sinov, je vendar z lahkomišljenostjo v mladosti in pozneje s slabim gospodarstvom sinovoma otežkočil pošteno življenje ter jih je tako sam spravil na pogubna pota. Vse to je bilo grofu prav dobro znano. Toda tu je bilo treba pomagati nesrečnemu človeku in grofa bi nikdo ne mogel prositi pomoči za starega Sašeka z boljšim vspehom kot njegova hči Olga, za katero je grof že ves gorel. Grof spravi Sašeka v pošteno stanovanje ter preskrbi njemu in njegovi hčerki vse, kar je bilo najbolj potrebno. Njima vprid porabi ves svoj vpliv in vse svoje zveze; poniža se celo tako daleč, da skuša z denarjem in z raznimi darili doseči, da bi vrnili staremu Sašeku plemstvo in prejšnja posestva in da bi dovolili pregnancem, vrniti se v domovino. K sreči so zavladale v državi že take razmere, da nekdanji naklepi onih neprevidnežev niso več mogli biti nevarni. Hitro se jim torej odpusti, tako da se skoro začno pripravljati na vrnitev v domovino. Večina prognan-cev je sicer ostala zvesta svoji lahkomiselnosti in je vstopila v službo tujih držav. Samo Sašekova dva sinova in njihov daljni sorodnik, Oginskv, so se poslužili res dovoljenja, vrniti se v domovino. Zato so pričakovali dan za dnem njih prihoda. Ko začnejo staremu Sašeku vračati prej vzeta mu in zarubljena posestva, se kmalu izkaže, da mu to vračanje ne donaša nobene koristi. Vsak dan so prihajali novi upniki. Dolg in zaostale obresti so daleko presegale vrednost vseh nepremičnin. Tedaj poseže zopet Staršenskv vmes, plača dolgove in v ta namen zadolži celo lastno posestvo, dasi je mogel rešit'" samo del Sašekovih posestev. Več sreče in več uspeha je imel med tem grof Staršenskv v svojem prizadevanju, pridobiti si Olgino srce. Ko je ta imela prvikrat zopet dostojno obleko in jo vstopil grof v sobo pritekla mu je naproti kakor nedolžen otrok in ga objela samega veselja: srčen poljub, katerega je grof še dolg* potem čutil na svojih ustnicah, je bilo prvo plačilo, ki ga je prejel od hvaležne deklice. Ta prvi poljub je ostal za sedaj tudi zadnji. Vkljub temu je pa Strašenskv lahko upravičeno upal, da njenemu srcu ni več popolnoma tuj. Rada je presedala po več ur v njegovi družbi, vedno je kazala, da ji je njegova navzočnost ljuba. Pripetilo se je celo čestokrat, da jo je videl zamišljeno upirati vanj svoje oči. Nekaterikrat je celo le s tem, da je roko umaknil, preprečil, da mu ni dala poljuba na roko, ki si ga je tako želel dobiti na ustnice. Upal je že najlepše in najboljše, toda nenadoma se vse izpremeni. Olga postane čmerna in zamišljena. Prej je ljubila razvedrilo In družbo, pa tudi lepe obleke nad vse; kaj rada je uživala življenje. Zdaj pa se je družbi naravnost izogibala; nasprotujoče se misli so se ji podile po gladkem čelu. Mračne oči so jo čestokrat izdajale, da je na samotnem prelivala britke solze, in večkrat se je pripetilo, da ji je tudi v družbi zdrknila solza izpod trepalnic. Staršenskv je pri takih prilikah opazil, da jo je oče vedno ostro in nejevoljno pogledal, kot bi ji hotel zapretiti. Nato se je deklica delala veselo in zgovorno, ne da bi s tem prikrila neko tajno bolest in žalost. Nekoč pride grof precej hitro in nepričakovano skozi predsobo pred duri sprejemne sobe, da vstopi, ko zasliši notri starosto Sašeka, ki se je ves razjarjen posluževal prav .nizkih in podlih izrazov. Ko odpre grof duri in vstopi, se pazljivo ozre po sobi, a ne zapazi nikogar razven Olge, ki je stala, ne da bi se jokala, vsa razvneta ob oknu, ter obračala očetu hrbet. Toraj so morale one nizke psovke veljati njej. Tedaj sklene grof takoj prositi Saška za roke njegove hčerko, da tako za vselej napravi konec neprijetni negotovosti v svojem razmerju do dekleta. Vendar odloži ta korak za nekaj časa. Med tem zadobi Olga prejšnjo svojo veselost in njena brata z Oginskvjem se vrneta iz