- "V ... Sni ' V ■■ ■ -S.'/' /T.;--' Ji Wb&SSaSBsSfP.'î? «s-as® glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja koper — 16. februarja 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — STEV. 8 projektanti skupnosti železniškim podjetij so se ze odločili za traso koprske železnice široko posvetovanje o vprašanjih finansiranja šolstva v koprskem okraju VsW« Zdi se, da bodo potrebne še temeljite in široke razprave okrog vprašanj šolstva, kajti temeljni zakon o finansiranju je prinesel, prinaša in bo še prinašal velike spremembe v življenju izobraževalnih ustanov. Cilji, ki jih želi uresničiti zakon, so znani, zdaj pa gre za vsklaievanje poti, da bi te cilje dosegli. V ta namen je sklical okrajni svet za šolstvo in telesno kulturo pretekli teden posvetovanje, na katerega so povabili vse predsednike občinskih svetov, predsednike občinskih skladov za šolstvo, občinske referente za šolstvo in predstavnike zbornic koprskega okraja. Po zveznih in republiških pri- poročilih, je rekel uvodoma predsednik sveta Leon Perhavc, smo dolžni odpraviti zastareli administrativni način finansiranja šol, toda obenem zagotoviti tem šolam skladno z gospodarskim razvojem zadostna in redna sredstva, tako za osnovno dejavnost kakor za investicije. Mobilizator zbiranja teh sredstev morajo biti ljud-ski odbori, ki naj omogočijo šolam finančno samostojnost in s tem v zvezi razvoj družbenega upravljanja, obenem pa spremenijo status učitelja - uradnika v javnega družbenega delavca. Načelni sporazum posvetovanja je bil v dogovoru, naj bi finan-siranje šolstva potekalo strogo po teritorialni pripadnosti in dogovoru medobčinskega sofinansira-nja v okviru okraja. Predstavniki občin so razpravljali o virih in višini družbenih skladov v komunah za posamezne vrste šol in vzgojnih ustanov (osnovne šole, šole "za dopolnilno izobraževanje, gimnazije, učiteljišče in srednja ekonomska, poklicne šole, šolski centri — kovinarski, gozdarski in pomorski, šola za zdravstvene delavce, posebne šole, dijaški domovi, internati, predšolski zavodi in otroško varstvene ustanove). Zedinili so se, naj bi družbeni skladi zagotovili šolam sredstva globalno, in sicer najmanj 20°/o višja kot lani. Od tega viška naj bi šlo 15 »/o za osebne dohodke prosvetnih delavcev, 5 °/o pa za višje materialne izdatke, pri čemer je vštet tudi amortizacijski sklad. Vendar vse kaže, da bo v večini občin mogoče povišanje le za 15 °/o, kljub temu da bi bilo treba razen vsega tega zagotoviti tudi intenzivno investicijsko dejavnost za izgradnjo novih šolskih prostorov zlasti za osnovne in strokovne šole. Na posvetovanju je obveljalo še mnenje, naj bi se vsa sredstva za finansiranje šolstva v komuni stekala preko družbenih skladov za šolstvo, ker bo le tako mogoča vsklajena in enotna evidenca. Tista sredstva pa, ki jih dajejo šolskim skladom občinski ljudski odbori, naj se določijo v odstotku od vseh proračunskih dohodkov, ker bo tako omogočen avtomatičen in reden dotok sredstev v sklad. To prakso so lani že imeli v Postojni in v Piranu ter se je dobro obnesla. Vsi predsedniki občinskih ljudskih odborov so na ta predlog pristali. Pri skupnem finansiranju šol, pri čemer sodeluje več komun oziroma gospodarskih organizacij ali zavodov, pa naj veljajo samo vnaprej sklenjeni sporazumi, to je pogodbe med ustanovitelji in ostalimi soudeleženci finansiranja, ki si pridobijo s tem tudi pravico soustanoviteljev. Za reševanje problemov izobraževanja in šolstva sploh je nujno povečati udeležbo in vlogo gospodarskih organizacij in zbornic. V sporazumu z občinskimi ljudskimi odbori naj prispevajo gospodarske organizacije iz sredstev en odstotek od izplačanih osebnih dohodkov, iz svojih skladov skupne porabe in iz ostalih virov, s katerimi prosto razpolagajo, zbornice pa iz sredstev članskih prispevkov, čim več za investicije in za osnovno dejavnost izobraževalnih ustanov. Le s tako zagotovljeno materialno bazo našim šolam in vzgojnim ustanovam in z vzporedno krepitvijo samoupravljanja bomo razvijali šolstvo skladno z rastjo gospodarstva in drugih družbenih služb ter Z. L. , ZBORI VOLIVCEV V IZOLI Danes in jutri, to je v petek in soboto, bodo v izolski občini zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o tezah družbenega programa in proračuna izolske komune za leto 1962. Koprska železnica je naravni gospodarski zaključek glavne železniške magistrale Gjevgjelija—-Beograd— Zagreb—Ljubljana z izhodiščem na skrajno obalo Severnega Jadrana Pobudo mladine, ki je na VII. kongresu LMS ponudila svoje mlade sile za zgraditev žclcznice do Kopra, so z veseljem sprejeli tudi na Skupnosti železniških podjetij Slovenije. Projektanti tega združenja so že včrtali traso bodoče železniške proge, v zemljevid. Izbrali so tudi že lokacijc za vse naprave in objekte, kot postaje za tovorni in osebni promet, izogibališča itd. Meritve so siccr pokazale potrebo po nadaljnjem proučevanju terena na nekaterih točkah trase, vendar bo terenska ekipa že v naslednjih dneh začela s količenjem zemljišča, po katerem bo tekla ta zelo pomembna prometna pot. Naš sodelavec se je zglasil pri tehničnem direktorju Skupnosti železniških podjetij inž. Jožetu FERENCAKU, ki je o delu načrtovalcev med drugim povedal: — Vzporedno z odločitvijo mladine, da sc bo prihodnje leto posvetila graditvi železniške proge do Kopra, so tudi naši projektanti pospešili svoje delo. Danes so že vse stvari okrog projektov razčiščene. Projekti so v delu in ni nobene ovire, da s pripravljalnimi deli na terenu ne bi mogli začeti letos jeseni, oziroma če bo potreba tudi prej. Od tod tudi optimistična napoved, da se bo mladina lahko posvetila temu velikemu delu brez zastoja, brez zamude. Zato smo prepričani, da bo mladina svojo obvezo tudi v celoti uresničila prihodnje leto. Vse pa kaže, da bo treba z gradnjo nekaterih objektov, ki so bolj zahtevni, začeti že letos. Kakšen pomen pripisujejo na Skupnosti železniških podjetij. gradnji železniške proge do Kopra, zgovorno kaže izjava njenega predstavnika inženirja Fcrenčaka: — Gradnja železnice, ki bo povezala Koper in predvsem koprsko pristanišče z zaledjem, se nikakor ne sme zavleči. Vse bolj nam mora namreč biti jasno, tla bo pomenila koprska železnica podaljšek glavne proge Beograd—Zagreb—Ljubljana in je tore.j Koper njen naravni gospodarski zaključek z jugoslovanskim izhodiščem na morje. (bb) RAZPRAVA O AKTUALNIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH V KOPRU Ji^MîrltaMbriijwi©!!! iJlà ■•/■■•"-■■z" mmš Prijazno in vedro nas je sprejela, da smo taisti hip čutili, da ima prav zagotovo rada tudi »Slovenski Jadran«. V tesni divaški kuhinji si je mimogrede posadiia na glavo poštarsko čepico, čez ramo pa vrgla poštarsko torbo. Hčerkici sta se stisnili na rlivanček, večja zvedavo, manjša ljubko nakremžcna. Tako: zdaj vam pa že lahko predstavimo tova-rišico Cirilo Krajnc. Po Lokvi, Preložali in Gorenjem dan za dnem raznaša pošto. Tisti dan smo prišli prepozno. Vaščani so nam povedali, da vsak dan urno prevozi in prekrižari na kolesu svoj poštni teren, najsi čez Kras brije burja ali žge sonce. »Takole devetnajst kilometrov bo menda vsak dan moje poti s poštarsko lorbo,« pripoveduje Cirila Krajnčcva. ko se nam neprisiljeno razveže beseda in nam ni več nerodno, ker smo prišli v hišo kot nepovabljeni gosli. Punčki čakata na večerjo. Pohitimo zatorej! »Ce vam povem tako, kakor čutim in sem po teh vaseh okoli Divače spoznala, bi rekla, da ljudje zelo radi berejo Slovenski Jadran,« pravi Cirila Ivrajnčeva potlej, ko je naš fotoreporter opravil svojo nalogo. »Vključila sem se prav rada v vašo akcijo. Po hišah govorim z ljudmi o Slovenskem Jadranu. In mislim, da ne bo ostalo samo pri besedah ...« Z lepšim obetom bi nam Cirila Ivrajnčeva ne mogla po-streči, kajne! (ž) V petek minuli teden je bila v Kopru javna tribuna o nujnem povečanju proračunskih izdatkov občine v letošnjem letu. Gre namreč za način, kako in kje vzeti sredstva za približno 30-odstotno povečanje proračunskih izdatkov, v glavnem za potrebe šolstva. Žal je treba ugotoviti, da pobuda občinskih forumov ni naletela na odziv, kakršnega bi bilo v danem položaju pričakovati, ker gre za neposredno udeležbo in sodelovanje občanov v zadevi, kjer so prizadeti njihovi interesi. Grajati je tudi nerazumljivo pasiven odnos prizadetih gospodarskih organizacij, predvsem trgovskih in drugih preskrbovalnih podjetij, ki niso na to zborovanje poslale nobenega svojega predstavnika. Bilo ni tudi vseh predstavnikov negospodarskih dejavnosti, zato se je ta javna tribuna o osnutku programa letošnjega gospodarskega razvoja koprske občine in njenega proračuna spremenila bolj v informativni razgovor o tem, kako in kam bo letos treba vložiti denar in kako si občinska uprava zamišlja preskrbeti vsaj dve tretjini kritja planiranih izdatkov za negospodarske dejavnosti. Treba je .še ugotoviti, da na sestanku nihče ni načel vprašanja, če se morda le ne bi dalo v zvezi s pripravljenim načrtom uporabljanja teh proračunskih sredstev kje še kaj prihraniti. Prav tako je bila pomanjkljiva razprava o predlogu razdelitve novega dopolnilnega proračunskega prispevka v višini 15 odstotkov, po katerem naj bi dve tretjini tako pridobljenih sredstev šlo v šolski sklad, ena tretjina pa za kritje drugih proračunskih potreb, kar naj bi zagotovilo predvsem nemoteno zgraditev nove šole v Kooru. Na kratko so razpravljali tudi o tem, kako preDrečiti, da bi predvideni večji občinski prometni davek preveč ne vplival na dvig cen tako obremenjenega blaga za široko potrošnjo. Ob večji udeležbi, pa tudi ob večji prizadetosti udeležencev javne tribune, bi ta lahko bila veliko večja pomoč in priprava na bližnje zbore volivcev, kjer bodo občani o teh vprašanjih sprejemali priporočila občinskemu ljudskemu odboru in s tem neposredno sodelovali pri odločanju o teh zadevah. -sič V torek popoldne so se sestali v Kopru komunisti Kmetijskega kombinata, podjetja »Fructus« in »Mleka«. Posvetovanje je vodil organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Ivan Mavsar, medtem ko sta predsednik Okrajnega ljudskega odbora tito v afriki Predsednik republike Josip Broz-Tito se že dober teden mudi na zasebnem obisku v Združeni arabski republiki. Med svojim bivanjem je imel več razgovorov s predsednikom ZAR Naserjem in drugimi uglednimi državnimi voditelji te prijateljske dežele. Razgovori so potekali V izmenjavi mišljenj o nadaljnjem poglabljanju političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med Jugoslavijo in ZAR, kakor tudi o gospodarskem sodelovanju izvenblo-kovskih dežel. To sodelovanje je postalo zelo nujno, tako ocenjujejo v ZAR, »zaradi gospodarskih grupacij zahodnih držav, ki hočejo z gospodarskim pritiskom na neodvisne afriške dežele odvrniti njihovo angažiranje od politike nepovezovanja z bloki in od aktivne koekstistence«. Te dni pa je tovariš Tito na Iridnevnem neuradnem obisku v Sudanu, kjer se bo sestal s predsednikom Abudom. Albin Dujc in direktor podjetja »Fructus« Vinko Znidaršič obširneje govorila o predlogih za združitev vseh treh podjetij v velik agro-kombinat. S tem bi namreč dosegli za kmetijstvo našega obalnega področja enotnejšo in spodbudnejšo organizacijo proizvodnje po ekonomskih načelih, upoštevaje svojske naravne pogoje obalnega področja, potrebe notranje potrošnje in možnosti izvoza. Za uresničitev tega sc presojali tri. variante. Bili sc mnenja, naj bi za sedaj vsa tr: podjetja tesneje gospodarsko sodelovala. Komunisti vseh treh podjeti. so se zavzeli zlasti za perspektivnejše reševanje vprašanj kmetijske proizvodnje, med drugim tudi s tem, da bo treba v tej smer navezati stike z vsemi trem kmetijskimi zadrugami na obali IZVRŠNI ODBOR OO SZDL O DEJAVNOSTI ZPM Javno eri Izvršni odbor okrajnega odbora SZDL v Kopru je na svoji zadnji seji minuli ponedeljek razpravljal o dejavnosti in problemih okrajne Zveze prijateljev mladine. S tem v zvezi izreka svoje javno priznanje in zahvalo vsem organizatorjem jugoslovanskih pionirskih iger v zadnjih dveh letih kakor tudi vsem tistim, ki so pri njihovi izvedbi kakorkoli sodelovali in dali za njihov večji uspeh tudi materialno pomoč. Jugoslovanske pionirske igre so obsegle tako širok krog mladine, da lahko govorimo o najširši akciji pionirjev v zadnjih letih, kar je neposredno vplivalo na njiho vo množično organiziranost, obenem pa pripomoglo tudi h kvalitetnemu delu. Znano je, da sc številni pionirski odredi po komunah našega okraja odnesl med številnimi drugimi tudi nekaj republiških in celo zvezne nagrado. Okrajni odbor SZDL pričakuje, da bodo prav uspele tudi letošnje igre, ki bodo potekale nju razvijanja telesne saj smo prepričani, da vsi kakor doslej nudili moč. Koper p; (ako lepe pionirski v znamo-kulture jim bode svojo po- IZlliii VNRI1NTR Razgovor o skupnih problemih Minuli torek so se v Sežani se- času. Ugotovili so, da so takšni stali predstavniki okrajnih odbo- sestanki izredno koristni in da borov SZDL Gorica in Koper. Po- naj bi v bodoče postali stalna govorili -so sc- o nekaterih skup- oblika medsebojnega sodelovanja, nili vprašanjih, ki zanimajo oba Oba okrajna odbora SZDL bo- okraja Mod drugim je bilo go- sta o namenu in rezultatih se- vora tudi o finansiranju Radia stanka dala poročilo tudi v gla- Koper izmenjali pa so tudi šte- silu Socialistične zveze na svo- vilne delovne izkušnje o delova- jem področju — v Primorske no- ruu Socialistične zveze y zadnjem yice in Slovenski Jadran. , rv.^s-iic* Tako imenovana »Črna varianta« železniške proge z obstoječega jugoslovanskega železniškega omrežja do Kopra je obveljala kot najbolj ustrezna ter si načrti zanjo že skoraj pripravljeni. Medtem pa promet v koprski luki vse bolj narašča iu žc sam po sebi vedno glasneje zahteva železniško zvezo v notra< igost Ju.£OslciviJ& ' sasssE-is;^ i t*:'~' — ...._____ ^^Pl I'.'.y., - .'.' V^'v ....... K M» ' i .-.V. K i'ä; ©Si ■■ -■• .v,- ■ - IZOLCANI SO NA JAVNI TRIBUNI SZDL POVEDALI SVO.TE O VARSTVU PREDŠOLSKIH OTROK .... ... ... - . ,.. . . ., _ .v.........: ¿¡¿Mm mmm Vodja delegacije tržaških komunistov Vittorio Vidali daje ob zadnjem obisku .v Kopru na sedežu okrajnega komiteja ZKS izjavo za poslušalce Radia Koper , Aktualna in hkrati zelo pereča nih ustanov, v našem primeru lema okrog otroškega varstva in otroškega vrtca, pokazal v praksi ekonomskih cen vzgojnih var- nekatere težave, okrog katerih so jj stvenih ustanov, o čemer so raz- se najdlje pomudili tudi na izol- pravljali Izolčani na svoji tretji ski javni tribuni. , javni tribuni SZDL, je živo za- Gre' predvsem za to, kako za- 3 |»teresirala «ajsirso javnost. O gotoviti otroškemu vrtcu dodatna j tem, kako vskladiti ekonomske sredstva, torej razliko za kritje I cene vzgojnih m varstvenih usta- dejanskih stroškov, kajti po zad- ' nov s plačilno zmogljivostjo star- njem sklepu upravnega odbora te sev, sicer jasno nakazuje resolu- predšolske vzgojne ustanove bodo cija Izvršnega sveta LRS, vendar starši plačevali 60 odstotkov je nov sistem fmansiranja vzgoj Sprejem na OK ZKS — Posebna Vidalijeva izjava za Radio Koper oskrbnine, ostalih 40 odstotkov pa naj bi črpali iz proračuna občine, oziroma iz občinskega sklada za šolstvo. Ker pa je kazno, da po sedanjem predlogu občinskega proračuna izdatki znatno presegajo proračunske dohodke, na občini pravijo, da bi na račun dotacije otroškemu vrtcu morali znižati postavko za šolstvo. Vendar lega v nobenem primeru ne _ kaže uresničiti, saj ie finansiranje Na svojem povratku s trodnev- nje radi tržaškim tovarišem poka- tržaške avtonomne sekcije KPI šolstva še vedno rakava rana na-nega obiska v Sloveniji se je v zali in pojasnili prav vse, kar bi na velikem zborovanju v kinu ših komun. četrtek, 8 t. m 7-člrmska delega- jih v naši socialistični stvarnosti »Arcobaleno« poročala o svojem Po zadnjem predlogu bo znaša-cija tržaške federacije KPI usta- zanimalo. Posebej je opozoril na obisku v Sloveniji. Poslanec Vit- la oskrbnina v otroškem vrtcu vila tudi v Kopru, kjer je v dvo- naš internacionalistični način re- torio Vidali je dal prisotnim zbo- 12.500 din za otroka mesečno; od ram OK ZKS prišlo, do prvega sevanja vprašanj v zvezi z Hali- rovalcem približno enako izjavo, tega odpade na starše 7500 din. ' sestanka med vodilnimi funkcio- jansko manjšino m povabil, naj bi kakor jo je v Kopru dal za širšo 500(1 dinarjev oziroma 40 »/o pa narji KPI na Tržaškem in pred- tržaški tovariši pri nas proučili javnost prek Radia Koper. Pri naj bi krila občina iz svojega stavniki Okrajnega komiteja ZKS zlasti ta problem. tem je potrdil, da je delegacija proračuna. v Kopru. Tržaško delegacijo so Za pozdrav se je toplo zahvalil impianaWn »nhnnviti nnrm^o ^ • .. t T . . Vidali, član VITTORIO VIDALI. V nadalje- "t^^J1?™!1^ 113 to l~ sestavljali: Vittorio CK KPI in njen poslanec za tr- vanju svojega govora je izrazil žaško področje; Giuseppe Burlo, iste misli, ki jih je nato za po- član KPI; Mario Colli, član se- sebno izjavo za Radio Koper ob- kretariata tržaškega pokrajinske- likoval takole: ga komiteja KPI; Marina Bcrne- »Naš obisk v Kopru ima seveda tič, član tajništva tržaško federa- poseben pomen spričo enotnosti, cije KPI; Davide Pescatori, org. ki je še v preteklosti vladala med sekretar federacije KPI v Alojz prebivalstvom na naših področ- Pirc, župan občine Zgonik; C-ior- jih, enotnosti, ki je prišla zlasti dano Pako, župan občine Milje in do izraza v boju proti nacifaši- Luciano Padovan, občinski svet- 7.mu. Moram reči, da smo odpo- nik iz Trebč. tovali kot gostje vaše Zveze ko- Sekretar našega okrajnega ko- munistov v Slovenijo z določeno miteja in član Izvr snega komiteja zaskrbljenostjo. Led se je začel CK ZKS tovariš ALBERT JAKO- taliti nekoliko pozno, je pa to do- PlC-KAJTIMIR, ki je tržaško de- končno taljenje, legacijo KPI spremljal na njeni Tudi z vami želimo vzpostaviti poti (Ljubljana—Maribor—TAM— prisrčne, tesne in vsakodnevne Tovarna aluminija Kidričevo— odnose. Današnji naš prvi stik je Pohorje itd,), je v svoji pozdravni krajši, ker smo samo na prehodu besedi omenil obilico vtisov de- m se vračamo v Trst.. Povrnili pa legaeije, saj so njeni člani pri nas se bomo spet s kvalificirano de- marsikaj videli, se pogovarjali z legacijo, razpravljali bomo z va- in bratske odnose z ZKS in SZDL kakšne predloge so ponudili v ter vsemi množičnimi organiza- razpravo? cijami,« Ko je povedal, da so o Dobršen del udeležencev javne obisku pred tem razpravljali v tribune se je ogreval za to, 'da bi partijskih organizacijah in da v kolektivi prispevali del oskrbnine njih m bilo nobenega nasproto- za otroke svojih delavk. Vendar vanja temu' obisku, da bodo o po določenem ključu — po obisku seznanili vse članstvo in ustvarjenem bruto proizvodu, po da 111 govora, da bi zaradi tega številu zaposlenih in podobno, kdo izstopil iz članstva, ker so ~~ nekateri tovariši imeli sprva pomisleke, je še dejal, da gre za izreden dogodek, hkrati pa ugo- Razumljivo je namreč, da bi se podjetja v pogojih individualnega obravnavanja pomoči otepala mater z več otroki. Udeleženci so tovil: »Morda smo bili zadnji od pravilno ugotovili, da je treba vseh številnih Tržačanov, ki vsak takšno tendenco v kali zatreti, dan obiskujejo Jugoslavijo.