pregnanstva. Ko so bili ti doma, Olga ni kazala posebenga veselja, vsaj takšnega ne, kakršnega bi bil pričakoval in si domneval grof. Pri vsem tem pa je bilo naravnost čudno, kako hladno, da relo brezobzirno in prezirljivo se je obnašala proti tovarišu svojih bratov, proti revnemu stričniku Oginskvju, katerega niti pogledala ni. Oginskv je bil lep mladenič. Zato je bilo Olgino nespodobno obnašanje proti njemu tem bolj čudno, posebno, ker je mladenič s svojim skoro ponižnim vedenjem kazal očividno stremljenje, da pri vsakomur vzbudi o sebi najboljše mnenje. Toda nobena brezobzirnost ga ni razburila. Videlo se je pa, da je porabii vsak izgovor in vsako priliko, da se je izognil Olginemu zaničljivemu ravnanju. Naposled je izostal, ne da bi kdo vedel, kam je odšel. Dalje. k Nemški veleposlanik knez Biilovv ie dobil zato naročilo, da naj zapusti Rim zajedno z avstro-ogrskim veleposlanikom baronom Macchiem. Proglašenje obsednega stanja. Po poročilih iz privatnega vira se je obsedno stanje proglasilo nad provincami: Sondrio, Bre-scia, Verona, Vicenza, Belluno, Videm, Benetke, Treviso, Padova, Ferrara in Mantua, dalje r.ad otoki in občinami jadranskega obrežja kakor tudi nad vsemi trdnjavami, ki sta jih vojni in mornariški minister priznala, da so za obrambo sposobne. Vojna sila Italije. Italijanska armada šteje v slučaju vojne 1,200.000 mož prvega poziva in 2,200.000 mož črne vojske. Mobilna vojska prvega poziva šteje po načrtu štiri armade, kateri vsaki se pridružuje po ena konjeniška divizija s kolesarskimi stotnija-mi, mitralješkimi oddelki, dvema jezdičnima baterijama, potem letalsko brodovje, najbrže po pet težkih baterij, brzojavni oddelki itd. Vsega skupaj 12 armadnih zborov s 25 divizijami. Alpinske čete, ki postavijo takoj tudi svojo mobilno milico in de-želnoobrambne formacije, dajo mobilizirane 60 bataljonov in 36 baterij (v vojni najbrže 48) za prvo brambo meje. 32 bataljonov trdnjavske in obrežne artiljerije, kakor tudi ostanek ženijskih čet, ki ne pridejo v vporabo v vojski prvega poziva, tu ne vpoštevamo. Skoraj tri četrtine redne mobilne aktivne vojske prvega poziva so že več tednov pod orožjem. Mobilna milica, ki se more danes ob močnih rekrutnih kontigentih zadnjih let, sestaviti iz 27 do 32 letnih ljudi, ima dati četam prvega poziva po eno divizijo za vsak zbor. Mobilna milica — ne vpoštevajoč trdnjavske formacije — se mora računati na 350.000 mož, tako, da bi štela vojska prvega poziva L2 milijona mož. V vojski je odstotek ljudi, ki pripadajo drugemu pozivu in so se le šest mesecev vežbali; morda pridejo ti deloma najprej k nadomestnim formacijam. Vir za le-te tvori tretji razred, ljudje, ki so jim bili — in s tem črni vojski — v miru neposredno pri naboru odkazani. Glasom nabornega zakona obsega črna vojska 18- do 39 letne (neizvežbane) ljudi; od izvežbanih so med njimi 33- do 39letni. Ta teritorialna milica, o kateri se zadnja leta ne objavljajo več podatki, ki so jo pa v zadnjih mesecih z vso silo pripravljali, je v vojni določena za obrežno varstvo, etapno in garnizijsko službo. Izvežbanih ljudi bi utegnila dati približno polovico toliko kakor letniki mobilne armade, neizvežbani črnovojniki pa tvorijo bogat vir za nadomestne svrhe. Ako so dosedanja poročila točna, potem so letnike 1876. do 1880., torej 36 do 45 let stare ljudi črnovojne pehote vpoklicali 15. maja tako, da se more večina enot te teritorialne milice nemudoma mobilizirati. * * Prve praske na tirolski meji. Ko je nastopilo vojno stanje so se pričeli na raznih točkah tirolske meje manjši boji. V primorskem obmejnem ozemlju se je pojavila italijanska konjenica pri Strassoldu. Brezuspešni italijanski poskusi ob tirolski in koroški meji. Uradno se razglaša, dne 26. maja: Na Tirolskem je vkorakal neki sovražni oddelek v Contadino (v Judikariji). Pri prelazu Pa-don severovzhodno od Marmolatte so Italijani pri prvih strelih zbežali. Na koroški meji so zavrnile naše čete več sovražnih napadov, pri čemer so imeli Italijani velike izgube. Zapadno od Plockena je sovražnik zbežal pustivši svoje orožje. V primorskem obmejnem ozemlju se dosedaj še niso razvili nobeni boji. Naše vojno brodovje bombardira italijansko obal. Naše brodovje je v noči, ki je sledila vojni, napovedi od 23. na 24. maja pričelo akcijo proti italijanski vzhodni obali med Benetkami in Barletto, ter je pri tem uspešno obstreljevalo na številnih krajih vojaško važne objekte. Istočasno so metali naši hidroplani na hangar za zrakoplove v Chia-ravalle in na vojaške zgradbe v Jakinu in na ar-zenal v Benetkah bombe, ki so očividno provzro-čile škodo in požare. Podrobno poročile o akciji našega brodovja proti italijanski obali. — Napad na Benetke. — Velik uspeh v Anconi. — Italijanksi rušilec „Turbino" potopljen. V ponedeljek pred solnčnim vzhodom, torej natančno 12 ur po napovedi vojne s strani Italije je izvršilo c. in kr. brodovje istočasno celo vrsto uspešnih akcij ob vzhodni obali Italije od Benetk do Barlette. V Benetkah je neki mornariški letalec vrgel j 14 bomb, v arzenalu provzročil požar, močno poškodoval enega rušilca, ter obmetaval postajo, za- \ loge olja in hangarje na Lidu. V zelo ozki kanal Porto Corsini je vdrl ruši-lec „Scharfschiitze" tako daleč, da je stal nenado- j ma neposredno pred polno zasedenim strelskim | jarkom. Od popolnoma presenetene posadke je bil velik del ustreljen, nakar so še tri velike zakrite obrežne baterije začele streljati iz circa 12 centimeterskih topov na križarko „Novaro" in tor-pedovko „80", ki sta stali pred kanalom. Zadnja je bila zadeta v častniško obednico, pri čemer je bil en mož težko ranjen in je dobila luknjo pod vodno črto. „Novara" je nadaljevala ogenj, da pomaga rušilcu in torpedovki iz neugodnega položaja, enfilirala strelski jarek in demolirala neko vojašnico, bila pa je v polno zadeta. Linijski poročnik Persič in 14 mož mrtvih, 4 možje težko ranjeni, več lahko ranjenih. Toda izgube sovražnika so morda 10—20 težje. „Scharfschiitze" je utekal popolnoma nepoškodovan, dočim je odplula torpe-dovka „80" z zamašeno razpoko v Pulj. V Brindisiju je oklopna križarka „St. Georg" obstreljevala kolodvor in most. V Senigaliji je N. Vel. ladja „Zriny" demolirala železniški most, vodni stolp, pristaniške naprave, kolodvorsko poslopje in en vlak ter poslopje, vlak in neko hišo v bližini zažgala. V Anconi je glavni del brodovja obstreljeval vse utrdbe, topničarsko in konjeniško taborišče, ladjedelnice, električno centralo, kolodvor, gasome-ter, skladišče petroleja, semafor in brezžično postajo, ter provzročil s svojimi zgrešenimi kroglami in netilci velikansko škodo. Dva parnika v pristanišču sta bila potopljena. Novozgrajena ladja v ladjedelnici, ki je bila že skoraj dogotovljena, da jo spuste v morje, je bila demolirana. Upirala se je samo ena lahka baterija in nekaj strojnih pušk dvema rušilcema. V edinem modernem fortu Al-fredo Savio je stala sicer ob začetku obstreljevanja posadka pri topovih, toda dva naša letalca, ki sta se ob pravem času pojavila, sta posadko z ognjem strojnih pušk tako temeljito prepodila, da se ni več vrnila. Ta dva letalca in še neki tretji letalec so metali tudi na hangar za balone v Chiaravallu bolj v notranjosti in na več vojaških objektov 30 bomb. Zrakoplov „Citta di Ferrara" je vrgel več bomb brez uspeha proti Nj. Vel. ladji „Zriny" ter 1 je poskušal napasti brodovje, ko je odplulo, hitro i pa je izginil, ko sta pripluli dve letali, ki pa sta j bili že vse svoje bombe porabili. Isti ali pa neki I drugi zrakoplov je zagledalo brodovje že pol ure po polnoči na polovici pota Pulj-Ancona v proti-kurzu in brez dvoma na poti v