« saj bi to bilo skrajno nehumano in nevzdržno za naše socialistične norme. Spričo dejstva, da je v industrijski Izoli zelo veliko delavk-mater z otroki, in da prav zaradi neurejenega varstva predšolskih otrok (izjema niso tudi šoloobvezni otroci!) trpi proizvodnja, bodisi zaradi izostajanja delavk z dela, zaradi nižje produktivnosti itd., je večina udeležencev javne tribune zastopala stališče in sprejela tudi predlog, da je treba otroški vrtec vključiti v stanovanjsko skupnost, ki bo laže utemeljevala in reševala potrebe takšne ustanove. Bilo pa je tudi več glasov, ki so se zavzemali tudi za prispevek ustanov, kajti uslug otroškega vrtca, se ne poslužujejo samo matere, ki so zaposlene v gospodarskih organizacijah. Sekretar občinskega komiteja Jože Buh pa je v svoji razpravi osvetlil problem tudi z druge plati. Po njegovem mnenju je treba najti v resoluciji IO LRS tudi v Izoli pravo mesto, vendar v pogojih tesnejšega sodelovanja podjetij s komuno. Prav zato, ker občani v pretežni meri ne poznajo strukture dajatev za proračun, pride čestokrat. do nanač-nih tolmačenj in nejasnosti okrog nujnih potreb, kot je na primer vzgoja mladine. Udeleženci javne tribune so se med drugim zavzeli tudi za to, da bo treba v najkrajšem času v Izoli odpreti večji otroški vrtec in urediti še eno igrišče, Naj opozorimo, da je medtem izolski otroški vrtec že bil vključen v stanovanjsko skupnost in tudi načrtno začeta akcija o ureditvi večjega otroškega vrtca kaže, da so se v Izoli lotili vprašanja vzgoje predšolskih otrok z vso resnostjo, (bb) našimi upravljavci itd., nato pa je dejal, da bomo tudi v prihod- ml, razpravljali o problemih narodnostne manjšine in bomo nadvse zadovoljni, ko bomo poslušali, kako manjšina pri vas živi in dela, ,T _ , .... , . . Rekel sem že, da -se vračamo V Portorožu živi upokojeni pek, zadovolJni in da se bomo k vam n'pr> in rMrnlnrmnar vrvmi 111V3- „ se povrnili, da bi bolje razumeli vašo socialistično stvarnost. Prepričani smo, da vi želite zgraditi socializem, da imate vašo pot v LEP JUBILEJ borec in revolucionar, vojni inva lid in rezervni oficir Romeo Ver-ginella-Jura. ki prav te dni slavi štiridesetletnico svojega revolu- cionarnega delovanja socializem in da vam morajo v Pravzaprav je bil sodelavec t___ ____¡„„j,____„;,, .„i „„„,„„„+,- tem prizadevanju vsi pomagati. inn1 Mi bomo v ta namen storili po (d0I?a._ 1Z_.K.n,zal..Z^let.li92!:' naših najboljših močeh vse, kar Komunistične partije v Trstu vendar pa zaradi svoje mladosti (rojen leta 1909) ni bil še vključen kot reden član v stranko. Februarja 1922 pa je postal član in funkcionar mladinske sekcije KP. kjer se je tako izkazal, da je bil že leta 1923 kljub svoji mladosti m ' ¿H " ««j^V- " «s moremo. Seveda nebo še ni jasno, imamo še oblake, ker je vihar trajal 14 let. Skupaj z vami bomo Zadevo o> spomeniku padlir57, Čeprav živim- že več kot tri- borcem v Erestovici želim po- deset let v Ljubljani, sem ves čas jasniti nekoliko podrobneje. P° vojni želel, da bi-žrtvam v Brestoviei postavili primeren Brestovica je moja rojstna vas spomenik. Misel sem- sprožil že na Krasu. Čeprav sem odšel iz pred petimi jeti, saj je bila ta vasi že pred 32 leti in nimam v vas skoraj edina, na Krasu in ob njej živih svojcev, me nanje Se meji, ki spomenika padlim v ved.no vežejo živi spomini. Pa ne NOB.še ni imela, samo to. Po ka.pitulaci.ji Italije uuiii« , ...,.,. .. Kot upokojen, izučen kamno-razpršili 1* oblake, da bi zopet " .f «/fek. sem bil pripravljen in oblju- zasiialo sonce otoka Ustica. ustavil v domači bil, da prevzamem v celoti brez- "s tem pozdravljam vaše vodil-. ter°e vk®fl v osvobodilno plačno izdelavo spomenika. ne tovariše in pozdravljam vas v borbo- Opravljal sem dokaj od- Pred Ict0TO in pol je moja mi_ upanju, da se bomo v kratkem govornih nalog: bil sem. predsed- sel rodila prve wspe,,.e. Zbral sem zopet videli in razpravljali z va- nik Krajevnega narodnoosvobo- v Ljubljani stanujoče prebivalce mi o skupnih problemih.« dilnega odbora, načelnik krajev- jz Brestovice v. pripravljalni od- Nato sta govorila še predsednik ne narodne zaščite itd. V tem ob- bor. Istočasno, smo obvestili o tem dob ju sem bil priča dogodkom, v krajevni odbor ZB, ki je z na- katerih je dalo življenje za svo- š>m načrtom soglašal. Pričeli smo bodo 32 borcev in aktivistov. zbirati prostovoljne prispevke OLO Koper tovariš AT,PIN DUJC in MARINA BERNETlC. Po vrnitvi v Trst je delegacija JAVNA TRIBUNA SZDL IN »SLOVENSKEGA JADRANA« V LOKVI PRI DIVAČI u II11 V dvorano zadružnega doma v nji poti, »za katero bi bilo treba Lokvi pri Divači je pretekli petek imeti perutnice«, kakor pravi ne- mogoče avtobusne prevoze urediti tako, da bodo občani zadovoljni. sprejet za rednega člana v vrste navrelo vaščanov, da zlepa ne to- kdo v dvorani. V perspektivi se Delj časa se sučemo okoli ambu- liko. ureditvi ceste ne bo mogoče izog- lante. »Ko bi imeli vsaj nekaj Komunistične partije. , . . . , , .. , .... , , . . Sodeloval je z mnogimi znani- »To je naš najboljše obiskani niti, ker jo nujnoJerja_ tudi raz- malega,« JtmsLjo jieteten,_ »nekaj mi revolucionarnimi borci: s to- sestanek in zbor,« pravi predsed- voj turizma od Lipice do Škocjan- takole pri rokah za vsak prl-skih jam. Ob' tej cesti, če bi bila mer.. ,« Ko tej zadevi pogledamo varišem Regentom. Ukmarjem, nik krajevnega odbora SZDL Jo- . , , ,. , , - . , Sulčičem in drugimi. vica Klajič, ki vodi javno tribu- urejena, začutimo, kako drugač- globlje pod kozo, ugotovimo, da Bil je borec v II. kraškem ba- no. Med vaščani, ki so se prišli no> lePäe in lažie bi bil° življenje se pravzaprav zatika zastran te- — - "T ___- 1 r, t /M ri nrtrt A/ii f r, MI v Lokvi. Vmes ljudje potožijo zastran taljonu, kmalu nato pa v Koso- pogovorit o svojih življenjskih že- velovi brigadi, kjer je bil komi- ljah, sede tudi predsednik občin- sar III, bataljona do bitke v Tr- skega odbora'SZDL Mirko Jeler- kruha: »Starega dobivamo pa zu- novskem gozdu leta 1944, ko je eič, predsednik sežanske komune naj zažganega in znotraj surove- bil ranjen in prepeljan v parti- Lado Mahnič, sekretar občinske- ga. Kaj ko bi postavili svojo pe- zansko bolnišnico. Kot invalid in ga komiteja Alfonz Grmek in čla- karno?« A kaj hitro iztaknemo rekonvalescent je nato ostal kot na uredništva »Slovenskega Ja- zajca v grmu. Pekarna v Sežani, komisar pri premični bolnišnici v drana«. pekarna v Divači. Torej pred 110- Cerknem. V dvorani je hkrati mrzlo in som. zakaj potlej brez potrebe še Po vojni je bil predsednik pri- vroče Lokavci pričakujejo javno Pekama_ v Lokvi? Predsednik morskih partizanov v Trstu in na tribuno hudo nabrušeni. Komaj- ' J ' drugih funkcijah, po resoluciji IB f]a predsednik Klajič zastavi tri- boljši recept: »Pokličite peke iz pa je prišel v Ljubljano in nato bun0j se odpre register želja in Sežane m Divače na zagovor za-v Portorož, kjer zda.i uživa svoj zahtev ¿e ]ep £as glodajo in radl kruha, s trgovci pa uredite služeni pokoj. Ob njegovem 1........ -- vznemirjajo ........— . , . , T , . volucionarnem jubileju mu so- obrat> da b5 ljudem ne bilo treba svežega kruha!« In kdo bi se borci, prijatelii in znanci želijo hodHi na delo [z vasl Pa vodovod tem odkrito ne strinjal? 1 -i- -i.-.: «itrliAnin , 1 ■ 1 1 j 1 _ .. -r-,______ti___i_________ še mnogo' lepih dni življenja. Urejuje uieriniSkl odUo, "'•^"l1.1" nriBovornt urednik Rastko Rra- Sffi,'S ES Ä gVÄ™,;: STST Ä UV Izvod ?n din. l.etna narofnind 7pn izvon .m.. „i, nnn din za Inozemstvo 2dl au ?°C am' dolar I a Bančni račun 1^2-111181 pri podružnici NB Ko-□er Rokopisov in fotografij ne vračamo Stavek In kUSell tiskarne CZP Primorski t'sk K or. er tiskano na rotaciji Usknrne CZP Ljudska pravica LJubljana. in dobra cesta, ambulanta, pekarna, morda osemletka in še kaj. Druga za drugo se zvrstijo želje in zahteve. Za debelo uro jih je, preden številni govorniki in zagovorniki povedo vsak svoje. Potlej pa dobri dve uri vejamo želje in zahteve na eni pa možnosti na drugi strani. Ljudje začno realno presojati možnosti in pogoje, In izkaže se, da ima zahte- iefona. Podnevi je, ponoči ga ni. Treba bo zadevo s telefonom tehnično ali organizacijsko tako urediti, da bo za vsako silo pri rokah. Nove pršutarne so Lokavci veseli, a hkrati ob njej nezadovoljni. Zdi se jim, da je sedanji gospodar le nekoliko predaleč, Pravijo in predlagajo: ali bi ne bilo najboljše, če bi tudi novo pršu-tarno prevzel sežanski »Jadran«? Nekoliko pa so zastran pršutov tudi užaljeni, ker Lokavcem ne gre domača veljava, da tudi sami ob stari tradiciji znajo pripraviti dobri joršut. Problem okoli pršutarne je zares na dlani. Zakaj bi Ponavljamo, kar smo že napisa- po njem ne segel krajevni ljudski li: voda bo, voda mora biti! Pro- odbor? Mahnič ima zdajci pri rokah naj- Lokavce, Kakšen dobavo, da ne bo pritožb zaradi blem že rešujejo za ves Kras, torej tudi za Lokev, In v dvorani je očitno soglasje, da bodo Lokavci z vsemi močmi pri tem pomagali, ko bo treba urediti napeljavo od Lipice do Lokve. Medtem smo že ondi, ko dajemo prednost tistim željam in potrebam, ki jim je moč brž ustre- Pol enajstih v noč bo skoraj. Precej zadev smo obrnili in obrali. Jasno in soglasno je eno': takoj se lotiti vseh tistih zadev, za katere so takojšnje možnosti! Za vse druge pa pripravljati pogoje vse tja do zrelih možnosti. Ko se gnetemo iz zadružnega va po industrijskem obratu v va- či. Ce hočemo v vas privabiti tu- doma, vsevprek govorimo. Javna si sicer nekaj neodjenljivih zago- rizem, kaže med drugim urediti tribuna je razvezala besede in vornikov, pretežno večino pa za- vsaj manjšo mehanično delavni- razgrela ljudi, da se nam tudi ob radi delovne sile in zaposlitve co. In morda tudi manjšo bencin- pozni uri nikamor ne mudi, ne žuli čisto nekaj drugega. Ce bi sko črpalko. Tu bi menda bilo či- domov ne spat. Onkraj ceste sko- namreč bila Lokev povezana s sto prav. če bi pomagali tudi tisti, ra.jda še dve uri nadaljujemo za Sežano s spodobno cesto, bi tistih ko so iz Lokve pospravili nekda- mizami v živahnih razgovorih, ki sedem kilometrov nikogar tako nji dve črpalki, tako gre glas po pa zastran lokacije ne sodijo v bridko ne tiščalo, kakor na seda- dvorani. Sodimo pa tudi, da je zapisnik javne tribune, (ž) med domačini in ostalimi svojci padlih partizanov ter v podjetjih in ustanovah. V tej prvi nabiralni akciji smo zbrali približno 100.000 dinarjev. Znan mi je bil v bližini Brestovice zapuščen kamnolom, iz katerega sem s pom,očjo domačinov zbral dovolj lepega kamna stalaktita. Domačini so mi pri tem delu z zadovoljstvom in brezplačno pomagali. Prav tako brezplačno nam je izdelal načrt za spomenik znanec, inženir. Z načrtom za spomenik so se strinjali domačini, odobrila pa sta ga tudi občinski in okrajni odbor ZB. V prepričanju, da bo načrt odobril tudi Glavni odbor ZB Slovenije v Ljubljani, sem brez odlašanja pričel z dplom, saj so prebivalci želeli in odločili, naj bi bilo odkritje spomenika za dvajsetletnico revolucije, oziroma 1. maja 1961. Toda zaod>ln se ie, da sem. 17. marca 1961 ob izdelavi polovice ročnega kamnoseškega dela prejel dopis, da se strokovna komisija GO ZB NOV Slovenije s predloženim načrtom ne strinja. V dopisu je bil še nasvet, naj načrt, izdela Društvo inženirjev in tehnikov ali pa kakšen štipendist, študent, arhitekture pod vodstvom profesorja. Dobili, smo arhitekta, ki je na kraju samem proučil zadevo in predlagal nov načrt, in lokacijo za spomenik. Res je, da bi bil spomenik po novem načrtu in na novem, zemljišču lepši, višji, viden daleč naokrog oba!:,raj meje. Toda po predračunih bi morali pripraviti zanj približno 1,500.000 dinarjev. Predračun za prvega je bil S0&.000 dinarjev, izvedli pa bi ga. z mojim, in ostalim prostovoljnim delom ter doma izkopanim materialom za približno 300.000, kar bi domačini zmogli, medtem ko milijonske vsote brez pomoči krajevnih, okrajnih in republiških organizacij ne bodo nikoli zbrali. Trenutno stanje spomenika, za katerega smo vložili že toliko truda, je torej takšno, da stoji sredi vasi nedogotovljen, sredstev za nov spomenik pa ni od nikoder. V Kom unalnl banki v Sežani in v Poštni hranilnici v Kopru je vloženih za spomenik približno 200.000 nabranih prispevkov, v arhivu je za S5.000 din oglasov od raznih podjetij, ki pa bodo iz-plačljivi šele ob odkritju spomenika, ko bodo objavljeni oglasi z' naslovi podjetij, ki so denar poklonila. V imenu pripravljalnega odbora prosim podjetja in ustanove, da nam t> zadevi, ki sem jo opisal, pomagajo, saj jc. kot sem že omenil, Brextovi.cn edina vas na. Krasu in oh meji, ki. spomenika žrtvam NOR šp do danes v ima, kar preseneča številne bivše borce in druge, ki pogosto obiskujejo to obmejno vas. Prav bi bilo, ako bi merodajni. činitelji pa tudi bralci povedali nb zadevi svoje mnenje in nam kakorkoli pomagali. V imenu pripravljalnega odbora Jože Okretič. Iz Francije poročajo, da je položaj zelo napet. Napadi fašistične ultraške organizacije OAS in številne smrtne žrtve, ki so razburile vso francosko demokratično javnost, nujno zahtevajo temeljit, obračun s sedanjimi francoskimi fašisti. Žal je treba ugotoviti tudi to, da so tudA policijske enote francoske vlade zaradi uporabe orožja med demonstracijami usmrtile več protifašističnih demonstrantov v Parizu in tudi. v drugih mestih Francije. Iz Alžira pa prihajajo vesti o tem. da je bilo v Alžiriji v prvih petih tednih letošnjega, leta ubitih 745 ljudi. Ti so bili žrtve atentatov in eksplozij, ki so jih organizirali pripadniki fašistične organizacije OAS. V minulem tednu je bilo v ospredju, tudi vprašanje Konga. Predsed.nik osrednje kon-goške vlade Adula je med svojim bivanjem v ZDA in v razgovoru s predsednikom ZDA Kennedyjem govoril o potrebi večje finančne pomoči njegovi državi, »da. bi vzpostavil red«. Med. tem časom je separatist Čombe zaprosil za vstopno vizo v ZDA, je pa ni dobil, ker smatra ameriška vlada, da bi bil »njegov obisk v sedanjih okoliščinah nezaželen«. Tretji dogodek tega tedna, ki je zelo presenetil svetovno javnost, je nepričakovana zamenjava ameriškega pilota Powersa in sovjetskega polkovnika Abela. Kakor je znano, je bil jired leti sovjetski polkovnik Rudolf Abel zaradi vohunstva v ZDA obsojen na 30 let ječe, am-eriški pilot Gary Powers pa zaradi poleta preko sovjetskega ozemlja 1. maja 1960 na 10 let ječe. Zamenjava obeh vojaških osebnosti, ki sta bili obsojeni zaradi špijonaže. je bila minulo soboto v Berlinu. Iz Moskve poročajo, da je bil vzrok pomilostitve am.eriškega pilota »razumevanje Vrhovneaa sov-jeta ZSSR, ki je proučil prošnjo Powersove družine za pomilostitevv kakor .tudi Power-sovo priznanje dejanja, ki. ga je zagrešil«. Predsednik Sovjetske zveze Hruščev je voslnl. pismo predsedniku ZDA Kennedy iu, v katerem predlaga, naj bi na bližnji konferenci 7S držav o razorožitvi sodelovali voditelji teh držav in njihovih vlad. Hruščev je namreč mnenja, da nai bi o tem perečem mednarodnem problemu razpravljali najvišji predstavniki, ne pa samo njihovi uradni pooblaščenci. Vprašanje pa je. če bodo Američani pristali na ta predlog, ker verjetno ne bi bilo Kenned.uju po volji zanu-stiti svc.in državo v trenutku, ko zaseda ameriški Kongres in, »ker bi verjetno navzočnost IS voditeljev držav in vlad va razavnžJtvevi konferenci lahko pripeljala do preveč obsežnega razprni-Uanja brez konkretnih zaključkov«. Da sta španski, diktator Franco in njegov portugalski kolega Salazar istih misli, ko krmarita politiko svojih držav v duhu nekdanjih zaveznikov Hitlerja in MussoUvija, je znano vsemu svetu in tudi Generalni skupščini OZN. Vendar pa doslej Hi uspelo naprednim silam v Generalni skupščini, da bi ta dva diktatorja obdolžili storjenih zločinov. Zato sta imela pogum, da sta javno napovedala srečanje, na katerem naj bi razpravljala o »federaciji na Pirenejskem polotoku«, toda vse kaže. da sta pod pritiskom. javnega mnenja in trenutnega političnega mednarodnega položaja, prišla do zaključka, da je bolje, če se ne sestaneta in da o teh »vprašanjih razpravljata le dva njuna ministra«. Sredi marca bodo v Sovjetski zvezi volitve v Vrhovni sovjet ZSSR. V tej zvezi je Centralni komite KP Sovjetske zveze objavil poziv volivcem, v katerem pravi, da se bo Komunistična partija SZ tudi v prihodnje »aktivno in dosledno borila za politiko miroljubne koeksistcnce držav z različno družbeno ureditvijo.« V tem pozivu je med drugim tudi rečeno, da bi »z združenimi silami socialističnega tabora. z miroljubnimi nesociali-stičnimi državami, mednarodnim del avskim razredom in z vsemi, silami, ki branijo mir, lahko preprečili novo svetovno vojno«. Volitve v Vrhovni sovjet ZSSR bodo predvidoma IS. marca. Široko delovno področje kmetijske zadruge »Zabnik« v Kozini, ki predstavlja organsko spojitev štirih prejšnjih zadrug v hrpelj-ski občini, narekuje tej gospodarski organizaciji vedno večje ter pomembnejše naloge. Kmetijska zadruga v Kozini bo v letošnjem letu po sklepu zadružnega sveta opustila na svojem posestvu v Odolini rejo govedi in preuredila živinski hlev v svinjake. V ta namen je zadruga najela dva milijona posojila. Za začetek bodo nabavili 50 plemenskih svinj, mladiče pa prodajali za rejo. Namesto jalove živine bodo po pobočjih Slavnika uvedli toliko priporočano ovčerejo. V zvezi s tem so opustili prvotno zamisel nadaljnje melioracije slavniških pašnikov. Bre- gospodarski komentar UKREPI ZA STABILIZACIJO Pretekli teden so stopili v veljavo nekateri novi ukrepi, ki bodo imeli znaten vpliv na gibanja, v gospodarstvu. Njihov namen pa je, predvsem vskladiti in zajeti povišane osebne dohodke prebivalstva in na ta način ustvariti ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo. Med take ukrepe štejemo v prvi vrsti spremembo in dopolnitev uredbe o prometnem davku, ki v tarifi našteva vrsto predmetov, za katere je na novo uveden ali pa je povišan prometni davek. Večino predmetov, na katere je na novo uveden ali je bil z omenjeno uredbo povišan prometni davek, je treba šteti po tolmačenju iz uradnih virov kot luksuzne predmete. Med njimi so mnogi predmeti široke potrošnje, po katerih je vedno večje povpraševanje, da industrija komaj zmaguje sproti velika naročila po takih predmetih in jih moramo zato uvažati. Novi prometni davek naj bi v tem pogledu vplival na povpraševanje, katerega tempo bi lahko sproti zasledovala domača industrija in ga zadovoljevala iz domačih virov, tako da bi postopoma prenehala potreba po uvozu. Prometni davek naj bi prisilil industrijo na zniževanje cen, posebno še, če bo zaradi novega prometnega davka ponehal pritisk kupcev na posamezne predmete domače industrije. V tolmačenju in utemeljitvi predpisa o novi tarifi prometnega davka je tudi rečeno, da industrija kljub možnostim v lanskem letu ni zniževala cen. Zvezni družbeni plan je predvideval lani take instrumente, ki bi ji to omoaočili, toda do tega ni prišlo. Zato jo je treba prisiliti s tržnimi instrumenti, med katerimi je tudi nova tarifa prometnega davka. Med odloki, ki so bili izdani prejšnji teden, moramo omeniti tudi odlok o ukrepih za izvajanje splošne kreditne politike v letošnjem letu. Ta odlok predvideva predvsem višino sredstev, ki jih bo letos odobravala poslovnim bankam kot kredite za naložbe v obratna sredstva Narodna banka. Z odlokom je tudi določen okvir sredstev, ki jih bo lahko Narodna. banka odobrila preko poslovnih bank za obratne namene gospodarstva, obenem pa tudi nameni, za katere lahko odobri taka sredstva: Tako bo v okviru kreditne bilance zagotovljeno. da ne bodo prekoračena sredstva, namenjena za kratkoročno kreditiranje in da bo s tem tudi v pogledu kreditiranja ohranjeno ravnotežje v gospodarstvu. Končno naj omenimo še pravilnik o obračunavanju in plačevanju prispevka na izredne dohodke v letu 1962. Pravilnik se sklicuje glede tega prispevka na zakon o prispevku na izredne dohodke in obenem določa, kaj se šteje kot izredni dohodek gospodarske organizacije. Kot je znano, je bilo lani precej kritike na ta prispevek in pričakovati je bilo, da bo letos ukinjen, ker je bil tudi uveden kot začasni ukrep. Osnove za zajemanje tega prispevka so namreč zelo formalistične in ne upoštevajo dejanskih in ekonomskih rezultatov ter pogojev poslovanja. Ta prispevek namreč zajema tudi tisti del dohodka, ki je nastal zaradi višje produktivnosti. V pripravi so predpisi, ki vaj bi uredili tudi to vprašanje, zalo lahko računamo, da je letos prispevek na izredni. dohodek (v nekoliko omiljeni obliki v primerjavi z lani) le še prehodni ukrep, -žj- skov sadovnjak v Beki bodo povečali od sedanjih dveh in pol na deset hektarov, čim bo dosežen sporazum z zasebnimi lastniki površin. V brkinskih Mršah bo zadruga uredila gozdarsko drevesnico, v kateri bo že prihodnje poslenih 71 uslužbencev ljudi, med temi 1.1 V letošnjem letu bo zadruga j;- poživila kooperativni sistem kmetijske proizvodnje v poljedelstvu (krompir), sadjereji in svinjereji. Na ta način bo zadruga prilago- isp ^ PODJETNI MANZANO SO SI ZACELI UTIRATI LAŽJO POT V ŽIVLJENJE f% leto na razpolago 40 do 50.000 bo- dila svoje poslovanje izjemnim rovih sadik. Organizirajo akcijo pogojem na svojem območju in za zbiranje mecesnovcga seme- je upati, da bo s čim tesnejšo na za novo drevesnico. Spričo povezavo s privatnimi kmetijski-ukinitve sekcije za pogozdovanje mi proizvajalci našla končno pra-krasa bo zadružna drevesnica v vilno pol k uspešnemu in renta-gospodarstvu občine velikega po- bilnemu uclejstvovanju in učin-mena. Stroški ža ureditev' dre- lcovitemu reševanju kmetijskih vesnice so predvideni na 1 mili- problemov v teh pasivnih krajih, jon 600.000 dinarjev. Polovico tega ( zneska bo prispevala okrajna direkcija za gozdarstvo. Z uvedbo svinjereje v Odolini in ovčereje na Slavniku bo zadruga skušala dvigniti rentabilnost živinoreje. Ugodna odkupna konjunktura v lanskem letu je zadrugi omogočila znatno povečanje skladov in ostalih razpoložljivih sredstev. Zato bo zadruga že lelos zgradila v Kozini objekt, v katerem bo moderno urejena mesnica, mlečna restavracija ter trgovina z zelenjavo.'Pozneje pa bodo v nadzidavi dogradili še stanovanjske in upravne prostore. Trenutno pa gradi zadruga v Kozini stanovanjski dvojček z dvema družinskima stanovanjema za svoje uslužbence, do leta 1965 pa je predvidena še zgraditev garaže s površino 160 kvadratnih metrov za strojni park. Zadruga posluje v 6 ekonomskih enotah in ima v zvezi z de- prikolicami zarilo v pobočje hri-litvijo dohodka pravilnik o de- ba. Bodoči cesti v dolžini okrog litvi čistega dohodka " "" o vilnik el nik o organizaciji in delu eko- občina, pomeni dejansko večmili- nomskih enot. V zadrugi je za- jonsko investicijo, naložba pa jc tretjem"G000 din. Za vajence posamez KMETIJSKA ZADRUGA KNEŽAIv PRI ILIRSKI BISTRICI V BOJU ZA NAPREDEK 1»É ..... ..'„.".- ".. •/,...»i-;;' '•". • - -•■••■'v» ^ "'J. k „, ... Vsako nedeljo si vaščani zavihajo rokave, da bi do pomladanskega deževja zaključili dela za novo cesto Petdeset let je preteklo, odkar so v vasici Manžau, ki sameva s svojimi štiridesetimi hišnimi številkami na strmem severnem pobočju pod Pomjanom, v boju z vaško cesto in njenimi komaj tembolj pomembna, ker se vozi svojo pobudo in večletno zagri- dnevno iz Manžana s koiesi ali zeno prizadevanje želijo uresni-mopedi v razna koprska podjetja čiti tako, da bo čvrsta cesta slu- 25 vaščanov. žila tudi naslednjim generacijam. • Tovariši Lazar Furlanič, član Tudi ni moč mimo pobude ko- KO SZDL, Vojko Jakomin in prskega občinskega odbora SZDL, prehodnimi klanci, po katerih je brata Rudolf in Emil Bonin so ki je ob ostali pomoči Manžan- pot v dolino pomenila resnično ob nedeljah, ko možje iz Manža- cem sprožil tudi pobudo, da bi vsakdanje trpinčenje Manžancev. na utrjujejo novo cesto, dovažajo marljivim vaščanom priskočili na Kar jim ni uspelo v dolgih pet- kamenje in urejajo robnike, zelo pomoč člani sindikalnih podruž- desehh letih, jc rodila pobuda dosledni pri izvajanju del, kajti nic iz Kopra. (bb) organizacije SZDL in vztrajno prizadevanje Manžancev, da so &ddds^ž^jeSapi lew® fiiagrajevatige fajencev moči buldožerja in traktorjev s S 13. februarjem jc začela veljati nih poklicev (obrti) ali za vse vajen- nova uredba o nagrajevanju vajencev, ce na svojem območju lahko občinski Gospodarske organizacije ali samo- ljudski odbor določi višje nagrade. mora znašati v prvem učnem letu najmanj 4000 din, v drugem 5000 in v Vse pivško področje je kaj pri- nosti in bodo dokončno izdelani kg letno. Rekord pa so dosegli s pravno za rejo goveje živine, naročeni načrti. S posojilom, ob tistim bikcem, pri katerem so v Edina resna motnja je morda po- delni lastni udeležbi ter ob po- ~ ...... " nekje pomanjkanje vode za napa- moči občine in Vodne skupnosti janje živine, kot je to primer prav bodo razen strehe za živino rešili pri knežaški zadrugi. Zato upajo, tudi vprašanje agromelioracije in da bodo z zgraditvijo novega vo- vodnega režima na svojem pod- ^„.T' dovoda odstranili tudi to oviro za ločju, odkupili bodo zemljišča, da Savdipn o em Treba ia hi znnkrrr/lh cirmn nacničlr« in .L . . • gospodarske organizacije, samostojnega zavoda oz. delavnice drž. organa. Svet obč lj. odbora, pristojen za delo in delovna razmerja, lahko odloči, da se vajencem pri zasebnih delodajalcih izplačuje nagrada preko obč lj. odbora. Način takšnega izplačevanja določi pristojni upravni organ, Nagrade se vajencem izplačujejo vnaprej, najkasneje do petega v mesecu. Nagrade vajencev ne vplivajo na prejemanje stalnega otroškega dodatka. Vajencem gre nagrada tudi med letnim oz. zimskim dopustom. Gospodarske organizacije, samostojni zavodi ali zasebni delodajalci se za prekrške v zvezi i uredbo o nagraje-9 mesecih dosegli 415 kg prirastka, vanju vajencev kaznujejo z denarno kaznijo od 5.000 do 200.000 dinarjev. Odgovorne osebe gospodarskih orga- nemoten razmah živinoreje na bi zaokrožili svoje pašniške in svojem področju. Za zdaj imajo orne površirie, da bi na njih lah- Tako je v priložnostnem razgovoru orisal prizadevanje kneža-ške zadruge njen upravnik Jože kratek čas je pove ko pridobili čimveč kvalitetne krme za tolikšno število govedi. Pri tem so se v zadrugi orientirali predvsem na gojitev pitancev, to je živine za zakol. Že zdaj dosegajo lepe uspehe, saj imajo za 600 glav živine. Z gradnjo bo- povprečen prirastek teže na glavo do začeli že v bližnji prihodnosti, po 320 kg letno. Imeli so primere, »^'¿L ko bodo rešili še nekatere formal- da je ta prirastek znašal celo 480 Kmetovalcev sicer vecmo svoje živine se raztresene po vsem območju zadruge in večinoma pod tujo streho, vendar pa upajo, da bodo kmalu postavili svoji živini lastno streho. V načrtu imajo namreč lep hlev nizaeij, samostojnih zavodov ali delavnic drž. organov pa se za prekršek (če se vajencu sploh ne izplača nagrade aH pa se mu je ne izplača v določenem roku) kaznuje z denarno da je hkrati tudi kaznijo od 1000 do 20.000 dinarjev. Nagrade vajencev, določene po novi uredbi, se izplačujejo od 1. januarja 1362, dati pri tem, predsednik odbora krajevne organizacije SZDL v Knežaku in aktiven delavec tudi na drugih področjih življenja v vasi in občini. V mnogočem je prav njegova zasluga, da tako skladno in vztrajno rastejo uspehi iz prizadevanj vaške skupnosti in kneža-za lepše življe- IZPOLNJENI UPI NAŠEGA POMORSKEGA GOSPODARSTVA nje na Pivki. HIŠNI SVET NOVEGA BLOKA NA CESTI JLA V KOPRU ZA UREDITEV OKOLICE STAVBE Tovorni pomorski promet, ki ga opravlja podjetje »Luka Koper« Trenutno ima KZ Knežak 386 v vseh treh pristaniščih na naši glav živine, vendar pa se to šte- obali, se je v letu 1961 povečal vilo tudi v enem mesecu lahko nasproti letu 1960 kar za 49 od-precej spremeni. Od tega' imajo stotkov. Izraženo v tonah: s 141 73 krav-molznic in 56 plemenskih tisoč 704 v letu 1960 na 211.343 v tebe, ostalo pa so pitanci. Zadruz- letu 1961! Najbolj pa jc narastel 'is m kolektiv šteje 96 članov, ki so uvoz (78 odstotkov) in tudi izvoz v letu 1961 ustvarili ob 270 mili- se jg precei dvionil (Zci 47 odstot** Koper postaja leto za letom po- Gre pa tudi za varnost pešcev, ki jonih prometa okrog 52 milijonov kov) me(jt'em i i^i-ean okteta. 7 nvrrta pa Pustila nri?-mnooih. ki. h adr, nion 7 t J - ohranili in čuvali iz roda v rod.. -er zornih organov, pobudami političnih organizacij in dosledno prizadevnostjo nove uprave pa je podjetje v naslednjem letu izravnalo zavoženo gospodarjenje In ob koncu leta 1960 že izkazalo znatno povečanje prometa In dobiček. Uspešna sanacija gospodarske organizacije je ugodno vplivala na disciplinsko ln delovno razpoloženje osebja, ki danes zainteresirano sodeluje v upravljanju podjetja. Družbeni plan za leto 1961 so presegli za okrog 10 'It. Kozina postaja iz dneva v dan pomembnejše obmejno križišče ne samb v turističnem smislu, marveč tudi v gospodarski pomembnosti kraja samega in občine kot celote. Razen maloobmejnega prometa s Trstom se stekajo prometne žile skozi Kozino tudi proti koprskemu pristanišču, ki ima svojo nakladalno in razkladalno železniško postajo v Kozini. Tukaj Je sedež kmetijske zadruge s centralnimi skladišči, žagarsko in lesno predelovalno podjetje JELKA, poslovalnice in skladišča špedlcijskih podjetij, industrijski obrat TOS, obmejna carinska postojanka, obmejno poverjenl-štvo, trgovsko podjetje TIMAV z upravo, skladišči in poslovalnicami, razna obrtna in obrtno-uslužnostna podjetja itd. Blizu železniške postaje gradijo skladiščni objekt za konrsko podjetje FRUCTUS in izolsko DELA-MARIS, V bližnji perspektivi je predviden začetek gradnje železniškega odcepa proti Kopru. Vse to že danes nakazuje nujno potrebo po povečanih gostinskih kapacitetah in takšno ureditev gostinske dejavnosti, ki bo ustrezala ne samo prostorninski zmogljivosti, marveč tudi sodobnim načelom izbire in postrežbe. Podjetje JADRAN je naslovilo na okrajno poštno upravo v Kopru predlog za preselitev kozinske pošte v gostinski obrat »Videž« v Kozini, sedanje poštne prostore, ki neposredno mejijo na restavracijo JADRAN, pa UŠTEL SE JE Veliko šušljanja je bilo po Izoli o primeru blagajnika KO SZDh S. A., za katerega so pravili, da mu kot visokokvalificiranemu finančnemu izvedencu in knjigovodskemu strokovnjaku nekje pušča blagajna, ki mu jo je zaupala njegova organizacija. Preiskava je ugotovila, da je mož res naložil nekaj tega denarja na svoje privatne bančne ali druge račune, vendar pa je takoj, ko se je zavedel vse resnosti položaja, v treh obrokih povrnil blagajni dolžnih 128.352 dinarjev. Seveda pa se je s tem diskvalificiral za opravljanje te naloge tudi za bodoče in si bo morala krajevna organizacija SZDL na njegovo mesto poiskati bolj poštenega namestnika. Škoda bi pa morda postala nepopravljiva, če ne bi budnost članstva in občinskega odbora SZDL pravočasno preprečila imenovanemu izrabljanje funkcije blagajnika v družbeni organizaciji za špekuliranje na svoj privatni račun. LEP USPEH SKUPNEGA DELA Vaška skupnost v Knežaku pri Ilirski Bistrici se lahko v zadnjem obdobju pohvali z lepimi uspehi pri urejanju zlasti komunalnih vprašanj v vasi. Tako krajevna organizacija SZDL, ki je. dala pobudo in mobilizirala svoje članstvo v pripravah za izvedbo' zahtevnih nalog, kot krajevni odbor in še prav posebno mladina — vsi so prijeli za delo. Popravili so dve poti in uredili pokopališki zid. V povezavi s svojo kmetijsko zadrugo, ki je naročila načrte in prispevala lep del finančnih sredstev, pa bodo zdaj uredili še vaški vodovod, ki je že davna želja vseh prebivalcev. Zajetje bo na sedanjem mestu v Selu, toda dovod bo ves nov. Posebna napeljava bo do napajalnika za živino in posebna za pitno vodo v vas. Dan ko bo po ceveh pritekla dobra pitna voda v hiše v Knežaku, bo za vse občane še prav poseben praznik in znanilo dvojnega uspeha: izboljšanja življenja zanje. kot tudi glasnik še lepših uspehov v gojitvi goveje živine v domaČi zadrugi. Ker imajo to vedno pred očmi, se vaščani zato ne strašijo nobenih naporov in pridno sodelujejo pri delu. bl z ustrezno adaptacijo uredili za gostinske namene ln s tem povečali kapaciteto restavracije za najmanj 80 sedežev. Dokler ne bo možnosti za zgraditev novega hotela v Kozini, bi bll ta ukrep najhitreje in tudi najceneje izvedljiv. Okrajna poštna uprava se Še ni odločila, vendar je upati, da bo predlog proučila in ga sprejela, Prav te dni je bil komisijski ogled JADRANovega obrata v Hrpeljah, ki v svoji sedanji ureditvi ne ustreza higienskim pogojem in ga bodo po navodilih sanitarne inšpekcije do 1. maja na novo opremili s tekočo vodo', novim podom, novo točilno mizo in sanitarijami. Druga največja skrb podjetja v letošnji sezoni pa je prl- O V Naj povemo, da ima ta poziv koprskega PTT podjetja in izolske pošte hudo neprijetno ozadje; 39 vasic, zaselkov ali osamljenih domačij z okrog 2000 prebivalci izolske komune štiri dni v tednu zaman pričakujejo vsakdanjega gosta naših hiš — poštarja. Prav zares — samo ob ponedeljkih in četrtkih se podi. po hribih nad Izolo en sam raznašal.ec pošte, in še ta v večini primerov pušča poštne pošiljke, časopise, vabila, pozive itd. na določenih točkah, tako da se dostava zaradi te nenavadne »samopostrežbe« običajno zakasni še za kakšen dan. Posledice seveda ne izostanejo: pozivi sodišča, občinskih organov in drugih terminsko zastarevajo in naslovljenci imajo nemalo potov, da opravičijo svoje izostanke. Naročniki časopisov prav tako nejevoljni, obračajo več dni stare strani časopisov. Prizadeti pišejo protestna pisma, moledujejo in dokazujejo, da je dostava pošte nevzdržna in našemu času neprimerna. Vendar vse kaže, da se izolski poštni »vozel« še ne bo zlepa razvozlal. Takdle pravijo na izolski pošti: — Za terensko sicer zelo obsežno področje izolske hribovite okolice nov pravilnik o nagrajevanju poštarjev ne dopušča več kot eno delovno mesto. Pasivnost glede na opravljeni promet bi pomenila v primeru, če bi zaposlili na tem področju še enega poštarja, bodisi zgubo za podjetje ali pa znatno slabše prejemke za dva ali tri raznašalce pošte. Sicer pa je za ta teren težko dobiti človeka... No, zadevo bomo poskušali rešiti kar najprej ... In na upravi PTT podjetja v Kopru: — Izolska okolica je resda naš najtežji problem. Prvič'ni moč zlepa dobiti človeka, ki bi sprejel tako težak teren, in kar je najhujše — naš poštar zaradi slabih poti ne more uporabljati mopeda. Težavo bomo poskušali rešiti s skupnimi močmi... četek gradnje modernega bifeja pri bencinski črpalki ob glavni cesti v Kozini namesto sedanjega lesenega provlzorlja. Načrti so pripravljeni, akcija za odobritev 25-mIll,Ionskega kredita v ta namen je v teku. Podjetje zaposluje trenutno 29 ljudi. Od julija lani poslujejo v dveh ekonomskih in osmih obračunskih enotah ob izvajanju pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka. Prav tako imajo tudi nova pravila podjetja in pravilnik o delovnih razmerjih. Ce se bodo tej urejenosti pridružila še sredstva za Izvedbo opisanih investicij, bo vprašanje gostinstva v Kozini za sedaj zadovoljivo rešeno. •J. Z. Vsekakor se tudi uredništvo našega lista vključuje v to akcijo, da bo upravičeni prošnji prebivalcev