Pulj. Ko sta dve ladji, ki sta spremljali zrakoplov, pred topovskim ognjem pobegnili, se je zrakoplov tudi takoj okre-nil in izginil proti severozapadu, ne da bi bil, kakor se zdi, videl brodovje samo. Železniški most čez reko Pondonzo je Nj. Vel. ladja „Radetzky" obstreljevala in poškodovala. Nj. Vel. ladja „Admiral Spaun" s 4 rušilci je j obstreljevala železniški most čez reko Simarco, I kolodvor, sesalko za lokomotive etc. v Campo Ma-I rino, demorila semafor v Tremiti in poškodovala I onega v Torre de Mileto. Nj. V. jadja „Helgoland" s 3 rušilci je obstreljevala Viesto in Manfredonino, ter je naletela pri Barletti na 2 italijanska rušilca, katera je začela takoj obstreljevati in preganjati. Eden je ušel, drugega „Turbino", pa sta naša rušilca „Csepel" in „Tatra" pognala proti Pelgružu (Pelagoza). Zadet od granate v prostor za stroje in kotle je obstal, pričel goreti in se potapljati. Udal se je. ,.Csepel", „Tatra" in „Lika" so rešili 35 mož posadke, med njimi poveljnika, vežbalnega častnika in strojnega načelnika, ter jih vjeli. Rešilno delo so motili dve bojni ladji tipa „Vittorio Emanuele" in neka pomožna križarka, ki so se približale s severovzhoda na 90 m. V boju, ki ' je na to nastal, je bil „Csepel" neznatno zadet, I pri čemer je bil 1 mož ubit, 2 pa lahko ranjena, j „Helgoland" in rušilci so odgovarjali na sovražni ! ogenj očividno z dobrim uspehom. Najbližja distanca 8000 m. Po kratkem času so se nahajale naše ladje izven strelne distance. Razven navedenih ni imelo c. in kr. brodovje nikakih izgub. Cesarjeva pohvala naši hrabri mornarici. Nj. Veličanstvo je izvolilo poslati mornariškemu poveljniku admiralu Hausu naslednji tele- ! gram: »Čestitam Vam, Moj ljubi admiral, in Moji J Vašemu tolikrat preizkušenemu vodstvu podrejeni mornarici, k daleč slišnemu odgovoru, ki ste ga dali takoj italijanski vojni napovedi z Vašim drznim udarom proti sovražni obali. Moj blagoslov Vas spremlja pri vseh Vaših nadaljnih činih." Avstrijsko - ruska vojna. Rusi se pri Kielcih umikajo. Uradno se razglaša, dne 22. maja. V Srednji Galiciji se vrše boji še naprej. Dosedaj od zavezniških čet zasedeno ozemlje smo ubranili proti vsem ruskim protinapadom. V počasi napredujočih napadih pridobivamo dan na dan na-dslje prostora. Na črti ob Prutu vlada mir. Pri Bojanu, vzhodno od Crnovic, se je izjalovil poskus sovražnika dospeti na južni breg pod težkimi izgubami za nasprotnika. V gorati pokrajini pri [ Kielcih se umika sovražnik po trdovratnih bojih i zopet v severovzhodni smeri. Ruske napade vzhodno od Jaroslava in ob gorenjem Dnjestru smo odbili kakor dosedaj z velikimi izgubami za sovražnika. Ravnotako se je ponesrečil novi ruski poskus priti čez Prut pri Bojanu vzhodno od Crnovic. Pri nekem boju v gorovju pri Kielcih smo vjeli 1800 sovražnikov. V okolici Szavvel smo napadli rusko severno krilo ter je porazili. Vplenili smo 1600 vjetnikov in 7 strojnih pušk. Ponočni sovražni protisunki so se ponesrečili. Ob Dubissi smo zavrnili močne proti črti Misiuny—Zeriugola naperjene ruske po-nočne napade. 1000 vjetnikov je ostalo pri nas. Tudi južno od Njemena se je ponesrečil sovražni ponočni napad severno od PiIzwiszkov. Zapadno od Vindave v okolici Savdin je prišlo do konjeniških bojev, pri katerih smo štrli en polk ruske usurijske konjeniške brigade. Pri Savlih in ob Dubissi smo zavrnili posamezne ruske nočne napade. Število vjetnikov iz bojev vzhodno Podubissa, je naraslo za 300. Naš VI. zbor je vzel v naskoku utrdbo Zagrodv. Uradno se razglaša, dne 26. maja opoldan: Bitka pri Przemyslu traja. Armada general-obrsta von Mackensen prodira uspešno napadajoč na obeh straneh Sana v južnovzhodni smeri. Iz-vojevala je prehod preko Sana vzhodno od Radifn-na. Avstro-ogrski VI. zbor je vzel v naskoku mostno utrdbo Zagrody vzhodno od imenovanega