izolske hribovite okolice kar najhitreje ustreženo. Predlagamo tudi spremembo razporedov obhodov poštarjev, tako da bi ob-iskova.l teren ob petkih, da naročniki. ne bodo dobivali našega lista s tri ali celo štiridnevno zamudo. Sicer pa upamo, da se bo na naš poziv le našel kdo, ki bo dopolnil sedanjo neprijetno vrzel na izolski pošti bb Ob prisotnosti članov delovnega kolektiva Mestnih trgovin, predsednika ObLO Postojna Adolfa Gerželja in drugih gostov so v soboto popoldan odprli na Ljubljanski cesti v Postojni prvo samopostrežno trgovino v postojnski občini. Adaptirani lokal meri 80 m2, za njegovo prenovitev in nabavo nove, sodobne opreme pa je kolektiv Mestnih trgovin investiral okrog deset milijonov dinarjev lastnih sredstev. Potrošniki gornjega dela mesta se bodo mogli odslej oskrbovati v samopostrež-nici z vsemi živili in svežim mesom, kar velja glede na nezadostno oskrbo mesta z mesnimi izdelki še posebej poudariti. Omenjeni lokal je že v soboto obiskalo več sto potrošnikov. Kot povzemamo iz razgovora s poslovodjo Jožetom Jurco, bo samo-postrežnica zaenkrat poslovala z deljenim urnikom, po potrebi pa tudi non-stop, to pa predvsem v mesecih turistične sezone. Sobotna otvoritev prve samopostrežne trgovine v Postojni pomeni novi uspeh tamkajšnjih trgovskih kolektivov, ki si v zadnjih letih v okviru možnosti močno prizadevajo, da bi maloprodajno mrežo čimbolj izpopolnili in modernizirali. Tako so samo Mestne trgovine lani prenovile štiri prodajalne, kolektiv Oskrbe pa je po nedavni adaptaciji Avto-trgovine v Postojni odprl pred dnevi v Planini pri Rakeku prenovljeno prodajalno, v čigar popravila je investiral nad milijon dinarjev. Ta kolektiv pa hkrati gradi na Ulici 1. maja v Postojni novi oskrbovalni center, ki bo druga samopostrežnica v postojnski občini. Dela pri njeni izgradnji dobro napredujejo, otvoritev pa napovedujejo za mesec junij. Te dni so v prostorih krajevnega odbora v Škofijah razpravljali o najvažnejših komunalnih vprašanjih Škofij, Tinjana in Ur-bancev. Med razpravo so omenili slabo stanje ceste, ki povezuje vse tri zaselke. Zato so sklenili, da bodo nadaljevali s prostovoljnim delom in s pomočjo drobilca popravili še devet kilometrov občinske ceste, nato pa še nekaj drugih krajevnih poti. Razen tega se bodo morali lotiti ureditve cestišča v Škofijah ter prostora, kjer perejo perice. Za ta dela so v glavnem že pripravili gradbeni material. Mnogo kritike pade na goseni-čarja, ki jim orje ceste in poti. Že večkrat, in sedaj kar najbolj odločno, je padla zahteva, naj bi goseničarja vozili s prikolico, da jim ne bi delal škode z globokimi brazdami v cestišču. Na dnevnem redu je tudi vprašanje podaljška vodovodne napeljave v zaselek Forteco, toda za sedaj še ne kaže, da bi se stvar premaknila z mrtve točke. Zelo prizadevni so tudi prebivalci Urbancev. Uredili so si že pralnico, napajališče za živino in vodnjak. Vse to kaže, da so ljudje iznajdljivi in neumorni pri urejanju lastnih komunalnih naprav. Trenutno pa jih tarejo gospodarske stvari. Zaselek Urbanci je tipično živinorejskega značaja in zato jih je neprijetno prizadela vest, da podjetje Mleko Dekani ne namerava več odkupovati mleka. In kaj sedaj? O tem se bo treba čimprej pogovoriti, da bo vsem prav! Glede Tinjana velja pripomniti, da je zanimiv zaselek z bogatimi možnostmi, da se razvije v privlačno turistično točko. Z nekaj dobre volje in s skromnimi sredstvi bi lahko uredili sedaj propadajoče šolsko poslopje v manjše gostišče, ki bi pod dobrim vodstvom lahko pritegnilo zlasti še ob nedeljah številne goste iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Torej — gre le za realizacijo pobude, ki je vznikla med samimi prebivalci. rg Globoko je odjeknila med nami vest o Tvoji nenadni tragični smrti pod kolesi brezvestnega voznika avtomobila. Sredi najlepše življenjske dobe, saj nisi dopolnil niti 20 let, ob začetku dela kot kvalificiran tiskarski delavec, vsesplošno priljubljen med svojimi delovnimi tovariši zaradi lepega ln mirnega značaja, si nepričakovano zapustil svoje delovno mesto in svoje tovariše. Bil si podoba zavednega mladinca, podoba človeka, ki je preživel marsikatero grenko uro. Matere nisi nikoli poznal. S pridnostjo si si pridobil lepo strokovno izobrazbo in s prvimi zaslužki z vso sinovske ljubeznijo hvaležno vračal svojemu bolnemu očetu vso skrb, ki Ti Jo je nudil v tvojih otroških letih. Štiri leta si bil med nami priden ln prizadeven vajenec ln le nekaj mesecev kot kvalificiran strojnik. S svojim delom in tovarištvom, ki si ga gojil do nas, nam boš ostal v trajnem spominu. DELOVNI TOVARIŠI Leta 1944 se je v Komnu že zgodaj ponujala pomlad. 2. februarja je bilo skoraj pomladno vzdušje. Vsepovsod je vladala globoka, a pritajena tihota. Od daleč je bilo slišati zategel in komaj zaznaven šumot. Po cesti so se bližala sovražna motorna vozila, Nenadoma poči strel, nato še eden, in že se je vsuia po sovražniku svinčena toča. Skušali so bežati, toda zaman. Tudi na begu so po njih kosile svinčenke. Bližal se je usodni,dan — 15. februar. 2e s prvim svitom so pridrveli v vas kamioni. Z njih so poskakali krvoloki. Na kup so segnali žene, matere, otroke, starčke in jih jeli pehati* na vozila. Med brnenjem motorjev se je mešal jok otrok. Komandant se je prezirljivo smehljal in dal šoferjem znak. Vozila so potegnila. Rodna vas je ostajala za njimi. Iznad streh so se pognali kvišku plameni. Njih-ov trud, njihove žulje je požiral ogenj. Kdo ve, se bodo še kdaj vrnili? Odgnali so jih v tujino, v suženjstvo. In naposled je prišla — svoboda. Vrnili so se domov, toda ne vsi. Marsikdo je za vedno ostal nekje na tujem. Tisti, ki so učakali svobodo, so si zavihali rokave, prijeli za delo in si obnovili svoj. dom. Marko Bole HRPELJE Novi obmejni blok v Krvavem potoku naglo poganja iz temeljev. Sedanja zgradba bloka bi potem, ko bo izpraznjena, koristno poslužila za ureditev trgovskega In gostinskega lokala. Baje sta za to zainteresirani trgovsko podjetje TIMAV in gostinsko podjetje JADRAN v Kozini. Sedanja obrata obeh podjetij v Krvavem potoku ne ustrezata svojemu namenu. Za oba primera bi bila najboljša rešitev s pridobitvijo stavbe sedanjega obmejnega bloka. Redni avtobus, ki odpelje ob 17. uri iz Ljubljane proti Piranu, le bil v defektu in so povedali, da ga bo nadomestil drug avtobus z glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Zato da ne bodb izdajali nobenih rezervacij. »Kolikor potnikov se bo zbasalo noter, toliko se jih bo peljalo. Zasedba sedežev se prepušča tistim, ki bodo prej prišli.« No, in je bilo prostih sedežev na pretek tudi za tiste, ki so prišli zadnji. Od postaje do postaje so se sedeži praznili ln od Postojne dalje je lahko vsak potnik sedel kar na dveh. Utaboril sem se bil nekje v sredini ob oknu. Na sedežu pred menoj je mirovala lepo sfrtzlrana ženska glava in bila zatopljena v knjigo. Prostor zraven nje je bil prazen. Kadar se Je glava počasi obrnila, da bi se razgledala po molčečih, osamljenih sopotnikih, sem videl njen grški profil in mu prisodil kakih 30 let. Napete, sočne ustnice so bile brez šminke, kar je po mojem znamenje skromnosti in so-lidnostl ženskega značaja. Tudi na nohtih nisem opazil barvila, četudi so bili negovani in prevlečeni z diskretno plastjo brezbarvnega laka. Kakor iz. alabastra so bili prsti, ko Je njih lastnica narahlo in previdno pobožala valovito, bronasto nadahnjeno pričesko. Glava moje sopotnice, njen klasični profil in nežna roka so izzivali estetsko občudovanje brez. vsakršnih sexapelskih motenj. Luščil sem pomarančo in si svežil od nikotina osušena usta. Na nasprotni strani sta ob oknu vsaka na svojem sedežu samevali mladi potnici. Prva je goreče trla sladkorčke, druga si je vztrajno prigrlzovala nohte. Očividno je trpela na pomanjkanju. »B>< vitamina in sem Ji na tihem priporočil, naj uživa manj nohtov in več jeter. V Hruševju, ali tam nekje, je vstopil nov potnik. Visok, plečat, pravi atlet, elegantno oblečen, z neizogibno aktovko, gladko obrit in pollzano počesan, V obraz je bil podoben boksarju Carneri. Morda je odevetelo nad njegovo rahlo zaznavno plešo 35 pomladi. Po naslonjalih sedežev se je doti-pal do praznega sedeža zraven moje sosede, se ozrl po praznih sedežih in se odločil, da bo postregel s svojo druščino prav njej. stro-kovnjažko jo je odmeril od vrha do tal, zamomljal nekaj kakor prošnjo za dovoljenje, plahutavo slekel suknjo, jo zganil in si jo potem, ko je možato položil svojih sto kilogramov zraven nežne neznanke, položil na kolena in jo obtežil z elegantno aktovko iz pravega usnja. Nato je potegnil s prstov prav tako elegantne rokavice. Na levi roki je zasijal velik zlat pečatni prstan z vgraviraninii inlclalami, Oprsteničeno roko je položil vrh naslonjala prednjega sedeža In se očividno trudil, da bi njegova soseda ta dragoceni okrasek opazila. Ni kazalo, da bl se bila soseda kaj prida zanimala za nečimrnost novega ' sopotnika. Zonet Je segla s prsti proti fri- zuri ln tedaj sem opazil na njeni roki poročni prstan. Nazainteresi-ranost sosede pa se je menda zazdela velikanu omalovažujoča, če ne kar žaljiva. Sklonil še je k njenemu obrazu ln Ji pričel nekaj govoriti. Sopotnica je ravnodušno prikimala in nekaj odvrnila, nato pa se je obrnila k oknu in se zagledala v mračno pokrajino. Ni trajalo dolgo, ko sem opazil, da je nekam izginila atietova desna roka in da je del njegove zganjene suknje pričel po sumljivem naključju polzeti na kolena rezervirane potnice. Nenadoma je ta pahnila svoj viseči plašč čez naslonjalo praznega sedeža pred njo, preselila tja še svojo torbico in strogo pogledala neznanca. Iz njenih oči je sevalo ogorčenje, ustnice so se ji premikale v kratkih, odrezanih gibih. Tujee je bedasto bolščal vanjo In se zganil šele tedaj, ko Je sopotnica vstala in z odločno držo nakazala, da hoče menjati sedež. Obotavljajoč se. je možakar vstal in napravil prostor, da se je mogla njegova soseda znebiti nezaželenega kavalirja. Ta pa se je udobno zavalil na svoj sedež, naslonil glavo na naslonjalo in zaprl oči. Zazdelo se mi je, da se mu je itak krepki nos neizmerno podaljšal in onemoglo vrtal v naslonjalo prednjega sedeža, na katerem je sedaj lepa potnica verjetno razmišljala o vsiljivem dvorjenju neotesanca za svojim hrbtom. Vse se je odigralo v pičle četrt ure. Spoštovani občan Morda boš rekel, da je slučaj, če živiš za Postojnskimi vrati, koder pripelje široki asfaltni pas s celine navzdol proti Kopru. Trstu in Reki, navzdol proti morju. Toda dejstva, da živiš za vrati, se ne da zatajiti. Zgodilo se je, menda lani, da. je mimo doma, v katerem živiš, zdrselo pod pripekajačim soncem v poletni sezoni sto in stotero vozil, Turisti so hiteli k morju. Pogosti obcestni, reklamni napisi so jih tostran Ljubljane začeli opozarjati, da se bližajo Postojni, jami, podzemnemu čudu, ki se mu za borni dolar vstopnine, kolikor plačajo menda v tujini za zajtrk, skorajda niso mogli izogniti. Menda veš, koliko jih jč bilo. 136 tisoč in 903. Prišli so iz stotih dežel. Iz črne Ugande,. s severa, z juga in od • drugod. Občudovali so naš kras, niso mogli verjeti očem, da so videle' podzemno igro, ki jo je stoletja kovala priroda. Sam pa si večkrat stal ob strani, štel si vozila in v sebi premišljal, od kod neki je ta in oni gost. Gotovo si bil hkrati ponosen, da leži to podzemlje samo za pedenj vstran od tvojega dom.a, Več o tem menda. ?:tsi razmišljal, ker bi sicer opazil, da te tujec motri, da te opazuje pri delu, da slika pročelja tvojega doma, da tehta kakovost poti, izkazanih mu uslug, gostoljubja, da opazuje vedenje tvojih sosedov in otrok. Tudi. na to nisi mislil, da bi ga po ogledu Postojnske jame zaustavil, za uro ali dve, morda za dan, da bi si ogledal še desetero manj poznanih lepot., ki krasijo naš postojnski turistični prostor. Vsi, ki živimo ondod, smo bili doslej v tem pogledu prem.alo iznajdljivi. Menda zato, ker še nismo v celoti dojeli jedra, kaj turizem lahko prinese. Nam, ki živimo okrog Postojne, in širši skupnosti. Zato smo doslej tudi raje preštevali turiste kot pa dinarje, ki smo jih bili pošteno iztržili od njih. Turizem smo pojmovali za sezonsko igro številk, malokdaj pa za gospodarsko dejavnost, ki se nam bolj kot kjerkoli drugje plodo-nosno ponuja sama od sebe. Da je tako, zgovorno dokazuje tudi dejstvo, da ti zna v Postojni vsakdo našteti kroniko oibskov, nihče pa ne ve, kolikšen je ekonomski efekt od turizma. Da ne bom krivičen. Je nekaj ljudi, v Postojni in okolici, ki se s temi problemi ukvarjajo poklicno. Drži pa tudi da se skrb za razvoj turizma še zdaleč ni razvila v našo skupno skrb. Dokazov za to je nešteto. Pričnimo v Postojni, kjer si domače Turistično-olepševalno društvo ne more kaj da bi povečalo število aktivnega članstva, kaj šele, da bi pripravilo latnJ „ stanovalce ob magistrali k rednemu pleskanju fasad, vzdrzevanju dvorišč, nasadov, cvetja , , Cte f0}' 2an,Gse k Pivki jami, kjer je samo lani nočilo ZalbaH^Z^' "d Vad° Zg°di' da se'm°raS «redi poti izogibati kupom odpadkov. In koliko onojnišč in podobne nesnage je vsepovsod. Celo naselja, ki se ponašajo zimen! kot so Veliki o tok, Predjama, Bukovje in druga, kjer se tujski turistični promet iz leta v leto veča, so estetsko pre-l** rasled^nl °nZerda? Se misel' kl sm° 1° nedolgo tega še nfsmo ^^ premal° ^gujemo. Doslej ^^i^rZtZZ res^poceni U?T svoie prelesti da hi i-ni „„* i, ,, p . m Profiija raz nedrij —*ss5j ar KULTURA IN PROSVETA KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN P V SLOVENSKEM MERILU NAJVIŠJA PRIZNANJA KULTURNIM USTVARJALCEM nim praznikom, Prešernem dnevom rhl ,del° ,v slovenski macijo slovenske pevske umetnosti lovne poezije. Med najpomembnejše so na slavnostni seji PrSerSove« °Per' doma in v s™tu- „ daljše prevodno delo s5di prav go- . __se,rno}eEa nI solist JULIJ BETETTO. v Času Pesnik J02E UDOVIC je prejel tovo izbor lirike Garcla Lorce »Pe- sklada Izvršnega sveta pS JFÍK8§2 SgEfi S2S5W» '"USÍil * ^^ nalne Prešernove naerartp Pnrioin in, —r—* »™«i«uu amsnu ¿.uirnu »ui;icuaw aauj«, ki m ousezna preasi je predsednik dr. H?»«Modfc To3«S , ustvaril Julij Betetto vrsto predstavlja plod vet kot dvajsetlet- skega pesnika, v slovenskem merilu nalvKi» !Yl°v. "¿«V: Razen t®?» se Je pod nega snovanja. Udovlievo pesniško Za režijo uspeli venskem merilu najvišja 'prizna ki ln obsežna predstavitev velikega špan-pelih filmov »Dolina mi- nja, ki jih lahko prejme11 "kulturni ^in®™'™™^i™«—!1?,. vodstvoniT lzšo" delo Je dragocen prispevek naši med- ru«, »Deveti krog« in »-Balada o tro-■ - tucjme Kuuurnl lalo mnogo slovenskih pevcev. Nagra- vojni in povojni "-"'< tj-,„„ ,.„.wi _..._,... . ustvarjalec. jeaec ima velike zasluge za lepo afir- Jože Udovli! veliko prevaja iz sve liriki. Kazen tega benti in ohlaku« Je prejel Prešernovo FILMSKA STATISTIKA O PREDVAJANIH FILMIH IN O OBISKIH KINEMATOGRAFOV V NAŠEM OKRAJU vprečjem, Ta številka bi se pa Bržkone jih ni malo, ki bi jih zanimalo, kako je s kinematografsko mrežo v našem okraju, bi sem šteli tudi potujoče kine kakšne so zmogljivosti naših kino matografe. dvoran, koliko denarja pustimo v NaDmvlmoraftori H"!' filmSldh Postav, od teža "so na „ . . . . _ . kso snuaer, v,SOK« priznamo 35 štu- j I, i sPienoa mg predstavah vrteli domače , XNa Krdiu naJ omenimo se to, dentom lj ubljanske Univerze. To so radi kluba, pojasnim tovarišu Milanu, — Pokazal vam ga bom, toda ne .pričakujte preveč. To je le večja soba, v kateri, je okrog 40 stolov in televizor. Kadar so zanimivi televizijski programi, je prostor premajhen za vse, ki bi ga hoteli gledati, Posebno zvesti obiskovalci so otroci pri popol- V Štorjah imajo lep klub, danskih oddajah. . — Kako vam je uspelo opre-In ko v Štorjah povprašaš: — miti klub? ? — ti poka- — Vse organizacije so poma- ________________ žejo proti šoli: — Kar po tovari- gale, da smo lahko kupili televi- goslovanskem merilu — pa so pribo- šu Milanu povprašajte. zor, ObLO Sežana nam je pa lani svetu! iHmu "s!cfl <3oma in v V stanovanju najdem učiteljico namesto dotacije kupil opremo. Visoko priznanje za uspehe v indu- Mileno Hanzel. Slučajno ima pro- Delo pri ureditvi prostora smo strijskem oblikovanju in v arhitek- sto urico ker je v razredu prak- opravili s prostovoljnim delom, Krriij'evod0de,olnv obijkovanVe.o": '¡kantka s tolminskega učitelji- plačali smo samo strokovnjake. Največji povprečni obisk ene «f«* S ^roj 250 tsič^in — So morda razvite v klubu še kake dejavnosti, ali se omejujete le na gledanje televizijskih programov? — V glavnem je samo televizija. Pionirji so sicer igrali namizni tenis, poskusili smo tudi s nagrado režiser france stiglic. vedo povedati v Sežani. S ,s režijskim delom je prispe- In ko v Štorjah p val Stiglic dragocen delež pri obliko- T<-Hn vnrii vai ¿,„h, vanju slovenskega filmskega Izraza, i^010 voai vaš klub.' njegovi filmi — v slovenskem in Ju- predstave domačega filma je bil ft «&pP.,0?rn^VJuMS!!i! ZaP°^° ,pri dopo,ldans^m in prostor °kr°g 250 tiS°Č di"' v Ilirski Bistrici (186), v Kopru »sled naše države v'inozemstvu, do- Popoldanskem pouku. Njenega (184) in Izoli (159), najnižji pa je ™astfa ustrcza'l0 potrebam naše stvar- prav gotovo občutno dvignila, ko bil, V obeini Piran — 76 obisko- Razen teh vrhunskih dosežkov pa - valcev, zato pa je bil tod obisk so podelili Prešernove nagrade tudi ene predstave tujega filma kar za giasb"tom Unlverze in A^demije za 95 odstotkov večji od obiska do- - Leta 1961 je bilo skupaj 6941 maiegamma'^ "" V-imenu oclbora 7'a Prcšcrnove na" grade je podelil rektor prof. dr. Ma- moža Milana še ni domov. V službi je namreč v Sežani, kamor se vozi vsak dan s kolesom. Med pogovorom o učenju nove mladinske igre »Pastirček Peter in kralj Maliban« zanese v kuhi- po statističnih podatkih filme, na 5822 pa so prikazovali da kso šnuderi visoka priznanja 35 žtu- njo tovariš Milan s ceste mrzlo čitalnico, toda za vse to je pro- burjo. Pogovor nadaljujemo: stor premajhen. Pa tudi naša Pravkar sem zvedela, da re- knjižnica. Ze dolgo je ne obnav- v našem okraju povprečno priznanja za samostojno raziskovalno ■ • - ■ delo študentov. Podelili so jih sluša Kinematografi v našem okraju tuJe filnle, v odstotkih povedano: Tffk Plf31??''e°■ P-USnLV kinen?a_ teTjemluozofekerprrvne,°ekonomske" žirate mladinsko igro. Kako ste Uamo več, ker nimamo denarja, imajo 7138 sedežev (skupaj z let- odstotka predstav odpade na ^ograisKi oiagajm »¿i dinarjev naravoslovne in biotehniške fakultete, zadovoljni z mladimi igralci' l7- sežanske Ljudske knjižnice si nimi), to pomeni, da pride na vsa- domače filme, 83,9 odstotka pa "a ^Ah^t?