I mesta. Južno in južnovzhodno od Przemysla napad naših armad proti močnim deloma betonira-! nim ruskim pozicijam polagoma napreduje. Število vjetnikov, ki smo jih vjeli zadnja dva dneva, je naraslo na 25.000. Vojnega plena smo ugrabili do snoči: 54 lahkih ter 10 težkih topov, 64 strojnih pušk in 14 vozov z municijo. Južno od Dnjestra in na ruskem Poljskem je splošni položaj neizpremenjen. V nekem boju severno od Visle smo vjeli 998 Rusov. Nemške čete so izsilile prehod preko reke Sana ter dospele do črte Lazy—Lasky—Korzenica— Zapalo. Veliki glavni stan, dne 26. maja: Napad armad generalobersta viteza Macken-sena dobro napreduje. Južnovzhodno od Radimna j smo po ljutih bojih zavzeli kraj Swieto. Vzhodno od Radimna smo izsilili tudi prehod preko Sana, potem, ko so avstro-ogrske čete v naskoku zavzele mostno utrdbo zapadno od Sana. Dalje proti severu so dosegle naše čete v svojih bojih okolico vzhodno od Laz, vzhodno od Laszkov in i Korzenica—Zapalo ob Lubaszovki. Vojni plen, se-j stoječ iz vjetnikov in vojnega materijala, narašča. -,- Nemško-francoska vojna. Ljuti boji na Francoskem. Veliki glavni stan, dne 23. maja. Pri Givenchyju se še vršijo boji iz bližine, ki potekajo za nas ugodno. Dalje proti jugu smo zavrnili francoske napade ob cesti Belhune—Lens in na greben višine Loretto. Tik severno od Ablai- | na se je posrečilo sovražniku s ponoči izvršenim sunkom, se vgnezditi v malem delu naših najspred-nejših jarkov. Južno od Neuvilla smo pridobili z napadom nekaj terena, vjeli 90 Francozov in ugrabili 2 strojni puški. Med Maaso in Mozlo so se ! zopet vršili ljuti artilerijski boji. Sovražni napad v i Pretrskem gozdu smo odbili. Med cesto Estaires-La Bassee in Arrasom je prišlo do novih spopadov. Jugozapadno od Neuve Chapele smo zavrnili več v različnih časih pričetih angleških delnih napadov. Več temnopoltih Angležev smo pri tem vjeli. Bolj proti jugu pri Givenchyju se boji še vrše. Francoski napadi, ki so bili včeraj zvečer naperjeni porti našim pozicijam ob višini Loretto pri Ablainu, so se razbili večidel že v našem ognju. Nadaljni nočni napad Francozov severno od Ablaina je dospel do naših jarkov. Boj tam še ni končan. Na ostali zapadni fronti so se vršili samo artilerijski boji na raznih točkah, zlasti med Maaso in Mozlo. Jugo- | zapadno od Lilla in v Argonih je vporabljal sovražnik mine s strupenimi plini. Nemško-angleška vojna. Zavrnjeni angleški in francoski napadi. Veliki glavni stan, 26. maja: Z lahkoto smo zavrnili ponočni sovražni sunek proti naši novo dobljeni poziciji zapadno od ribnika pri Bellevaarde. Število strojnih pušk, ki smo jih ugrabili Angležem, se je zvišalo na 10. Severovzhodno od Givenchija se je temnopoltim I Angležem snoči posrečilo se polastiti nekega eks-poniranega dela našega najsprednejšega jarka. Dalje proti jugu med Lievinom in višino Loretto se je pričel popoldan velik v globokih vrstah izvršen francoski napad, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Severno in južno od ceste Cauchez— Bethune se je bilo sovražniku spočetka posrečilo vdreti v naše jarke. Z nočnimi protinapadi pa smo svojo pozicijo zopet popolnoma zasedli. Pri tem smo vjeli 100 Francozov. Tudi južno od Chaucheza so se tik pred našimi ovirami popolnoma ponesrečili opetovani silni napadi, katere so izvršili belo in temnopolti Francozi proti naši črti od Chaucheza. Nasprotnik je imel povsodi jako težke izgube. V bojih pri višini Loretto se je šle-zijski pešpolk posebno odlikoval. Z lahkoto smo zavrnili sovražni sunek v vzhodnem delu Pretr-skega gozda. Južno od Lensa so sestrelili naši letalci neko sovražno letalo. Nemško-ruska vojna. Zavrnjeni napadi na severnem Polskem. Veliki glavni stan, dne 26. maja: posamezne pade. Zavrnili smo slabe nočne na- Mobilizacija švicarske armade. Železniški promet na francosko-švicarski meji je zelo izpremenjen. Več rednih vlakov je ustavljenih. Mobilizacija švicarske armade je v polnem teku. Čuti se že občutno pomanjkanje delavnih moči in boje se velike draginje. Švicarsko prebivalstvo z napeto pozornostjo čaka na potek dogodkov. Enaindvajseta vojna napoved. Vojna napoved Italije je enaindvajseta. V naslednjem navajamo posamezne vojne napovedi po vrsti: , 28. julija 1914. Avstrija—Srbiji; 2.avgusta Nemčija—Rusiji; 3. avgusta Nemčija—Franciji; 4. avgusta Anglija—Nemčiji; 5. avgusta Crnogora—Avstriji; 5. avgusta Nemčija—Belgiji; 6. avgusta Srbija—Nemčiji; 6. avgusta Avstrija—Rusiji; 12. avgusta Crna gora—Nemčiji; 13. avgusta Francija— Avstriji; 13. avgusta Anglija—Avstriji; 23. avgusta Nemčija—Japonski; 24. avgusta Avstrija—Japonski; 26. avgusta Avstrija—Belgiji; 31. oktobra Turčija—Rusiji ; Turčija—Franciji; Turčija—Angliji; 2. novembra Srbija—Turčiji; Crna gora—Turčiji; 10. novembra Turčija—Belgiji; 23. maja 1915 Italija—Avstriji. Tej 21. napovedi bodo sledili gotovo še 22. in 23. ker bosta tako Nemčija kakor Turčija brezpogojno stopili na stran svoje zaveznice. Z vstopom Italije v vojno se je pomnožilo število vojskujočih se narodov za 36 milijonov. Države, ki se vojujejo, štejejo skupaj okrog 933 milijonov prebivalcev, torej več kakor polovico vsega človeštva! Avstrija 52 milijonov, Nemčija s kolonijami 80 milijonov (65+ 15), Anglija s kolonijami 420 milijonov (45'5 + 3745), Francija s kolonijami 93 milijonov (39-6 + 53), Rusija 170 milijonov, Japonska 70 milijonov, Belgija 7-4 milijonov, Srbija 42 milijonov, Crna gora 0-5 milijona, Italija 36 milijonov. Peta vojna z Italijo. Petič stopa Avstrija na bojišče, da se meri z Italijo. V 67. letih je križala naša armada že štirikrat orožje z italijanskim in mnogo slave je vzcvetelo avstrijskim polkom na italijanskih bojnih poljih. Leta 1848. se je dvignila takrat avstrijska Lombardija in sardinski kralj Albert „spada d' Ita-lia" — „meč Italije", je podprl insurekcijo s svojo armado. „Plemontezarjiu so takrat nastopili proti avstrijskim četam z znatno premočjo, zasedli so Milan, ustanovili v Benetkah republiko — toda sijajni talent očeta Radeckega je kmalu zasijal v novi luči. Po ojačenju svojih čet je udaril avstrijski vojskovodja z vso silo na armado Karola Alberta, jo večkrat porazil ter pri Custozzi (25. julija 1848) sijajno premagal. Karol Albert je bil prisiljen skleniti v avgustu premirje ter prepustiti za-vojevano Lombardijo zopet Avstrijcem. Ze v zgodnji pomladi leta 1849. se je raz-besnela druga vojna, katero je pričel Karol Albert zanašajoč se na vsled ogrskih homatij nastalo notranjo oslabelost monarhije. Toda sardinska armada je bila tokrat povsem nesrečna. Radeckv jo je dvakrat pri Mortari (21. marca) in pri Novari (23. marca) tako odločno porazil, da je moral Karol Albert v prilog svojemu sinu Viktorju Emanu-elu resignirati, da omogoči mir, iz katerega je izšla sardinska kraljevina teritorijalno neoškodo-vana, ker so se zanjo zavzele zapadne velesile. Od leta 1852. je vodil pijemontsko zunanjo politiko grof Čamilo Cavour, učitelj in mojster vseh italijanskih nacionalističnih aspiracij. Cavour je pridobil Napoleona in leta 1858. sta podpisala Napoleon in Cavour v kopališču Plombieres zvezno pogodbo, naperjeno proti Avstriji. Pijemontska armada se je pričela mrzlično pripravljati na novo vojno, revolucionarno gibanje v avstro-italijanskih pokrajinah je prispelo do vrhunca. Tako je stavila Avstrija dne 23. aprila 1859. v Turinu ultimatum, ki je zahteval takojšnjo demobilizacijo. Odgovor je bil negativen in dne 29. aprila so prekoračile avstrijske čete sardinsko mejo. Toda očeta Radeckega ni bilo več in armadi je načeloval nesposob- ni general Gyulay. Tudi se je kmalu pokazala številna premoč sovražnika: Viktor Emanuel je imel 80.000 mož, Garibaldi je načeloval močnim prostovoljskim četam, od zapada pa je prikorakala francoska armada. Nesrečna bitka pri Magenti (4. junija) je zrevolucijonirala celo Italijo. Sledila je bitka pri Solferinu (23. junija). 