^^6^! r fencev^a k™tkfSrtk«5a?Svo?aB8M "Moram priznati, da so'zelo sposojamo potovalne kovčke, kih tisoč prebivalcev 65 sedežev, na tuje filme. Jf. P°doba ,tfksna^1 H"P^e gr"jena deia ° prikazal° SV0ja na" pridni in da redno hodijo na va- z^aj smo veseli predloga, da bo 1— • — .. .. „ Uiiska Bistrica 491, Izola 1044, ____________ _ . Največ filmskih predstav pa je T' " . — -- ... utuaiuujli. Lastnik ga je poklonil dečku. To je drugje. To je čista resnica. Z.L. klubski prostori na prosvetni zvezi v trstu Slovenska prosvetna zveza v Trstu je na pobudo ^Mladinske iniciative« uredila privlačen društveni prostor, kjer je gostom na razpolago bar, časopisi, šah, karte, juke-box itd. Otvoritve teh klubskih prostorov se je udeležilo veliko število tržaških Slovencev, med njimi je bila zlasti številna mladina. i tridnevno gostovanje sg iz trsta Slovensko gledališče iz Trsta je odpotovalo ta teden na tridnevno gostovanje po Sloveniji. v Ljubljani, Medvodah in Novem mestu so uprizorili sodobno igro Josipa Tavčarja »Zeh pred smrtjo«. Gostovanje tržaških gledališčnikov je v vseh krajih privabilo številne obiskovalce. kongres zveze študentov jugoslavije v Ljubljani je bil te dni kongres Zveze študentov Jugoslavije, na katerem je sodelovalo 360 delegatov, zastopnikov 244 visokošolskih ustanov. Otvoritvi kongresa so prisostvovali številni predstavniki zveze in republike, predstavniki jugoslovanskih univerz, predstavniki Centralnih komitejev ljudske mladine raznih naših republik ter predstavniki več tujih študentovskih zvez. Poudarek V. kongresa je bil na družbenopolitični dejavnosti študentov in na nadaljnjem razmahu visokošolskega izobraževanja. najnovejša igrana filma v Beogradu je podjetje »Avala-film« posnelo dva igrana íllma, Prvega je režiral Branko Bauer in je posvečen mladini na delovni akciji "Naslov filma je »Odvečna«. Drugi film Je »Čudno dekle«, ki ga re-žira Jovan Zivanovič po motivih znanega romana Grozdane Olujič »Izlet v nebo«. gostovanje velikih glasbenikov v ljubljani Pretekli teden je gostoval v LJubljani prvi violinist na svetu David Ojstrah. To je bilo drugo gostovanje velikega umetnika pri nas, Izvajal je dela francoskega baročnega mojstra Ledaira, Beethovnovo violinsko sonato, dela Schuberta. Prokofjeva in Stravinskega. Navdušeno občinstvo je izsililo še številne dodatke. Drugi gost je bil sloveči pianist Aleksander Uninski, ki je nastopu z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Jakoba Cipcija Uninski je nastopil kot solist v Beethovnovem Petem koncertu, posebnost pa je bila že izvedba Lipovškovega cikla Sedem miniatur za godala, ki ga je izvajal sam godalni orkester Slovenske filharmonije, največji podvig sarajevskega gledališča Sarajevsko gledališče je pripravilo premlero »Odkritja« po romanu »DeobP« Dobrice' Cósica. Pri izvajanju tega dela je sodeloval celotni an^ambPl drame, overe in baleta, razen tega pa še člani sarajevskega pionirskega gledališča in Mestnega amaterskega gledališča. Nastopili so tudi številni statisti. zanimivo gostovanje v goriškem gledališču Zanimiva predstava je bila na odru goriškega gledališča preteklo soboto Člani gledališča so uprizorili Cankarjevega »Kralja na Betaj-novi«, kjer sta kot gosta nastopila člana SNG Drame iz Ljubljane Stane Sever kot Kantor iñ Boris Kralj kot Maks, NAS VEČER V FRANKFURTU Na univerzi v Frankfurtu sta pred kratkim priredila Jugoslovanski večer »Mednarodni študentski klub« ln /Akademski urad za inozemstvo« Klubske prostore so napolnili številni udeleženci, med katerimi ie biio nalveč študentov iz raznih dežel. Po uvodnih besedah o geografskih in političnih značilnostih Jugoslavije je dr. Bralko Kreft predaval o značaju in zgodovini književnosti Jugoslovanskih narodov. der. izdala pa Mladinska knjiga. Zgodbo so posneli tudi na filmski trak. e. s. Gardner: radovedna nevesta. v knjižni zbirki Komet, ki Jo izdaja Mladinska knjiga, je te dni skega gledališča iz Trsta v Po-izšel zabavni roman angleškega pisa- etnini cp io nrpiSnii fefvf-pl,- tira -------------------- telja Gardnerja. Po tem delu, ki sku- ?l0.mi se je piejsnjl Cetitek zve- la založba Obzorja v Mariboru, Red- ša predvsem zabavati, bodo z vese- cer pridružila se uprizoritev dra- ' S6! š^r^ ^nega ^mPTanVoraMXvtetmki1^embe^ sveta L/b LRS dr. Jože Vilfan, v roman, razumeti in čutiti bolj kot daljšem razgovoru pa SO- se za- kda.ik0,i poprej, kako je umetnost te- držali italijanski kulturniki z femflS duš?"33™* b"ZU sle" rektorjem ljubljanske Univerze Manlca Lobnlk: LEDINCANI: izda- telja Gardnerja7Po"te^^iefu^ki sku pro I. Q1. JViaKSnm Sniinprlnm la zalrv/ha nh7nria ^ Mai>iKnni Dnrl ¡S n nrnrlirenrv, v__l _ _ prizadetemu prebivalstvu Tržaški gledalisčniki v Dalmaciji Številnim in lepo sprejetim kulturnim gostovanjem" Sloven- ka so pri nas dela, v katerih bi bila I jem posegli vsi. ki ' bi se radi ob me V treh dejanjih Josipa Tav- vpi'3 in linnr»rr»n hn n^čiV-. linrli L-niirrl t--»-»»»««-!».!! i i ~ ______i.n „ ° 1 Italijanski predavatelji na de- vera in ljubezen do naših ljudi tako setdnevnem seminarju (od 31, ja- izP'"lčana. tako noro, privrženo in _________ _________ .„„„ nuaria do 10 fpbruarial 7a Solni- 5v?'1sk.0, k?kor sc Se zgodilo v tem Prežihovega Voranca LEVI DEVZEJ, nuarja oo iU. leDruarja) za solni- delu Manice Lobnik. V romanu je in novi zvezek Ciciban h»ro Ke in dijake na Koprskem m spregovoril siovenjegraški kos domo- Bujskem so soglašali v izvaiah, y,lne,' kl.ie že od nekdaj siromašno ip i. nainrimoT-n^Sih ,ve1' dožlvel konec stare jugoslovan- aa je to ena najprimernejših Eke domovine, potem prenašal Hitler knjigi razvedrili in sprostili. V knjižnici »Čebelica« je izšlo delo Erskine Caldwell: TOBAČNA POT. Noben ameriški pisatelj ni vzdignil s svojimi deli o Jugu z njegovo za- čarja »Zeh pred smrtjo« v režiji Adrijana Rustje, Posto.jnčani in okoličani, ki so bili s predstavo nadvse zadovoljni, so tudi tokrat nanolnili veliko dobre odnose med obema sosed- kaže na t0' da bo pisateljica to svoje nima narodoma. »In če bodo po- na-dvs-e svoi-sko riel° nadaUevala. stali ti seminarji i,; ji t " ......k.""»"»* -"«ti- ostalo miselnostjo o »belem gospo- dvorano Kulturnega doma v Gre- oblik, ki lahko odločno vpliva na ja, naposled se pa uprl. Ta konec stvu« toliko prahu kakor Caldwell, sorčičevem drPvnrpH,, Hn%aHnip rinViro nrlnncc moH ^kovr,-, kaze na to. da bo nisateliica to svnip v to problematiko je posegel globlje cicevem aievoieau ao zaonje- > nnnn no „ - kakor" kdorkoli pred njim" v ameri- Sa kotička. Zamejski gledališki , uouo po- Smiljan Rozman: mesto. Najno- škem leposlovju. Pisatelj je zaslovel ansambel ie ves izkupiček te vsakoletna vejšl pripovedni tekst mladega pisa- ravno s tem delom. Roman so po- predstave humano namenil po potresih prizadetemu prebivalstvu v Dalmaciji in Hercegovini. (ma) praksa,« je rekel na primer prof. iel:ia Smiljana Rozmana je te dni iz- zneje dramatizirali in posneli. Film Piramalli 7 TTnivprzp v Rnlnoni dala ?aložba Obzorja v Mariboru. Pri- je presentljlvo uspel. Na Broad\ niamaill Z univerze V Hologni, poveduje nam o čemernem mestu, ki so ga prikazovali celih sedem Na Broadwayu lih sedem let. Knjigo je izdala Mladinska knjiga, »ne bo to Izboljšalo samo kul- leži ob'reki kakor zaspana stenica! In ________ „_ .............„...„„„ turnih odnosov, ampak tudi mi- kakršn° Je mesto, takšni so tudi nje- prevedel pa Jo je Jože Zupančič," roljubno sožitje na vseh področjih.« Profesor Ulivi z Univerze v Bariju pa je to še dopolnil z izjavo, da pri tem »ni šlo samo za seminarje, za akademska predavanja, ampak za osebna srečanja in stike, za razgovore, ki naj razjasnijo marsikatero vprašanje.« Prof. Ulivija je zlasti prijetno presenetilo živo zanimanje udeležencev seminarjev za vsa kulturna vprašanja, njihova zainteresirana razprava in želja, da bi bili čimbolj na tekočem z vsem najnovejšim. In ko so uglednega profesorja še vprašali za mnenje, ali so po njegovem seminarji dosegli svoi namen, je brez obotavljanja odgovoril, da so celo pre-f segli marsikatero pričakovanje in i da bi bilo le želeti, naj bi postali t vsakoletna praksa. 5 »Bilanca teh desetih dni je i vsekakor pozitivna.« je mnenja i ja v Kopru prof. Miroslav Zekar. V »Prav gotovo je to pomemben i korak v odnosih med našo deželo i in sosedno Italijo, med predstav- i niki italijanske kulture in it al i - a iansko narodnostno manjšino v b Jugoslaviji. Ob zaključku lahko torej le Želimo, da bi bil to samo Tako Je bilo v petek minuli teden na Javni tribuni v Lokvi pri Divači PREMISLIMO SE ENKRAT! Da bi imeli boljši odnos do krvodajalstva Ljudje obolevajo, prometne nesreče In nezgode pri delu zahtevajo žrtve, potrebne so operacije — vsak dan, vsako uro, vsako minuto. Potrebna Je kri — vsak dan, vsako uro, vsako minuto: Sktb za tekočino neprecenljiv» vrednosti Je poverjena nam vsem, Je skrb ne samo delavca, ki ima razumeš anje za krvodajalstvo, ampak tudi uslužbenca, intelektualca! Zadostna količina krvi v transfuzijski postaji v Izoli je garancija va rešitev življenja vsakemu izmed nas in to tudi v primerili, ko bi sicer znanost ostala brez moči. Kljub liitremu tempu življenja bl morali razmisliti tudi o krvodajalstvu In se vprašati, če smo izvršili dolž-nost do človeitva, do svojih delovnih DELAMARIS: Štefanija Anderlič. Zvezda Beletlč. Bruna Božič, Štefanija Božie. Roža Brajivka, Marija Cernae, Lidija Cernac, Nerina Damjani. Rezika Ficko, Slavica Fikfak, Cvetka Franca. Emesta Gibac, Ma-riia Grbec. Franc Grbec, Vilma Gri-žonlč, Dora Kos, Jože Kraniec, Angela Mataus. Milena MaruSič. Kma Novak, Jitlijan Oblak. Ivanka Pete!. Koza Poropat, Justina Pufiliez.e. Nevia Ražinan. Ana Kitoša, Lidija Rožac. Marko Rudman. Franc Sera-žin, Roža Saule. Josipa Sestan, Marija Tomaž.ln, Renata Tuljak, Marija Zcn. GRADBENIK: Slivo Delosto, Ana Grabljevec, Italo Perhat, Lidija Vi- isi č; GliOSIST GORICA: Dario Gol kič: MAVRICA IZOLA: Janez. Kodele, Milan Juriševie; MKHANOTEHNIKA: Dora Baruca, Ivan Pucer: OBČINSKI KOMITE ZKS: Da»lea Korošec: PLM IZOI.A: Jože Zelnikar: RUDA IZOLA: Andrej Baruca. Franc Ilrvatin, .Tust Jerman, Jože Mikac, Ivan Pankracij, Draga Ralsman. tovarišev, svoJce\ in končno tudi do samega sebe. V časopisih beremo članke, poslušamo predavanja, aktivisti RK 11:1111 razlagajo: kri je potrebna za nas vse, danes za tvojega znanca, jutri morda zate! In vendar Je še mnogo takih, ki gredo mirno preko vseh teh be>ed I11 razlag, takih, ki se svojega egoizma in brezbrižnosti do dajanja krvi nill ne sramujejo. Sc vedno je mnogo podjetij in ustanov, ki Jim ni prav nič mar. če dan pred odvzemom krvi obljubijo, da bodo poslali skupino krvodajalcev, potem pa »važno tlelo« prepreri prihod teh ljudi in najpotrebnejšega zdravila za težke bolnike in operiranee ne dobimo! Ne zametu-Jem važnosti dela. vendar je vprašanje, kaj Je važnejše: ali dobitek ekonomske enote ali pa življenje državljana. V državi s socialističnimi načeli je odgovor vsakomur Jasen, prepričana pa sem tudi, da se v podjetjih In ustanovah lahko organizira krvodajalstvo tako, da delo in uspeh ekonomske enote ne bosta trpela škode. Zavedati se morate, da Je prav od vas samih in od vašega podjetja ali ustanove odvisno, če bomo lahko ob nesreči pomagali vam ali vašemu svojcu, NI vseeno, ali dajo ljudje iz. vašega podjetja kri v torek ali petek, ta ali prihodnji teden — pri krvodajalski akciji je potrebna izredna organizacija in izredna točnost glede datumov, ker je kri uporabna največ 14 dni dni po odvzemu in ker gre za življenja. Ce so pomembnost ¡11 nujnost brezhibno potekajoče krvodajalske akcije lahko razumeli v Mchano- tehniki, Tontosu in Se nekaterih manjših podjetjih, ter ON/, in PLM. zakaj ne morejo tega dojeti ¡11 izvesti tudi druga podjetja in ustanove." Zavzemimo se za organiziran potek krvodajalske akcije, dokler še ne občutimo tragičnih posledic neodgovornega odnosa do krvodajalstva. Dr. li. 2EN-BOI1 DOKONČNI DOGOVOR O REGULACIJI BADAŠEVICE Na občinskem ljudskem odboru v Kopru so se pretekli teden sestali urbanisti in predstavniki Vodne skupnosti s predstavniki ObLO, da bi se zedinili o peli varianti regulacije Badaševice. Regulacijski načrt so že večkrat spreminjali: najprej zaradi lokacijo čistilnih naprav, potem zaradi podjetij Tomos in Toplovod, zdaj pa se je pojavilo še neurejeno vprašanje regulacije Rižane in odvodnega kanala pri Škoc-janu. Sklep je bil. naj bi dokončno lokacijo oziroma regulacijski načrt predlagali v skladu z urbanističnim načrtom, pri čemer bo treba upoštevati tudi izgradnjo šolskega in športnega centra na Bonifiki. NOVE NAJEMNINE Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica .ie predpisal najnižje najemnine za poslovne prostore. Tako naj bi odslej bila najemnina za kvadratni meter površine za lokale in delavnice 400 dinarjev, za skladišča 300 dinarjev, za kleti 150 dinarjev in za druge prostore 100 dinarjev. Ta predpis pa določa tudi nekatere ugodnosti za obrtne obrate »služnostnega značaja za trgovine, ki na drobno prodajajo živila, za stanovanjsko skupnost, in njene servisne delavnico. za družbene organizacije, prosvetne in zdravstvene ustanove, mlečne restavracije, mlekarne i:i kavarne. Za poslovne prostore v stavbah izven mesta bo najemnina za 25 odstotkov nižja. * * * KANALIZACIJSKA PRISTOJBINA Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici jc te dni predpisal za vzdrževanje, obnovo in gradnjo kanalizacijske mreže — kanalizacijsko pristojbino. Ta znaša za gospodinjstvo, stanovanjsko .skupnost, družbene organizacije in ustanove 5 dinarjev za kubični meter porabljene vode, za komu-nalno-preskrbovalna podjetja, mlečne restavracije in železniška podjetja pa 7 dinarjev in za druga podjetja 10 dinarjev. S tako zbranimi sredstvi bodo laže vzdrževali in gradili kanalizacijo na področju ilirskobistriške občine. IZ HRPEI.J: Rožice: Jože Bolčič: Slivje: Jožko Mahne: Markovščiua: Rafael Kociančič: Javorje: Drago Do-rilč; Hrušiea: Bernard Boštjančlč; Mr.še: Jože Celin; Urpeljc: Boris Sker-janc, Rozina Ljubič. 17, CERKNICE: Llpsenj: Ivan Koš-mrlj. IZ KOPRA: Jože Sever-Nanos, Ana 1 Ljubič. Jože F url an 11, Celestin Mor- , gan. Gracijan Abram. Mira Kolnl'.:, Jože Bratož. Oskar Muženie, Roža Ja-komin: Butari: Marija Suklan. iz IZOLE: Ivan Ivančič. Jadranka 1 Basaneže: Jagodje: Franko Palčič; Polje: Jordan KleboS, Bianca Barut. Helena Markovlč: Dvori nad Izolo: Anton Novak, Silvo Korenika, Lino Grbac, Karla Grbae. IZ PIRANA: Viktor Znidaršlč; Seča: Diamira Jellčič; Portorož: Mario Ogrln, Jožko Zeljko, Angelca Cendak, Jiist Peroša. IZ SEŽANE: Stanko Orel. Lidija Meiliak, Alojz. Filipič. Splošno obrtno podjetje, Zora Berneti; Zlrjc: Lidija Prunk; Storje: Oskar Može; Kazlje: Ivan Orel. Karla Zabric; Lipica: Aleksander Kralj: Povlr: Milojka Prim-eič; lmtovlje; Slavko Zcrjal. Marleka Živec; Pliskovlca: Darko Suc: Za-graje: Angel Zlgon: Brjc: Marija Hočevar; Tomačevica: Ladi Dugulln; Vrabče: Franc Skapin: Senožeče: Stanko Zelen. Rado Meden. IZ ILIRSKE BISTRICE: Ludvik Per.še, Jadran Zadel, Ivanka Kirn. Občinski sindikalni svet: Novokrači-ne: Prosvetno društvo Svoboda : Topole: Srečko Prime: Vrbovo: Marija Grbec: Jasen: Ivan Stare: Koseze: Vinko Raz.por: Zarečje: Jože Skerlj; Harije: Ivan Boštjančlč, Ernii Vlčič, Andrej Hrvatln: Gornji Zemon: Franc Vieič, Franc I-Irvatin: Kncžak: Angela Sajn, Albin Knalelje, Jakob Novak, Frane Skrlj; Prem: Kirn Marija; Smrje: Počkaj Leopold. IZ POSTOJNE: Dolnja Košana; Drago Dolgan. Franc Zaplata. Rukovje: Andrej Suša: Nova vas: Franc Zlber-na; Ilrenovice: Magda Turk. ISC.EM GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini (od 7. do 13. ure). Pogoji ugodni. Informacije od 7, do 13, ure pri Danici Majnik, Višja pomorska šola Piran. Tartinijev trg. 8 UR DNEVNO BI PAZILA NA OTROKA, starega od treh let naprej. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. V SLUŽBO SPREJMEM ŽENSKO SREDNJIH LET kot gospodinjo k dvočlanski družini na kmetijo. Plača po dogovoru. Nastop takoj! Lahko je tudi vdova z onim otrokom. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. NAJDITELJA LOVSKE PSICE — istrskega goniča — prosimo obvestila. Nagrada. Suklan, Butari, pošla Gračišče. OB VASIII OBISKIH v Trstu ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode ih otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! HONORARNO MOČ za opravljanje administrativno knjigovodskega dela za 2 do 3 ure na dan iščemo. Ponudbe na upravo lista pod »Depem«. ROJSTVA med 4. ln 11. februarjem 1962 V koprski porodnišnici so rodile: Danila Kofol iz Kortin — deklico; Avrelija Jakomin iz Manžana — dečka: Karolina Roje iz Brestovice — deklico; Katarina Zcrbo iz. Tinjana — deklico; Slava Butinar iz. Divače — deklico; Marija Poles iz Skadanščine — deklico; Antonija Medved iz Kopra — deklico: Vera Kačič iz. Portoroža — deklico: Iva Jankovič iz. Sečovelj — dečka: Marija Križanec iz Pirana — deklico; Lina Blčič iz Pirana — dečka: Ljerka Vukovič iz. Oprtalja — deklico: Ernesta Prodan i/. Smarij — dečka: Rita Stepančič iz Kopra — deklico: Mira Dobrlnja iz. Škofij — deklico; Marija Kajin i;: Kajinov — dečka; Danjela Ferenčič lz. Sežane — deklico; Ana Gašperšič Iz Škofij — dee-ka: Argija Funa iz. Kopra — dečka; Marija Milosavljevič iz. Kozine — dečka: Miranda Koejančlč iz. Pobegov — deklico. POSTOJNA: Vera Kovačič iz Mirna — deklico; Marija Bizjak iz Grahovega brda — deklico: Jožefa Balie iz. Nove Gorice — dečka; Verena Jare iz. Vrlojbe — dečka; Amalija Stokelj iz. Ustja — dečka: Regina Pcrhavec iz. Ležeč — dečka: Marija Remce iz. Oseka — dečka: Frančiška Božič iz. So-bonj — dečka: Pavla Prime iz Vrbice — deklico; Marija Sircelj iz. Male Bu-kovice — dečka: Bruna Gorjane iz Orehka — deklico; Mariia Cckada iz Jasena — deklico: Jožefa Batistič iz. Mirna — dečka: Jožefa Curk lz Ajdovščine — dečka: Angela Horvat iz Hrašč — deklico: Mariia Vidri h iz Po- RAZPIS Šolski odbor Pomorske srednje šole v Piranu razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. KNJIŽNIČAR 2. LADIJSKI TESAR Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba. praksa v knjižničarstvu, 2. visokokvalificirani delavec lad-jedelsko-lcsne stroke. Prijave z ustreznimi podatki dostavite ravnateljstvu Pomorske srednje šole v Piranu do 28. februarja 1962. stojne — deklico: Katarina Stanič i/. Anhovega — dečka: Fata Ramie Iz. Mereč — deklico: Marija Kastelie iz. Dornberka — deklico: Danijela Jurca iz Sežane — deklico: Mihaela Rebec iz. Pivke — deklico: Ana Besednjak iz. Šempetra — deklico; Pavla Ludvik Iz. Krajne vasi — dečka: Marija Kurot iz. Prelož — deklico: Roza Sivk iz. Mosta na Soči — dečka: Ivana Slabnik iz Dolnje Košanc — deklico; Mihaela Princ iz. Jelšan — deklico: Lidija Tu-rina iz Dobravelj — dečke: Izidora Gabrljelčič iz Šempetra — dečka. POROČILI SO SE: V KOPRU: Marija Angelini, natakarica iz. Valdoltre, in Dušan Tomo-vie. revizor iz Portoroža: Pierina Mi-klavčie, delavka iz. Kopra, in Anion Bradač, uslužbenec iz Kopra; Giz.ela Bizjak, gospodinja iz. Ospa. in Danilo Kociančič, kmet iz. Čepkov: Jožefa Dekleva, uslužbenka iz. Kopra, in Bogdan Vodopivee, gradbeni tehnik iz. Kopra; Justina Hrvatin, natakarica iz. Fjeroge. in Jožef Kac. delavec iz. Kopra; Nevia Valentie. učiteljica iz. Cezarjev, in Zlatoje Boberič, predmetni učitelj iz Koma. V POSTOJNI: Antonija Tomšič, učiteljica iz. Bača. in Anton Novak, Irak-torist iz Knežaka: Ljudmila Novak, gospodinja iz Hrenovie, in Ciril Curk. cestar iz. Kobolov: Julija Prudič. kuharica iz. Velikega otoka, in Jakob Cern.iač, mizar iz. Zagona. V IZOLI: Marija Koren, delavka iz Iz.ole, in Anton Polh, delavce iz Izole. UMRLI SO: V KOPRU: Marija Cestnik, upokojenka, stara 59 let; Helena Auber iz Kopra, stara 55 let: Ivan Zitko iz Storij. otrok; Olga Tomažič iz. Kopra, stara 25 let; Fabijan Martineie iz Sečovelj, star 20 let; Rado Koejančlč iz Trlbana, otrok: Jakob Ražem iz Ber-tokov, star 77 let. V POSTOJNI: Matevž Modrijan iz Postojne, star 85 let. V IZOLI: Anton Sain, star 80 let; Matija Rolih, star 82 let. V ILIRSKI BISTRICI: Katarina Skrabolje, stara IH let: Ivan Maurlč iz Mereč, star 84 let: Anton Cetin iz. Harlj. star 66 let: Jožefa Počkaj iz. Barij, stara 87 let: Uršula Vaienčič iz Ilirske Bistrice, stara 01 let Tovorne ladje, domače in tuje: 21. januarja grški obalni ODISSOS iz Pireja s .mo i tovora in 1LONA iz Benetk, slednja izpilila za Trst, — 25. januarja — ODISSOS izplula za Klalo, obalna SEŽANA pripeljala 140 t tovora iz. Loparja. — 26. januarja eez-oceanka KONAVLI priplula iz Wis-marja s tovorom 0200 t sladkorja, japonska obalna I-IOKO MARU ¡18 pripeljala 262 1 zmrznjenih rib. obalna TUNJ priplula z. manjšim tovorom iz Zadra jn se vrnila v Zadar, — 29. januarja" — reška obalna PLATAK pripeljala i8 t južnega sadja, I-IOKO MARU izpilila, — :>o. januarja — pla-TAK izplula iz. stare luke, obalna R IZ ANA pripeljala 50 t gradbenega materiala, — 31. januarja — grška BELA KRAJINA je 9. februarja od- plula iz Houstona na Atlantik BIIIAC je 4. februarja priplula v Ploče BLFD je na poti proti New Yorku, kamor prispe 19. februarja BOI1TNJ je odplula iz. Benetk proti Trstu in dalje proti Reki, kamor prispe 18. februarja BOVEC ie 15. februarja odplula iz New Yorka proti Sredozemlju DUBROVNIK je 10. februarja priplula v Barletto in nadaljevala plovbo proti Anconi GORANKA je 10. februarja odplula iz Kobe proti zahodni obali ZDA GORENJSKA jc 7. februarja odplula iz. I.atakije proti Ravenni KOROTAN je na plovbi iz Genove proti Leghornu, Trstu in Reki LJUBLJANA je 14. februarja odplula ir. Sibenika proti črnemu morju 'MARTIN KRPAN je 9. februarja pristala v Ravenni. od koder bo nadaljevala plovbo proti Boyrouthu PIRAN je na plovbi iz Baton Rougea v Jadransko morje POHORJE je na plovbi iz Tuapsea v Jadransko morje ROG ie v Piranu TRBOVLJE .ie na plovbi iz. Ilong Konga proti Japonski ZELENGORA je na plovbi iz Joko-hame proti Avstraliji Zdi se 7)ii, iii tudi vse tako kaže, da mi bo uredniški kolektiv Slovenskega Jadrana počasi od-jcdel moj kos kruha na straneh lista, saj sc je začel vse pogosteje resno ukvarjali z zadevam i, ki so po ndvadi sodile samo na moje področje. Burja po Pivki in Postojni, burja po Sežani in Kopru — vsepovsod hude reči na prepihu ... Ko smo že pri tem, bi rad še jaz pristavil piko na i. V zvezi s pretresljivo zgodbo o poteptani Anini pravici — saj ste jo prebrali pred štirinajstimi dnevi, ne? Čeprav i: same zgodbe ni bilo razvidno, kje so tako čudne razmere, jc moja Juca na koprski tržnici zlahka zvedela za ljudsko mnenje o tej zadevi. Vsekakor so vse simpatije na Anini strani. Juca pa jc razen tega izvrtala še nekatere druge zanimive podrobnosti, ki bi jih rad povedal tudi vam. Ker pa jaz, z visokimi leti, plešo in drugimi telesnimi nadlogami obioicnt Vaiie lahko danes ali jutri tudi sam zajadram v prizadeto bolnišnico (kjer pa so, med nami rečeno, dohtarji možje na mestu!), vam bom te Jucine novice tako zapisal, da me ne bodo glavni junaki te čudne zgodbe iz današnjih dni že vnaprej obremenjevali z zanikanjem vsega tistega, kar bom o njih povedal. Predvsem so prizadeti kaj hitro uvideli, da je Slovenski Jadran prav nje vzel v precep zaradi Ane — ali bolje rečeno, carndi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kjer se je vse skupaj začelo. Najprej so skušali v naš i neopredeljeni bolnišnici izglasovati hud odgovor Slovenskemu Jadranu v upravnem odboru. »Plavolasi sekretarje tamkaj žalostno propadel s svojo pripravljeno pisarijo, Po dolgem mencanju je namreč obveljalo mnenje, da njegov odgovor >pre-več diši po histeriji . Ker se tu vi posrečilo, jc dal glavni režiser sklicati sestanek vsega delovnega kolektiva. Da, tako bo najbolje, je presodil: celotni kolektiv nuj javno in dokončno obsodi Ano in njeno zahtevo! In nato naj kolektiv izglasuje drugi, nekoliko bolj umirjeni in manj histerični sekretarjev odgovor Slovenskemu Jadranu. Pa spet ni bilo i\ič! Pokazalo se je namreč, da je tudi v kolektivu vedno več ljudi, ki si upajo kaj reči po svoji glavi. Tako se je na sestanku nekdo dvignil in dejal: »Sicer pa v Slovenskem Jadranu nikjer ne piše, da je tam mišljena prav naša bolnišnica! Zakaj torej objavljati odgovor?: Ko j se je dvignil »mož z brčicami in se izdal: »Sem preveč markantno opisan v članku, da bi se lahko zgrešil! < Dve prizadeti somišlje-nici sta sicer v njegovi senci na trm sestanku res čas čivkali glede zgodbe v Jadranu, češ kako ie to nesramno, nesramno — pa jc 7ie/.:t član kolektivu ustavil njuno farizejsko zgražanje, rekoč: X i p* > d r n i i > 2 . Ó z r, trt T- : > *~> : y. > : t ^ 2 : 0 Vi W ;- C : H 2 : rt ** in : P i > \ 1 1 N > O F1 O > H > O M O i/> H < 2! > C/3 r o H ir¡ i—< c-l > O 7S Z > O o- z R i nam'... za 15 din ^LDVISNSKJ .i z u. K O P. E R Cankarjc;.-.. u!. i ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega E M I L A D I L I C E se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poli, podarili vence in kakorkoli sočustvovali v. nami. Posebno se zahvaljujemo kolektivu podjetja Slavnik. njegovi sindikalni podružnici in organizaciji ZKS, nadalje tovarišem prometnikom, godbi iz Pridvora, pevcem koprske Svobode ter vsem prijateljem in znancem. Žalujoči: žena Lilijana z otroki ter ostalo sorodstvo obalna ANA MINA prispela iz. Pireja in naklada les za Pirej — 1. februarja — eezoceanka BLED priplula iz Reke, obalna PLATAK priplula iz. Trsta, eezoceanka ULJANIK prispela iz Neaplja in naklada za Indijo,.— 2. februarja — BLED izplula za Trst in New York, PLATAK izplula za Izrael. — 3. februarja — ULJANIK izplula za Indijo, — 5. februarja — KONAVLI zaključila izkrcavanje in izplula, — 6. februarja — čezoceanki RUDJER BOSKOVIC in ČRNA GORA pripluli iz Trsta, obalna TACITO priplula iz Ravenne, obalna SAVUDRIJA priplula iz Trsta in izplula za Umag. — 7. februarja — obalna PLATAK priplula iz Trsta, vkrcala tovor in izplula za Sibenik, — 8. februarja — obalna SEMEDF.LA pripeljala gradbeni material, eezoceanka PRIMORJE priplula iz Neaplja, — 9. februarja — PRIMORCE izplula za ZDA. obalna SOLIN priplula v novo luko, — 10. februarja — obalni REMAC in RI2A-NA pripeljali gradbeni material. — 11. februarja — obalna RISNJAK priplula v novo luko. V potniškem prometu so vzdrževale redne pomorske proge jugoslovanske ladje ALEKSA SANTlC (Koper—Trst in Koper—Izola—Piran—Umag), K'OR-MAT (tedenska proga Koper—Ulcinj), SIN.T, MARIBOR in NOVI SAD (Kopel—Reka dvakrat na teden). OPATIJA (štirinajstdnevno Trst—Koper— Pirej) in ROTOR (tedensko Koper— Zadar). Italijanska parnika VETTOR PISANI (Koper—Milje—Trst dnevno) in MONFALCONE (štirikrat tedensko Trst—Koper—Piran—Umag in enkrat tedensko Trsi—Koper—Pulj). su A S Ü DOSLEJ LE... Pravilnike o delitvi osebnega dohod ta hi morale vse gospodarske organizacijo predložiti pristojnemu organu občinskega odbora do konca preteklega leta. lz. pregleda pa Je razvidno. da je predpisani rok v krajn-ski občini upoštevalo le malo kolektivov. Do 31. decembra lani je predložilo te pravilnike le 29 gospodarskih organizacij, do 26. januarja pa je prispelo še 20 pravilnikov. Konec januarja torej ni bilo predloženih 36 •/• pravilnikov. Osnovna slabost teh pravilnikov je v tem. da so kolektivi premalo ali pa sploh niso ugotavljali lastne perspektive, niso analizirali sistema razdelitve. Nekateri sistemi razdelitve so le na novo pobarvani tarifni pravilniki. Tarifne postavke je zamenjal le točkovni sistem, ki ima v bistvu eriako funkcijo, ker je točkovanje in vrednotenje točk neizdelano- ■n^úkc SPREJET PROGRAM RAZVOJA OKRAJA Skupne investicije v gospodarske In negospodarske panoge naj bi znašale prihodnjo leta 37,4 milijarde dinarjev. Od tega naj bi porabilo gospodarstvo 26,2 milijarde dinarjev, medtem ko bi šlo za negospodarske dejavnosti 11,2 milijarde dinarjev. V. primerjavi •/. zadnjimi leti bodo znatno narasle investicije za negospodarstvo. Razmerje med gospodarstvom in negospodarstvom naj bi se spremenilo s 74 : 26 na 70 : 30. Okoli 70 odstotkov vseh sredstev za negospodarske dejavnosti oziroma družbeni standard naj bi vložile gospodarske organizacije in ljudski odbori. To kaže, da temelji glavna skrb za te dejavnosti na komunah. Za stanovanjsko .in komunalno gradnjo naj bi vložili prihodnja leta 7 milijard dinarjev. rsr ■■ .-tih:. w~v V LETU MANIFESTACIJ Sobotno posvetovanje s predsedniki občinskih ssetov Svobod in prosvetnih društev v Novem mestu je bilo sklicano z namenom, da se pripravi večja akcija proti nookusnemu kiču znotraj in zunaj stanovanjskih zgradb in javnih prostorov, da bi dobili predsedniki občinskih svetov napotke, o čem naj razpravljajo plenu-mi predsedstev in da sc pogovorijo o letošnjih kulturnih manifestacijah v občinah in v okrajnem merilu. V razpravi je bilo nadalje omenjeno, (5a bodo v poletnih mesecih v Krškem tri do petdnevni seminarji za režiserje, pevovodje in voditelje klubov. katerih naj bi sc iz vsake občine udeležilo najmanj devet ljudi. »Nič nesramno — resnično je, resnično!« Poslušek ir mesnice je končno Juca zaključila s poročilom_ o tem, kako se je sestanek končal, kako je žalostno propadla tudi ta druga akcija proti pisanju Slovenskega Jadrana o razmerah v njihovem kolektivu. Zbrani delovni kolektiv je namreč poslušal in poslušal stališča za in proti odgovoru, nato pa je neka tova-rišica predlagala, da naj bi — če že morajo — tajno glasovali o tem. če naj objavijo odgovor »kolektiva■■■ v Jadranu ali ne. Pa glej zlomka! Med. burnim razpravljanjem je večina članov kolektiva zapustila dvorano in nekdo jc kmalu ugotovil, da se prepirajo le. še za oslovo senco, ker niso več sklepčni in nc morejo veljavno glasovati v imenu vsega kolektiva--------Vaš Vane DOPISU -T T E V f. O' — ¿r iS» 3]4 $ Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v Industriji plastičnih mas in umetnih smol »11'LAS« Koper razpisuje naslednja delovna mesta: 1. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO UPRAVNIH EE 2. SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO SALDAKONTA 3. KNJIGOVODJO SALDAKONTA Pogoji: za vsa delovna mesta je potrebna srednješolska izobrazba in nekaj let prakse v knjigovodstvu — Interesenti naj se osebno ali pismeno z^lasi.io v sekretariatu podjetja »Iplas« Koper — Razpis velja do zasedbe delovnih mest CESTNO TODJETJE V KOPRU v izgradnji razpisuje naslednja delovna mesta: 1. GLAVNEGA KNJIGOVODJO — potrebna je srednješolska izobrazba z najmanj 5-lstno prakso na ustreznem delovnem mestu 2. KNJIGOVODJO ZA OSEBNE DOHODKE z ustrezno prakso 3. RAČUNSKEGA REŽISERJA ■1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO 5. TAJNIKA PODJETJA s pravno izobrazbo ali višjo upravno šolo z ustrezno prakso fi. STROJEPISKO z delnim znanjem stenografije in poznavanjem administrativnih zadev Nastop službe takoj ali po dogovoru — Osebni dohodki se določijo po pravilniku podjetja — Razpis velja do zasedbe razpisanih delovnih mest — Ponudbe s kratkim opisom strokovne izobrazbe pošljite na gornji naslov. KOLEKTIV ČZP P&IMORSKI TISK SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAŠ VZORNI DELOVNI TOVARIŠ FABIJAN MARTINČIC TISKARSKI STROJNIK DRAGEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V NAJLEPŠEM SPOMINU ____________\ o:\or\i .j^-ijurtrvi1, . Stra' TELESNA VZGOJA - SPORT-J^ j- TELESNA VZGOJA - ŠPORT - ŠAH ★ TELESNA VZGOJA - ŠPORT - 3AH ★ TELESNA VZGOJA - ŠPORT 1M MM lilf lil i1 ni Ml I il I P 1 ^ KAKO SE JE NK TOMOS ODREZAL PROTI NK OLIMPIJA W a o NK TOMOS — NK OLIMPIJA: 1 : 8 — PRIJATELJSKA SREČANJA TUDI V IZOLI IN NOVI CzORICI 0!impi" 0ceno *re smo dali že v sa- pih kombinacij, medtem ko je koprski obali so v nM.r "i* mem zacetku- Olimpiji je ta tek- obramba mnogokrat brez potrebe mladinsko moštvo Tomosa 130 od" ma služila Dredvsem za vigrava- izgubljala glavo. Večina golov pa kombinirana ekipa Dekanov. Re- predtekmi sta se pomerila in čanie s Tomnlnm nje, moStva in za preizkušanje gre na račun prav grobih napak zultat 1:1 v glavnem ustreza do- sončna n W V P1T',Lepa' modernega sistema 4-2-4. Igralci igralcev in le malo kot rezultat sončna nedelja je privabila na so pokazali še kolikor toliko šo- smotrnih kombinacij Ljubljanča- rnega sistema 4-2-4. Igralci . ... , „„„ , - - --- — ^kazali še igrišče okrog 800 gledalcev, ki jih lidno tehnično igra 111 niti preveč razočarala, saj vse preveč šabl odkom na igrišču. Dčkaneani so bili sicer boljši na terenu, vendar pred vrati premalo iznajd-je odlikoval ljivi. Prijateljska nogometna tekma je bila tudi v Izoli. Domač i so ¡¿SpJK znanje, igrajo pa nov. sn nriWcnnii riu 1, ,'T." Preveč šablonsko. Sicer pa je Pri Olimpiji se tašem ooznaW to šele začetek in tudi na" Brezigar in deloma Srbu. med niku KrS ? '"T!"- S0C * fp,rotnik Je bil Prešibak, da bi tem ko je treba pri Tomosu po stavili 'v »«lprfnifh ♦ 1P hko P°kazali ka-i vet- hvaliti Pogačnika in Valdevita. sprejeli odlično moštvo Raše ir. m mimp t\ r, í i?, v, 0 domačinih lahko rečemo le Za Olimpijo so bili uspešni Bre- izgubili z 0:4. Podobno kakor Ko- "M lir Tniípvír no l $la,nc " to' da 50 koma^ začeli s treningi, zigar 5, Vavpetič 2 in Velkavrh 1. £r ^'i^S1p'-KlklícVKel- Nekateri so v drugem polčasu po- za Tomos pa Kavalič. Pnn Lp S„¡1 íu' ,v?em opešali, in to predvsem ta- Občinstvo je večkrat negodo- dici.je. Zaradi tega tudi niso znali bi/ Nnvnir I '-i,Ug a" kl,-kl mislij0' da iim oster tre- valo zaradi napak sodnika Kr- izkoristiti treh 100-odstotnih pri- "i, Blefnlk)-.J , "ing med tednom ni potreben, kača, ki je oškodoval zlasti do eZ?MT?S: , invento Vidakovič, Napad je prikazal nekaj prav le- mačine. Sker, Bertok. Gnmbač, Pogačnik, prčanom se je tudi Izolčanom občutno poznalo pomanjkanje kon- Končno venderle okrajno prvenstvo Škorjanc, Kavalič, Valdevit, Olup in Vižintin (Bole, Furlanič). Domačini sn v prvih minutah prevzeli "-'uido in večkrat nevarni0,., „C^nčeva vrata. Skor- Okrajna komisija za zimski šport s seben prevoz tekmovalcev do Črnega .1, ' c je imel dvakrat idealno pri- sc-dežem v rostojnl je razpisala letož- vrha. Vsem Športnikom koorskcea 1 UlOSt, da bi dosegel vodstvo i1-"6 okraJn° prvenstvo v veleslalomu okrai.