11. julija je bilo sklenjeno premirje v Villafranca, kateremu je sledil definitivni mir v Curihu (10. novembra 1859). Benečija je ostala avstrijska, v ostali Italiji se je začel proces zjedinjenja, ki je dosegel svoj začasni vrhunec s prvim italijanskim parlamentom (18. februarja 1861 v Turinu), ki je proglasil sar-dinskega kalja Vik. Emanuela za „kralja Italile" (14. marca 1861). Ko je Bismarck pripravljal vojno z Avstrijo, je prišlo med Prusijo in Italijo do zveze (8. aprila 1866.) in vpadu pruske armade v avstrijske dežele (14. junija 1866) je sledila vojna napoved Italije (20. junija). Proti Prusom naše orožje ni bilo srečno, tem slavnejši pa so bili boji na jugu, kjer je načeloval armadi vreden naslednik Radeckega — nadvojvoda Albreht. Slavna zmaga pri Custozzr (24. junija) in pomorska bitka pri Visu (20. julija) sta najsvetlejši točki v vojni zgodovini 66. leta. Vsled dogodkov na severu pa se te zmage niso mogle izrabiti in dunajski mir (3. oktobra 1866.) je določil sedanje meje obeh držav. DNEVNE VESTI. Črnovojniška dolžnost. Glasom črnovojne novele z dne 1. maja 1915 je podaljšana črnovoj-na dolžnost od 18. do 50. leta. S 1. majem t. 1. stopili so v črnovojno dolžnost rojstni letniki 1897 in 1865 do 1872. C. kr. domobransko ministrstvo je odredilo prebiranje črnovojnikov rojstnih letnikov 1897 in 1865, do vštevši 1872, ki se ima ob priliki prebiranja črnovojnikov letnikov 1878- do 1890 in 1892 do 1894 takoj izvršiti. Vsi v zgoraj navedenih letih rojeni, kateri bodo pri prebiranju za črnovojno službo z orožjem sposobnim spoznani, dobo morali takoj odriniti v vojaško službovanje. Prebiranje letnikov 1897 in 1865 do 1872 se vrši za sodni okraj Skofja Loka v Skofji Loki dne 2. junija t. 1. in sicer v presledkih pol ure začenši ob 8. uri zjutraj občine Škofja Loka, Stara Loka,^Zmi-nec, Sora, Javorje, Poljane, Trata, Oselica, Železniki, Selca in Sorica, za sodna okraja Tržič in Kranj pa dne 3 junija t. 1. v Kranju začenši isto-tako ob 8. uri zjutraj v presledkih pol ure za občine Tržič, Križe, Sv. Ana, Kovor, Sv. Katarina, Kranj, Stražišče, Hrastje, Smlednik, Voglje, Mavčiče, Predosrje, Sv. Jošt, Šenčur, Naklo, Preddvor, Velesovo in Cerklje. Za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora se vrši prebiranje letnikov 1897. in 1865. do 1872. dne 4. junija t. 1. Od prebiranja oproščeni so le v pozivnem razglasu K pod točkami 1 do 4 in 6 in 7 navedeni. Dalje vsi župani in občinski svetovalci (ne pa tudi odborniki), potem vsi železniški uslužbenci, v službovanju stoječi prostovoljni strelci in konečno oni črnovoj-niki, ki so neobhodno potrebni v obratih za vojaške namene. Strogo se pa opozarja na to, da za te črnovojnike ne obstoja nikaka zglasilna dolžnost, da bi se morali pred prebiranjem zglaše-vat: pri županstvu, vendar pa ima vsak priti k prebiranju, sicer bode najstrožje kaznovan. Ker bo treba takoj odriniti v vojaško službovanje, je v interesu vsakega črnovojnika, da prinese seboj par močnih čevljev, potem žlico, nož in vilice ter' posodo za jed, kakor tudi proprietete (orodje za snaženje) in če mogoče tudi živila za 3 dni. Za proprietete se bo dala odškodnina, ako bo uporabna za rabo v vojaški službi. To velja pa za vse črnovojnike tudi za one ki so bili rojeni v letih 1878 do 1890 in 1892 do 1894. Crnovojniške listine za rojstne letnike 1897 in 1865 do 1872 se bodo pri prebiranju izgotavljale. Prebivalstvo se opozarja na ukaz skupnega ministrstva z dne 20. maja 1915 drž. zak. št. 132 o posestvu orožja, m u n i c i j s k i h stvari in r a z n e s i 1 n i h t v a r i n ter o prometu z istim ter na razglas c. kr. deželnega predsednika z dne 23. maja 1915, katerim se določuje rok za oddajo raznesil (raznesljivih tvarin), ki so predmet državnega monopola ter so podvržena § 1. zakona z dne 27. maja 1885 drž. zak. št. 134. Te tvarine je v teku treh (3) dni oddati okrajnemu glavarstvu. Ker je transport po železnici iz vojaških ozirov izključen, pripeljati je streljivo v Kranj na vozovih. Prestopki te naredbe so podvrženi strogi kazni. Poizvedelo se je, da veliko ljudij drži drobiž nazaj, izkazalo se je ponekod celo, da imajo ljudje velike zaloge drobiža skrite in sicer do več tisoč kron. Tako brezpametno postopanje je brez vsake koristi in se žnjim le škoduje prometu in promet otežkoča. Oblast z ozirom na to pozivlje prebivalstvo, da opusti vsako neprimerno pridržavanje drobiža v lastnem interesu gladkega in hitrega prometa. Prebiranje na Kranjskem se vrši, kakor je bilo odrejeno. Časopisi so prinesli vest, da se je prebiranje črnovojnikov letnikov 1865 do 1872 sploh odgodilo, letnika 1897 pa preložilo na poznejši čas. To pa velja le za druge dežele. Na Kranjskem se vrši to prebiranje tako, kakor je bilo odrejeno. Seznam konj, voz in voznikov, ki jih morajo na podlagi zakona o vojnih dajatvah, občine postaviti vojni upravi, dne 29., 30. in 31. maja 1.1. vsakokrat ob 7. uri zjutraj v Kranj. Dan Občina Število dvovprežnih gospodarskih voz dvovprežnih osebnih voz tovornih živali (konj) koiidukteriem po možnosti na konjih tedaj - o n'5 > o > č -c > b o C n > o > o >n c £ C >n o c C M 29757 Naklo 11 22 36 1 2 1 1 Ji Predoslje 18 1 1 2 1 i i n Mavčiče 3 6 2 ■n Hrastje 3 6 ~2~ J* Sv. Jošt 3 6 1 J* Stražišče 15 30 1 2 2 skupaj 53 106 — — 5 To7 2 S 30.5. Kranj 2 4 1 1 Kovor 3 6 4 1 2 2 Ji Tržič 2 1 1 1 Sv. Ana 2 4 ji Sv. Katarina 2 4 j* Križe 15 30 1 ,2 Jt Cerklje 15 30 T 4 1 2 1 1 n Škofjaloka 8 --1 skupaj 39 78 8 6 12 3 3 31.5. » Smlednik 14 28 1 2 1 1 Preddvor 20 40 1 2 1 J* . Šenčur 18 36 3 6 Jt Voglje 2 4 4 9» Sora 2 2 Jt Velesovo 4 _ skupaj 58 116 — — 5 10 2 2 Razširjajte naš list. -tir- t 'i 29 Ceniki na zahtevo zastonj. -v Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje za pletenje (Strickmaschinen) in pisalne stroje. Zobozdraunlški in zobolehntčni atelje dr. Edv. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holzhacker konc. zobotehnik v Kranju 1 vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago. w £ Najstarejša X> trgovina ^X ^ Ferd. Sajovic v Kranju (poprej J- C Pleiweiss) 2 52-21 priporoča za svojo bogato zalogo modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilnati robci najnovejših uzorcev. najbolje in najceneje se kupi pri Mi RUDOLF RUS v Kranju (poleg lekarne) Ustanovljeno leta 1885 Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Strogo solidna jn poštena postrežba. Suhe gobe in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje M.RHHT, KRAH] trgovina mešanega blaga in deželni Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. I I I 1 Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! mi iriilliiGi v Kruli Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 378.000 krni Hranilnica posoja na zemljišča po 5'V o na jeto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. obrestuje hranilne vloge po Ibrez odbitka rentne- 1 ga davka, katerega I ' I Koncem leta 1914. je bilo stanje hranilnih vlog nad 5 milijonov337 tisoč kron. i i brez odbitka rentne-ga davka, katerega I- plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. N #——1 Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje v Kranju na rotovžu Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron- I! I vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. I I I I I I I I I I . I I I I I I I I I I I I X I Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 87