-> priporočamo čim večio ude-vendar 1° obakrat 7-imnrlil rlnl^ ' , , U, r3 člane' članice, mladince ležbo, saj gre za prvo letošnje tek-■ .zam'!dlVcl0_ n mladinke. Prvenstvo bo v nedeljo, movann, ki naj pripomore k razvoiu ma zaiacli neodločnosti, deloma ^ februarja, v Cmem vrhu nad zimskih športov na našem področju. pa zaradi fizične n»«nnlcr>nravno- Idr,J°- Člani bodo tekmovali v teku _ sfi v srpfanin 7 R„,,, na 8 km, mladinci na 4 km, članice in v.,Sle.Can-n' Z Beigmcem in mladinke pa na 2 km. Proga v slalo- is.iancisar.iein. Po dvajsetih minu- mu ho dolga za člane m mladince od ložnosti. V pripravah na spomladanski del prvenstva so goriški nogometaši odigrali prijateljsko tekmo z ljubljanskim Grafičarjem. Zmagali so z 2:1. Izid .ie prenizek glede na veliko premoč Goričanov. Kot smo že poročali, Je Okrajni odbor Ljudske tehnike priredil v Kopru 7-dnevnt tečaj za prosvetne delavce — Inštruktorje krožkov mladih tehnikov In predavatelj? tehničnega pouka na osemletkah. Tečaj iz vodneca modelar-stva je v celoti uspel In 14 predavateljev Je zapustilo dom mladih tehnikov v Kopru, kjer Je bil tečaj, z obilico novega znanja, ki ga bodo s pridom prenesli v torišča svoje dejavnosti v mesta In na podeželje našega okraja. Na stiki: tečajniki prrrl slovesom lz Kopra, lsjer so v prijetnem vzdušju In v medsebojnem dopolnjevanju tehničnega znanja, ki Jim ga Je pretežno posredoval požrtvovalni Inštruktor Iz Mehanotehnike inženir Pavlovčlč, prebili del zimskih počitnic tah igre je domačim pošla sí apa too do r>on m in z višinsko razliko od PRVI SMUK PIONIRJEV Občinska zveza za telesno kul- Z OKRAJNE SKUPŠČINE ZVEZE TABORNIKOV iti prva mesta in utrditi vrste in gostje so bili v premoči " do b^Vo^skrajšafi"1" ln m,adlnke turo v Postojni je priredila prejš- konca tekme Le v zarVfkn h™ „ V s skrajšan. n]1 teden na terenih za Postojno ^L * začetku clru- Pravico nastopa na prvenstvu Ima- nrw tol-mp ninniriotr gega polčasa so Koprčani nekai- Jo člani športnih društev, sindikata, piv® smucaiske tekme pionujev krat nevarno naoadli in dosegli mla<"nskih športnih aktivov, kakor v Okviru jugoslovanskih pionir- častni «ol. tudi_61anl ,taborniSke sorodnih or- skih iger 1962. Kljub pomanjka- Minulo nedeljo se je zbralo v letu odred »Janka Premrla-Voj-Kopru okrog 80 delegatov, postov ka« iz Divače, ki je bil na skupin prijateljev okrajne. Zveze ta- ščini nagrajen za svoje delo s fo- svojih vrst, ker so ugotovili, d3 je bolje, če je manj članov in da so delavni, kakor pa da jih je ve- bornikov. Imeli so letno skupšči- toprafskim aparatom, medtem ko liko samo na papirju. ganlzacij. V Postojni pripravljajo po- ellsti so zborovali Do leta 1935 je bilo koprsko filatell-stično društvo med številčno nalmoč-nejSImi filatellstičnlml društvi v Ju- goslaviji, saj je imelo več razstavo za šolsko mladino, ki jo nameravajo podrobno seznaniti s pravilnim ravnanjem z znamkami in po- nju snega in slabemu vremenu je na 260 metrov dolgi progi z desetimi vratci in 40 m višinske razlike startalo štirinajst pionirjev. Prvi je bil Cedn Negovanovič (33.0), drugi Miro Albreht (36.4), tretji Vilko Filač (39,4) itd. Podobne tekme no, na kateri so razpravljali o do- mu bo republiška Zveza podarila sedanjem in bodočem delu ter televizijski sprejemnik. V zname- kritično ocenili nekatere pojave nju pomladitve in kakovostne organizacijskega značaja v želji, krepitve taborniških vrst je da bi odstranili napake in še več okrajna Zveza nagradila tudi 16 doprinašali k vsestranski dejav- mlajših tabornikov — medvedkov nosti tabornikov. V živahni raz- in čebelic. Odredi koprske Zveze tabornikov so z minimalnimi podporami naših gospodarskih organizacij ln ustanov ter večji del z varčnostjo in pridnim delom prištedili zadnja leta več kot 7 milijonov dinarjev, da so si lahko s temi sred- pravi na poročili okrajnega stare- k„ iz razprave in poročil na stvi nabavili potrebne rekvizite rednih članov. Po priključitvi cone B k Jugoslaviji pa so Iz njega Izstopili vsi tisti, ki jih Je članstvo mikalo lz Spekulatlvnih namenov, saj .ie nekaj let po vojni izšlo v coni B več dragocenih znamk z oznako STT — VUJNA. Mnogo članov je zapustilo društvo tudi zaradi nepravilne emisije znamk in izdaje takšnih znamk, ki sploli ne pridejo v javno prodajo. Koprsko filatelistično društvo šteje sedaj 33 članov, ki so na občnem zboru minulo nedeljo sklenili ponovno oživiti društveno delavnost s prirejanjem ra?stav, vključevanjem mladine v društvo ln s tesnejšim sodelovanjem s poštnimi ustanovami. Tako bodo v maju priredili filatelistično razstavo za širšo javnost in posebno SPET VECMILIJONSKA ŠKODA Vse kaže, da naglo narašča Število gozdnih požarov, ki jih povzročajo kmetje s sežiganjem trave in pa iskre iz lokomotiv. Tako na primer Je v popoldanskih urah 7. iebruaria povzročila iskra lokomotive požar na kot 120 menom filatelije za splošno izobraže- iger 1962 so imeli prejšnji teden vanje. db tudi v Planini pri Rakeku. v okviru pionirskih allle rii!nla biSkovi5a 111 nacelni- skupščini povzemamo najvaznej- ,. ka Tončka Juriševiča so sodelo- ge ugotovitve v zvezi z doseda- vali med drugimi tudi predr.ed- njim dciom in bodočimi naloeami nik okrajnega odbora SZDL Gu- nase taborniške organizacije, ne tav Guzej, dalje dr. Branko Ša- moremo mimo, ne da bi spresovo- smuCarski tečaj na nanosu Planinsko društvo Postojna je priredilo tudi v sklh počitnicah tradicionalni smučar skl tečaj za šolarje na Nanosu. Te- To je vsekakor že lepo bogastvo za organizacijo, ki se je začela pri nas uveljavljati šele zadnia leta. Ce k vzgojnemu delti, izletom, pohodom, sestankom in seminar- lamun, funkcionarji in starešine rjii 0 konkretnejših dejstvih, jem prištejemo še aktivno udej-letošniih zimskih šol- posameznih odredov, medtem ko Omeniti je treba predvsem, tla je stvovanje tabornikov na raznih je sekretar republiške Zveze ta- bilo preteklo leto, ko je naša ta-v sredo, 7. februarja, Je izpred f;,ia' ki "je trajal sedem dni in ki sta hornikov Vilko Frani po pozdrav- borniška organizacija slavila ob osnovne šole v Senožečah prečkala ®a vodila tovariša Klede in Leban, se je udeležilo šestnajst otrok. Snežne razmere na Nanosu so bile komaj zadovoljive. (ma) KLJUB VSEMU USPEH! V prvih dneh februarja je bil v Ljubljani turnir rokometnih društev cesto sedemletna Betka Pavlovčlč. V tistem trenutku je pripeljal tovornjak in jo podrl s svojim levim prednjim delom. Betka je dobila tako hude poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Kako neprijetne posledice ima neprevidna vzvratna vožnja, nam kažeta naslednja primera: Ljubljančan Ivan Kunčič je z oseb- misije za rokomet "pri Okrajni zvezi nlm avtomobilom zadel v Cankarjevi za telesno vzgojo v LJubljani udele-ulici v Kopru v tovornjak — mate- žile tri ženske in osem moških okraj-rialna škoda je ocenjena na nekaj nih reprezentanr. Med tekmovalci tisočakov. Sta bili tudi moška in ženska vrsta Tržačan Osvaldo Coego pa je na našega okraja, odcepu ceste iz Kozine proti Klancu V okrajni reprezentanci Kopra so tako neprevidno obračal svoj avto- bili člani TVD Partizan lz Kopra, mobil, da je trčil z drugim osebnim Izole in Pirana. Obe vrsti sta prlka- nem nagovoru in čestitki k dose- enem z 20-lrtnico revolucije tudi ženim uspehom sporočil, da je bi- svoj 10-letni jubilej — najpo- la koprska Zveza tabornikov v membnejše leto njenega delova- minulem letu najboljša v Slove- nja. Njene vrste so se temeljito ni ji. Uspešno je organizirala več okrepile in čeprav štejejo vsi od- mnogobojev, orientacijskih poho- redi in enote skupaj komaj 1180 dov, taborov, prireditev in drugih članov, je treba poudariti, da so delovnih akcijah, zlasti pa kopico izvršenih ročnih del za razne potrebe, potem lahko mirne vesti trdimo, da je hilanca njihovega dela v zadnjih letih več kot aktivna. Na nedeljski skupščini so se taborniki zavzeli za izvedbo mnogih akcij. Naj navedemo samo 8 ha borovega gozda, ki leži ob žele- vozi!°rn. in bilo je materialne škode zali zadovoljivo igro, vendar sta bili zniški progi pri Divači. Požar je uni- 1 *■>-'-- j čil razen odraslih borovcev tudi precej podmladka in škoda je ocenjena na 3 milijone dinarjev. Ko je v soboto zažigal suho travo Josip Furlanič. ie v Dekanih zgorelo okrog 4 ha grmičevja in suhe trave, kar ie povzročilo okrog 50.000 dinarjev škode. V nedeljo proti večeru je iskra iz lokomotive potniškega vlaka med Pivko in Košano povzročila požar na 3 ha zemljišč ob progi, kmalu zatem pa je iskra iz lokomotive zanetila podoben požar na 5 ha borovega podmladka nedaleč od Divače. Skoda še ni ocenjena. v minulem tednu je bilo nekaj drugih manjših požarov, predvsem na Krasu in v obalnih krajih, ki so jih za 700 „tisoč dinarjev, k sreči brez telesnih poškodb. Najbolj tragičen dogodek, ki ga je zabeležila prometna kronika minuli teden, je bil v petek zvečer v Kopru pri Zusterni. Okrog 21.30 se je vračal z dela 20-letni Fabio Martinčič, strojnik tiskarne CZP Primorski tisk v Kopru. Ko je vozil z mnperinm proti Izoli, se je v njega zaletel z osebnim avtomobilom Mladen Lukič lz Reke. Lukič Je bil močno vinjen ln je vozil na preglednem ovinku po svoji levi strani. Po trčenju je s tremi sopotniki zapeljal nekaj sto metrov dalje in se šele čez dobrih deset minut vrnil na kraj nesreče. Fabio Martinčič ,ie s trčenjem v avtomobil Izgubil življenje. Minulo soboto so bile tri prometne Slovenije, ja na pilujii Ki- tekmovanj ter si zasluženo osvo- to v pretežni večini zares aktivni nekatere: stike z Inozemskimi ta- jila v večini disciplin največ pr- in delavoljni člani. Tudi v bodo- borniki in s taborniki naših so-vih mest. Izmed osmih odredov, če bo taborniška organizacija, kot sednih republik, orientacijske pohode in obiske krajev, ki so doživljali usodne trenutke v naši novejši zgodovini, dalje delovne akcije na večjih predvidenih objektih v našem okraju. Skupščina se je na primer že sedaj zavzela za organizacijo delovne brigade tabornikov, ki na.i hi prihodnje leto pomagala graditi koprsko železnico. Prertlatrali so tudi, da bi že v tem letu združevali taborjenja s koristnim delom pri pogozdovanju ali urejanju okolja na lokaciji bndoče koorske bolnišni- prešibka nasprotnika drugim ekipam turnirja. Tehnični rezultati: MOŠKI: Koper : Maribor 12:12 (6:G); Koper : Novo mesto 8:9 (1:5); Koper : Kranj 13:12 (9:5). ŽENSKE: Koper : Ljubljana 8:12; Koper : Kranj 9:5. Tako je ženska ekipa zasedla II. mesto zaradi slabše razlike v golih, moška ekipa pa 7. mesto. kolikor jih koprska Zveza zdru- je bilo poudarjeno na skupščini, žuje, je bil najboljši v preteklem stremela za kakovostno širitev V petek zvečer je bila v Po- Na seji so ponovno kritično stojni razširjena seja tamkajšnje spregovorili o materialnih, ka- občinske zveze za telesno kultu- drovskih, organizacijskih in dru- ro, ki ji je prisostvovalo nad 20 gib težavah, s katerimi se dnevno zastopnikov športnih in telesno- društva srečujejo pri delu, znova vzgojnih društev v občini. pa so podčrtali dejstvo, da osemletki v Postojni in Pivki, kjer se Premočna konkurenco za Koprčane povzročili z neprevidnim zažiganjem nesreče. Na križišču pred poslopjem suhljadi. Htiiša materialna škoda je bila v nedeljo popoldne, ko se je v bližini Črnega kala vžgal tovornjak podjetja "Slsvnik'. iz Kopra, ki je vozil pomaranče. Vse kaže. da je iz izpušne cevi tovornjaka skočila iskra in vžgala s slamo izdelano embalažo. Požar je povzročil okrog 350.000 di-nariev škode na pomarančah in okoli milijon rlinariev škode na vozilu. '-Vino Koper je Silvester 2igon za- zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in primernih prostorov sploh nimata telesne vzgoje. niso mogli uspešno upirati ruti- Udeleženci razširjene seje v stu kvalifikacijski turnir za vstop niranim ekipam največjih sloven- Postojni so se nadalje domenili v zahodni del II. zvezne namizno- skih namiznoteniških središč. Lep za roke letnih občnih zborov dru- V nedeljo je bil v Novem me- morata v vsaki ekipi nastopiti nad Kočevjem zasedli 4. mesto! priporočili, naj letos posvetijo vse radi nepravilne vožnje podrl *z oseb- teniške lige. Nastopile so kombi- uspeh je bil zanje že to. da so štev, predvideli so okvirni pred nim avtomobilom kolesarja Jožefa nirane ekipe (po novem sistemu sploh nastopili in da so z zmago račun stroškov za leto 1962 ter Sukiča — k sreči brez telesnih po- ' r škodb. Druga nesreča ie bila pri Volčjem gradu v bližini Komna, kjer se ie zaradi padca s kolesa huje poškodoval Jožef Jerič, in tretja v Pobegih pri Kopru, kjer ie padel z motorja Boromll Kavrečič. šola skoraj dva tisoč otrok.' letos ce- s takimi akcijami borlo brez dvoma vzbudili še vreie zaupanje in spoštovanje pri ljudeh. To so vsekakor hvale vredne pobude, z uresničitvijo katerih bo postala naša okra.ina taborniška organizacija še močnejša. To so zagotovila. ki ji obetajo utrled in moč. tudi dve ženski ekipi) Novega mesta, Kranja, Maribora, Kočevja in Kopra. Kakor je bilo pri- Koprčane so zastopali: Zelezin- organizacije s področja telesne ger. Stropnik, Kavrečič, Mahne in kulture največjo pozornost pio- čakovati, se neizkušeni Koprčani sarič. Katka Šalamun ter Štefka Me- nirskim igram, ki S takimi prizadevanji za delovno in vsestransko vzgojo tabornikov tudi ne bo težko braniti osvmVnfi lanskoletna prva mesta 'a.i hi vrag nobral vse avtorje, ki pisati ne znajo!« Ko je prerano umrl, mu Je Terbovec napisal lep nekrolog. v katerem ga Je imenoval »naš ameriški Jurčič». Ivan Molek je bil pesnik, pisatelj in prevajalce ter drugI urednik pri Prosvetl. Za Cas .ie napisal Mi pa tam kaj proze, največ je pa objavljal v nJem svoje pesmi. NI blln nežne lirike v teh, vsaka Je bila ostra ohtož-ha zoper socialne krivice, nil Je satirik in njegove pesmi so hile jedke kakor žvplena kislina. Molek je hll telesno droben in šibek človek, doma nekje od Vinice kakor Zupančič, po razumu Je bil pa velik mož. Jaz sem ga štel za prvega Intellgenta v r.aši majčkeni skupinici literatov. Klevelandčan Ivan Znrman le sko-rn vsn svojo llriko priobčil najprej v Času in sele pntem «n l7 njegovem slavnem snrojaku z Visokega, ln od takrat naprej smo Franceta Tauehar-,ia kar naprej tltullrall z dr. Tavčarjem. Pisali so v Cas še mnngl drnil ljudje, ki se Mh le malo spominjam. Zdravniške članke le na nrlmer pošiljal dr. Frank J. Kern. Manjše stvari ,ie pošiljal Ivan Art.imlf (n l.olzetu Adamiču nismo takrit ie rlč vedeli), pa tudi nekaj ženskih sotrudnlc se Je prikazalo. Naravno, ker nI blln po prvi svetovni vojni več dotoka nnv|h slovenskih naseljencev, so vsi naši listi v ZDA začeli pešati d»ug za drugim In nr bo dolgo, k" bodo uçasnlll vsi. Ko Je Frank Ker/e opazil ta poiav tudi pri Času. Je odpotoval v LJubljano, di hI ca pod imenom »Novi čar« tam Izdajal. NI bilo src6e S tem in nn tistem. mislim, ie Cas prenehal živeti. Nisem natančno Informiran, dozdeva se ml pa. rta ca Je I7ÎI0 frina'st let- Kerž", čeprav le hil skozi vse svoje življenje šihk^ca zdravla In pneosto-ma žrtev resnih bolezni, le s tr"7.nlm življenlem dočakal >5 let starosti, Umrl je v zadnjih rtnevih pretekleca oktobra. Danes počiva njegovo truplo na snnčnem nnkopalKfii San Mar-cos v deželi oran/ Callfornljl. Frank Je zapustil štiri )•• davno odrasle otroke, ki jili te *'.e visoko Iz-Kotal. Njegova nalstarei'.i hi-erka Te sle le rekoč med obema vninama obiskala Slovenijo In Je bila že takrat univerzitetna profesorica. Pn-kolnlkova žena Tnmrlla. |n hna Prrrl svollrn orlhortom v Ameriko ljudskošolska učiteljici, je možu stala ob strani kot pome^nlra ves fas njunega skunifca žlvlienj.i. P'l Car.u Je bila upravnlra In urednica cnspodlnj-skeca dela, laz pa vem, ker ooznam nlen sloc. da je zelo mnoco člankov napisala tudi tam, kjer nI bil njen amblent V letih, ko sem bil še Američan, Je bil Kerže mentor nas vseh. Bil nam Je nezmerno koristen učitelj na vseh poljih, s hvaležnostjo se ga bomo spominjali vse rini življenja. KONEC KAMNITI SODI ZA OLJČNO OLJE Proizvajalci oljčnega olja pri nas so shranjevali ia svoj proizvod v kamnite sode, V zadnjem času sc je proizvodnja olja modernizirala in kamniti sodi so »-padli v nemilost«. Zdaj jih je moč videti po obalnih turističnih krajih, kjer rabijo za okras in za turistično zanimivost, -:„. ;:' 'V S: «« ¿M*< KOPER, IG. februarja 19G2 ZADNJA STRAN LETO XI. Številka S Malokomu je znano, da so se nekdaj v Portorožu shajali kockafji skoraj iz vse Evrope. Še tik ¡jred vojno je bila v Portorožu igralnica z ruleto, ki je bila na moč podobna tisti v Monte Carlo. V njej so izginjala cela premoženja in na vrtu, ki jo je obkrožal, je napravilo samomor na desetine razočaranih iglavcev. Portoroški Casino so največ obiskovali bogataši iz Trsta, potem Avstrijci. Madžari in pripadniki'.. drugih evropskih narodov. Posel je najbolj cvetel v času turistične sezone. Kakor hitro pa je izbruhnila druga svetovna vojna, je obsik portoroške igralnice usahnil in lastnik je bil prisiljen, da Ca- !........ Ä: m i • f M -, l ■ m! Ï- > "• -i-! "v ' s tafear " ' ' Čeprav so okoliščine in prostor na gornji in spodnji sliki popolnoma različni, pa je osrednja oseba vedno ista. Gre za Lonnieja Sattina, ki živi dve različni življenji. Ponoči je pevec in plesalec v znanem nočnem zabavišču »The Latine Quartier« v r.lount Vernonu (New York, ZDA), podnevi pa jc pridigar v kongregacijski cerkvi istolam. Pravijo pa, da ima večji uspeh kot pevec — posebno Se. ker mu verniki malce zamerijo njegovo ponoč-no življenje. « ¡S5W&8Ç I ' I L.-' , r te-.. ifšll PODZEMELJSKA PREDSTAVA Med prvo svetovno vojno so italijanski vojaki v obmejni vasici Livek pri Kobaridu vsekali v živo skalo 75 metrov tlolg predor, ki jim je rabil ja zaklonišče pred zračnimi napadi. V drugi svetovni vojni ¡e bil tod konjski hlev. V času augloameriške okupacije pa je priredilo v tem predoru novoustanovljeno domače prosvetno društvo »Planika« veselo ljudsko igro. Sodelovala je tudi novo osnovana godba na pihala iz Idrskega. Na to predstavo so drli ljudje od blizu in daleč, celo iz Beneške Slovenije so prišli, in napolnili »dvorano« do zadnjega količka. Takratne angloameriške okupacijske oblasti namreč niso dovolile predstave niti v šoli niti na prostem. In tako so jih prebrisani Livčani prelisičili. Igrali so pod zemljo. sino zapre, V zgradbi nekdanje igralnice, ki sto.il na vrtu restavracije Vesna, stanuje dane; nekaj družin. Po urbanističnem načrtu piranske občine bodo stavbo nekdanjega Ca-sina podrli. Na njenem mestu bndo zgradili reprezentativen hotel. ŠVICARSKA MORNARICA Nikar ne mislite, da gre za potegavščino ali za norčevanje tiste vrste kot nekdaj na rovaš Madžarske, ki jo je vodil admiral, pa ni imela nili toliko morja, da bi vanj prst pomočil. Švica jc začela pred leti graditi svojo mornarico, čeprav nima morja. Nekaj ladij je bilo zgrajenih tudi v jugoslovanskih ladjedelnicah. V preteklem letu je imela 30 čezoceanskih ladij z 260,000 BRT. In da bi bilo začudenja še več: večino ladijskih posadk sestavljajo švicarski mornarji. PLAVAJOČE STANOVANJE Zakonski par Wlndskock živi žc enainšiirideset let v hiši, ki je zgrajena na lesenem splavu in plava na jezeru Erie blizu Chicaga. Kar je pri tem najbolj zanimivo je to, da je hiša zgrajena iz opeke in kamna. Malokakšno mesto pri nas ima toliko vodnjakov, kakor Koper. Vsako dvorišče je imelo svoj vodnjak, plemiška dvorišča pa celo po dva. Tako je bilo menda v Kopru okrog 300 vodnjakov. Kakor hitro pa so začeli po našem »kozjem mestu« napeljevati vodovod, so začeli ljudje opuščati vzdrževanje vodnjakov. Od časa do časa pa se nanje vendarle spomnijo. Ali veste kdaj? Kadar doleti Rižanski vodovod kakšna nesreča in je mesto »ZDRAVILNA« ZAPESTNICA Po japonski gobi, ki »zdravi vse bolezni«, se je v Evropi pred kratkim pojavil, nov podoben artikel: »zdravilna« zapestnica. V Italiji jih prodajajo v apotekah. Cena: 10.000 lir. Ta predmet-je močno podoben kovinskemu pasu za ročne ure. Posamezne ploščice so magnetne in obrnjene druga proti drugi z nasprotnimi poli. Magnetizem vpliva na krvni obtok in ustvarja v njem naelek-trene delce, ki se potem širijo po vsem organizmu in tako širijo svoj blag vpliv. Reklamni prospekt trdi, da daje zapestnica »ženam lepoto in svežino«, možen pa »moč in moškost«. Razen tega zapestnica zdravi celo vrsto bolezni od gastrilisa do revmatizma. Zdravniki gledajo na to novost skeptično, vendar pravijo, da zgodba o zapestnici ni povsem teoretične podlage, ker so že zdavnaj odkrili v' človeškem organizmu magnetizem. Naj bo kakor hoče, Japonci so napravili dobro kupčijo. Zapestnico je treba večkrat menjati, ker se njen magnetizem po letu dni izčrpa. mSÊfWâ •ff V Piranu poznajo pravzaprav Ie malo res mrzlih dni. Pred gostiščema »Pri Vojku« ln »Pri treh vdovah« so skozi vso zimo na prostem postavljene mize in stolice, kjer domači in tuji turisti uživajo piransko sonce. Na sliki: preteklo nedeljo na piranski »rivi« KDO P,O PRVI Britansko časopisje jc objavilo izjavo nekega predstavnika Scotland Yarda, v kateri pravi, da Je policija pripravila »tajen načrt«, kako preprečiti kakršenkoli poskus napada na blagajnike, ki nosijo s seboj veliko denarja. Odkar je bila ta novica objavljena, sc ni primerit še nikakršen naoad na blagajnike. Nihče noče na lastni koži poskusiti tajnega načrta. Nemara je žc v tej »tajnosti« vsa skrivnost načrta Scotland Yarda. ■ 11 jt/'¡WI' m r Tí;! ¡ , v* ....... f : V caita* ■■■-fías-Cí! fiMi -gnaaSSî Na novinarskem plesu v Hamburgu so imeli tudi tombolo. Glavni dobitek je bil na moč izviren: velikanski cekar, v katerem je bilo 1.062 pomaranč. Tehtal je 508 kilogramov. Na sliki vidite srečno zmagovalko tombole z »darilcem«. V Miinchenu na Bavarskem (Zahodna Nemčija) so uredili poseben gostinski lokal, v katerem svoje goste postrežejo — s požirki zraka. Obiskovalcem je na razpolago gorski ali morski zrak, hladen ali topel ali pa celo prepojen z raznimi eks-trakti. S posebnim inlialator-jem si gostje glede na debelino svoje listnice privoščijo poljubno količino zraka po želji brez vode. Tako je bilo lansko poletje. Sicer pa so vodnjaki, nekateri so prava mojstrovina kamnoseške obrti, privlačna tarča ^ototfrafov-amnteriev. 15. februarja so začeli v Zagrebu (produkcija Jadran-fllm) snemati film, v katerem bo igral glavno vlogo najpopularnejši jugoslovanski nogometaš Dragoslav šekularac. Scenarij 7.a ta film je napisal igralec in komediograf Dobričanin-Ckalja. V njem nastopa .še nekaj komercialnih zvezd in zvezdic. Film bodo dokončali (tako upajo) v dobrih štirinajstih dneh. Strokovnjaki so prepričani. da je to »najbolj komercialna zamisel v zgodovini jugoslovanske kinematografije, producentski trik, ¡ki mora užgati«, NENAVADNA POHVALA Pri blagajni za prodajo kart na kolodvoru v Novi Gorici stoji nenavadna javna pohvala. Na njej piše: »Dne 13. I. 1981 je tovarištca Justina Trnovec med čiščenjem vagona našla v potniškem vagonu, pod sedežem, žensko torbico. Torbico, v kateri jc bilo 22,311 dinarjev je izročila organom Ljudske milico na postaji. Za poštenje pri opravljanju svoje dolžnosti Justino Trnovec javno pohva-ijujemo. Šef sekcije — Edvard Kompare. Norveška izvaža v Ameriko slone. Res da so ti sloni iz kamna, vendarle predstavljajo svojevrsten rekord, zakaj to bodo največje skulpture, ki bodo razstavljene v ZDA na prostem. Tega slona .ie naročil na Norveškem zoološki vrt iz San Francisca. Skulpture so izklesane iz enega kosa granita. koper: 16., 17, in 18. februarja francoski film napoleonov večer; 10. in 20, februarja francoski barvni cs film nadzorovana ljubezen; 21. februarja jugoslovanski film nočni izlet; 22. februarja davy crockett, ameriški barvni film. izola: 16, februarja ameriški barvni dokumentarni film puščava 2ivi; 17. in 18. februarja italijansko-španski film preiskovalni sodnik: 19. ln 20. februarja jugoslovanski film nočni izlet; 22. in 23. februarja nemški barvni cs film med časom in večnostjo. škofije: 17, februarja jugoslovanski film nočni izlet; 13. februarja nemški barvni cs film med časom in večnostjo; 20. februarja francoski film past za dekleta; 22. februarja francoski cs film nadzorovana ljubezen, postojna: 17. in 18. februarja ana iz brooklyn a, italijanski barvni cs film; 20. in 21. februarja francoski vv film ti si strup; 22. in 23, februarja jugoslovanski vv barvni. film ljubezen in moda. pivka: 17. in 18. februarja jugoslovanski film razpoka v raju: 21. februarja nemški film roze za javnega tožilca. prestranek: 18. februarja angleški film operacija amsterdam. sežana: 17, in 18, februarja ameriški film aleksander veliki; 20. in 21. februarja indijski film mati indije; 22. in 23. februarja francoski film sestanek z vragom. V Korifnici pri Knežaku v ilirsko-bistriški občini so mnogokje še zdaj vidni sledovi zadnje vojne, ki je v tem partizanskem kraju krepko pustošila. Na sliki Je ruševina sredi vasi pod Snežnikom, kjer so vsi prebivalci kot en sam človek vso vojno aktivno sodelovali v boju in dali za svoje borce vse do zadnjega koščka kruha i ^h - i ] , IMii^i.ilšašS^-' SmS Neka ameriška tovarna je iznašla nov izolacijski material iz posebne plastične mase. Njegova odpornost proti prenašanju toplote in električne energije je tako velika, da je zasenčila vse doslej znane izolatorje. Vsaka izmed konic na gornji sliki sproščuje električno iskro napetosti 30 tisoč voltov, ki pa jih gladko prestreže in ne propusti tanka izolirana ploščica iz novega izolirnega materiala pod njima, čeprav je pod njo visoko prevodna aluminijeva plošča. SAMOOBRAMBA Pred kratkim so osnovali v vseh večjih italijanskih mestih Združenje italijanskih tramvajskih potnikov. »Doslej ni še nikomur padlo na um, da bi mislil na zaščito potnikov pred komunalnimi podjetji,« je dejal eden od osnovavcev. »Zdaj bomo za to skrbeli sami.« IZOLSKI VBODLJAJ Nekdaj .ie v Izoli cvetelo čip-karstvo, ker pa so te čipke prodajali v Benetkah, jih je svet spoznal kot »beneške čipke«. Minilo je že več kot petdeset let, odkar v Izoli nič več ne kleklajo, vendar pa je še živa legenda, ki pripoveduje, kako se je čipkarstvo v tem mestu ob morju začelo: »Z dolgega potovanja se je vrnil mornar in prinesel svoji zaročenki nenavadno lep in razvejan morski cvet. Bil je tako lep, da je dekle mislilo, da gre za čipke morske sirene. Dekle je sklenilo, da si bo napravilo podobne čipke. In tako so pod prsti izolskih deklet je-le nastajati številne čipke.« Izolske čipke so bile napravljene na poseben način, pravili so jim »izolski vbodljaj«, ki so ga kasneje posnemali v Belgiji. Tam še danes kleklajo čipke, ki so znane kot »flandrij-ske čipke« in »izolski vbodljaj« (point d'Isola). A « ïïf vii:■ Vi ais.»»**«»«, iT v i v«- .; ^jPfl? "" " - VzM, ft \ \ Um gff % « - --------- ... ... Atrakcija! »Globus smrti«, pravi artistična skupina iz Banje Luke tej nenavadni napravi, ltl so jo pred dnevi montirali v Izoli. Sicer pa je predstava zares samo za ljudi z dobrimi živci, kajti motorist, ki drvi v notranjosti jeklene krogle, spominja na fantoma, ki spretno izkorišča sredobežno silo. Skupina arll-stov je prišla iz Poreča, po večdnevnem gostovanju v Izoli pa ho obiskala še Koper in nekatere večje kraje našega okraja. vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti; Problematika vzdrževanja naših cest. SOBOTA: 7,15 Glasba za dobro Jutro — 7,3", Glasba za dobro Jutro — 13/10 popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Petnajst minut z ansamblom »Veseli hribovci«. ZLATO IZ ŠTEDILNIKA Armenskemu kemiku Aramu Haratunijanu je uspelo napraviti zlitino, ki se po svoji zunanjosti niti najmanj ne razlikuje od zlata, po ostalih lastnostih pa je še boljša od njega. V sebi združuje lastnosti zlata, bakra in jekla. Ima lesk kot zlato, prav dobro kot baker prevaja elektriko in jo ,ie moč kaliti kakor jeklo. Na borzi ima prav takšno ceno kot zlato. Do tega odkritja je prišel Haratunijan povsem po naključju. Poskušal je razne načine pozlačevanja. Nekaterim se zdi to odkritje epohalno. Razne industrijske panoge se že zanimajo za novo kovino, ki jo za sedaj ta kemik proizvaja na primitiven način in v zeio majhnih količinah. POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in dnevnik ob 15,00. NEDELJA: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Reportaža: Turistična sezona pred vrati — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Charless Trenet — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna " glasba, vmes reklame — 15,15 Poje kvartet »Harijskih bratov« — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,40 Odlomki iz oper — 14.30 Od ansambla do orkestra —15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 35,30 Slovenske narodne pesmi izvajajo Cvetka Ahlinova, Borut Les.iak in Koroški akademski oktet. TOREK: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,40 V' ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk —■ 14,30 Sola in življenje: Med podmladkarji Rdečega križa na Škofijah — 14,30 Poje otroški zbor osnovne šole iz Divače p. v. H. Muha — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — II. del, 9. lekcija. SREDA: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes reklame — 7,35 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj italijanskega jezika — II, del, 9. lekcija — ponovitev — 13,40 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in po-jo Lionel Hampton, The Cl,ark Sistersm Francis Bay, Eartha Kitt in pianist Eddie Heywood z orkestrom Sid Ramin — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor iz Doberdoba p. v. A. Verginelle. ČETRTEK: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13.40 Igrata orkester Günther Fuhlisch in Peter Kramer — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — II. del, 10. lekcija. PETEK: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,35 Glasba za dobro jutro 7,4-5 Tečaj italijanskega jezika — II, del, ltl. lekcija —. ponovitev — 13,40 Tri skladbe U, Vrabca, izvajata zbor in orkester RTV Ljubljana — 14,00 Vedre in popularne — 14.30 Odlomki iz operete »Mala Floramy« I. Tijardo-viča — 15,15 Zabavna glasba, ZA DOBRO VOLJO RAZBURLJIVA. IGRA Znani italijanski filmski režiser je svojo ženo presenetil v naročju svojega najboljšega prijatelja. »Nikar se ne vznemirjaj, Giuseppe,« je rekel režiser mirno. »Zaradi tega si ne bova skočila v lase... Tale predlog imam: naj odločijo karte. Vrgla bova partijo ka-naste. Kdor bo dobil partijo, bo dobil tudi ženo!« »Velja,« je odvrnil Giuseppe in se oddahnil. Režiser je vzel karte in jih začel mešati. Mahoma pa je dvignil pogled in dejal: »Veš kaj, da bi bila igra bolj vznemirljiva, predlagam, da igrava še za sto lir.« — Lahko odložiš puško, dragi. Zdi se mi, da so zgoraj Ie utihnili... KLOBUK DOL! 'Arturo Toscanini je obiskal prijatelja, ki si je na vso moč prizadeval, da bi postal dober komponist. Prijatelj je nemudoma sedel za klavir in mu odigral najboljšo skladbo. Toscanini se je sprehajal iz kota v kot in se odkrival in pokrival s klobukom. »Ti. je vroče?« je prijatelj vprašal in hotel odpreti okno. »Ne, ne, nikar se ne muči,« je odvrnil sivi dirigent. »S klobukom sem le pozdravljal vse dobre in stare komponiste, ki sem jih srečal v tvoji skladbi.« — Kaj niso lepe slike? Prav rada bi imela vsaj eno doma v naši dnevni sobi. — Bom poskusil, draga, čeprav ti moram priznati, da se na barve ne razumem preveč in nisem imel še nikoli čopiča v rokah . .. S Allan Edgar Poe »Kaj naj bi napravili?« sem rekel vzradoščerto, da se mi jc tako ponudila priložnost, da tudi sam lahko spregovorim kakšno besedo. »Domov pojdite in ležite v posteljo! Poslušajte moj svet. Pojdite domov in bodite pametni. Pozno je že. Spomnite se tudi, kaj sic mi obljubili.« »Jupiter,« jc zakričal na ves glas Legrancl in sc še zmenil ni za moje besede. »Jupiter, ali me lahko slišiš?« »Da, massa Will. Se zmeraj vas lahko slišim.« »Poskušaj les z nožem in povej, ali se ti zdi zelo trhel.« »Trhel jc, massa. Prav gotovo je trhel,« je odgovoril Jupiter čez nekaj trenutkov. »Vendar ni tako trhel, kakor bi lahko bil. Upam si Sc malo naprej po veji, toda sam, presneto!« »Sam? Kaj pa misliš s tem?« »No, mislim na tega presnetega hrošča. Vražje težak je. Ce ga vržem dol, mislim, da se veja ne bo zlomila pod težo enega samega zamorca,« »Oh, ti pokora!« jc kriknil Legrantl, ki mu jc očitno zelo odleglo. »Kaj pa misliš s temi prismojenimi besedami? Ce boš vrgel hrošča na tla, ti bom tako gotovo zavil vrat, kakor sem tukaj. Poslušaj Jupiter, a'.i me slišiš?« »Slišim, massa,« »Poslušaj torej. Če si upaš po tej veji iako daleč, dokler se ti zdi varno, in če pri tem hrošča ne spustiš, ti bom dal srebrn dolar, takoj ko boš prišel dol.« »Žc grem, massa Will. Ze grem,« je odvrnil zamorec. »Zdaj, zdaj bora na koncu veje.« »Na koncu!« je zaklical Legrand skoraj preplašeno. »Hočeš reči, da si žc na kcncu veje?« »Precej bom na koncu, massa... Oooli, moj bog! Kaj pa jc tole tu?« »No,« je zaklical Legrand vzradoščeno. »Kaj pa je? Kaj si našel?« »Lobanja! Nič drugega kakor lobanja! Nekdo je pustil glavo na drevesu in srake so mu okljuvalc vse meso.« »Lobanja, praviš? Imenitno! Kako pa je pritrjena na vejo? Kaj jo drži?« »Čakajte massa. Moram pogledati. Oh, to je pa čudna reč — v lobanji je velik žebclj, z njim jc pribita na vejo.« »Zdaj Jupiter pa stori natanko tisto, kar ti bom rekel. Ali me slišiš?« »Slišim, massa.« »Poslušaj! Poišči levo oko te lobanje.« »Okc? Saj tu ni nobenega očesa več.« »Bedak prismojeni! Ali razločiš desno roko od leve?« »Seveda razločim. To je moja leva roka, ki z njo sekam drva.« »Drži, res si levičar in tvoje levo oko je na isti strani kakor tvoja leva roka. Zdaj pa mislim, da lahko najdeš levo oko lobanje ali pa vsaj tisto mesto, kjer je bilo prej levo oko. Si ga dobil?« Dolgo časa ni bilo slišati ničesar. Naposled pa je zamorec vprašal: »Ali. je levo oko pri lobanji na isti strani kakor leva roka lobanje? Lobanja nima prav nobene roke... Zdaj imam levo oko, kaj naj napravim?« »Spusti hrošča skozi oko, dokler ti dopušča vrvica. Pazi, nikar nikar ne spuščaj iz rok vrvice!« »Som že, massa Will. To pa res ni bilo kdo ve kako težko. Hrošča sem spustil skozi luksjjo, spodaj ga lahko vidite.« Med tem pogovorom ni bilo Jupitra nič videti, zato pa sva z Legrandom prav dobro videla hrošča, ki je visel na vrvici in se je zlato lesketal v zadnjih žarkih zahajajočega sonca. Skarabej je visel tako, da ga niso veje nili najmanj zakrivale, in če bi ga črnec spustil, bi padel k najinim nogam. Legrand ,jc takoj pograbil srp in z njim očistil okrogel prostor, ki jc imel v premeru kake štiri komolce. Ta prostor je bil prav pod hroščem. Ko je to opravil, je velel Jupitru, naj spusti vrvico in zleze z drevesa. Moj prijatelj je z veliko natančnostjo zabil v tla količek prav na tistem mestu, kamor je padel hrašč. Iz žepa jc potegnil trak, ki mu je rabil za mero. Prvi konec jc pritrdi! na deblo na tistem mestu, ki je bilo količku najbliže, potegnil trak do količka, potem pa ga razvijal naprej v tisto smer, Iti sta jo določali ti dve točki, drevo in količek, in to kakih petdeset čevljev daleč, Jupiter je s srpom počistil 'robidovje. Na tako določenem mestu smo zabili drugi količek in okoli njega opisali nepravi krog, ki je moral imeli v premeru kaltc štiri čevlje. Tedaj je vzel Legrand v roke lopato, potem pa jo podal tudi Jupitru in naju prosil, naj se lotiva dela. Rekel nama je, naj kopljeva kar se le da hitro. Ce naj povem po pravici, mi ni bilo takšno delo nikoli pogodu. Tistega trenutka pa bi ga bil še posebno rad odklonil, ker se je že mračilo in ker sem se zaradi prejšnjih naporov čutil utrujenega. Kljub temu mi še na misel ni prišlo, da bi se delu izognil, vrh tega sem se tudi bal, da bi utegnil znova razburiti prijatelja, ki se je zdel zdaj tako miren in zbran. Ko bi mogel upati na Jupitrovo pomoč, se ne ,bi bil prav nič obotavljal, marveč bi poskušal Le-granda s silo odvesti domov. Toda predobro sem poznal zamorčevo vdanost in zvestobo gospodarju. Nisem mogel pričakovati, da bi mi kakorkoli pomagal, če bi sc spoprijel z njegovim »massa WilIom«. Nili najmanj nisem dvomil, da je prijatelja obsedla prazna vera o zakopanih zakladih, ki je na jugu tako Cesta, in da je bilo za njegovo domišljijo potrdilo to, da je našel skarabeja, nemara pa tudi to, da jc Jupiter tako vneto in tako vztrajno zatrjeval, da je hrošč »iz pravega zlata«. Duha, ki je nagnjen k blaznosti, lahko take misli zavedejo, posebno če se ujemajo z njegovimi najljubšimi upanji in sanjarijami. Potem pa sem se spomnil besed svojega prijatelja, češ da je ta hrošč »znanilec njegove sreče«. Zaradi vsega tega sem bil zbegan in potrt, naposled pa sem sklenil, da bom silo spremenil v čednost, da bom kopal z dobro voljo in tako tega sanjača najhitreje uveril, kako napačne so njegove misli, saj se bo lahko o tem prepričal na lastne oči. Ko smo prižgali svetilke, smo se vsi vrgli na delo s tako vnemo, da bi bila vredna pametnejšega opravka. In ko so nas tako žarki svetilk obsevali, si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil, kako slikovita skupina smo in kako nenavadno in sumljivo bi se moralo zdeti naše početje vsakomur, ki bi po naključju naletel na nas in bi nas opazoval. Vztrajno smo kopali dve uri. Govorili smo malo, saj do besede skoraj nismo mogli priti. Najbolj nas je motilo, da je pes, ki ga je naše delo močno zanimalo, neprenehoma lajal. Navsezadnje jc postal le preveč nadležen in glasen. Pričeli smo sc bati, da bi mogel privabiti kakšnega potepuha, ki bi se utegnil tod okoli potikati. Tega se jc pravzaprav bal le Legrand. Kar je zadevalo mene, bi se bil razveselil vsakega človeka, ki bi se prikazal in bi mi pomagal spraviti bolnega prijatelja domov. Nazadnje je glasnega psa pripravil do molka Jupiter. To je napravil sila spretno in učinkovito. Z Izrazom zahrbtne odločnosti na obrazu je stopil iz jame, zvezal živali gobec z naramnicami, potem pa se z zadovoljnim nasmeškom spet, lotil dela.