naša skupnost LETNIK V SEPTEMBER 79 številka 9 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE Samoupravno planiranje -podlaga za dobro gospodarjenje Delavci tovarne MOTVOZ IN PLATNO veliko vlagajo v modernizacijo proizvodnje in rezultati ne izostajajo Pred nami je najpomembnejša naloga v srednjeročnem obdobju - sprejem planov. V ta okvir sodijo smernice za pripravo planov, elementi za usklajevanje, samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov ter srednjeročni plani. Naštete planske dokumente morajo sprejeti temeljne organizacije združenga dela, delovne organizacije,KS, SIS in občina. Po dogovorjenem rokovniku bi morale biti sprejete smernice za pripravo planov in oblikovani elementi za usklajevanje. Na sedanji stopnji priprav so elementi najpomembnejši. Z njimi vsi nosilci planiranja določajo medsebojne povezave in obveznosti, ki jih bodo kasneje vgradili v sporazume in dogovore o temeljih planov. To nalogo je razmeroma težko izvajati, ker obstoja zelo skopo analitično gradivo za pripravo planov. Kratkoročna naloga vseh nosilcev je priprava analitičnega gradiva in zagotavljanje najširše obravnave z delavci in občani vseh ciljev, ki so določeni v smernicah. Občinska planska služba si prizadeva za čim kvalitetnejšo izvršitev planskih nalog. V ta namen organizira seminarje in instruktaže za planerje v DO in v KS, medtem ko SIS samostojno izvajajo vse naloge v zvezi s sprejemom planov. SMERNICE ZA IZDELAVO OBČINSKEGA PLANA V občini poteka aktivnost na pripravi plana že od maja dalje. Izvršni svet je večkrat obravnaval priprave na plan in med drugim sprejel program aktivnosti ter predlog smernic. Smernice predvidevajo skupne cilje in naloge v občini. Naštejmo nekaj najpomembnejših: - zagotovitev najmanj 8 % rasti letno družbenega proizvoda, ki izhaja iz hitrega povečanja produktivnosti dela, boljše izrabe delovnega časa in sredstev, iz aktiviranja novih naložb in opuščanja ekstenzivnega zaposlovanja - zagotovitev take delitve družbenega proizvoda, da bo delež za razširjeno reprodukcijo naraščal hitreje kot delež ostale porabe - rast zaposlenosti 3 - 4 % letno - povečanje ravni družbenega standarda bo v skladu z rastjo materialnih osnov združenega dela - med prioritetne dejavnosti se uvršča izgradnja novih objektov na področju izobraževanja in otroškega varstva - pri uvajanju usmerjenega izobraževanja je treba zagotoviti povezanost kadrovskih planov združenega dela in vzgojnoizobraževalnih dejavnikov - prioriteta na področju izobraževanja je izgradnja šolskih objektov - vključevati otroke, ki niso v vsakodnevnem varstvu v različne oblike predšolske vzgoje - izboljšati organizacijo delovanja gospodarstva in družbenih dejavnosti v vojni - zagotoviti je potrebno nadaljnje opremljanje in urjenje enot - nadaljevati z obrambnimi pripravami v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ter organizacijah in društvih. Po obravnavi smernic v političnih organizacijah in zborih skupščine občine bodo lahko vsi nosilci planiranja upoštevali usmeritve in jih ustvarjalno vgradili v osnutke svojih planov. Smernice ne smejo zapirati razprave o posameznih nalogah, ampak opredeljujejo skupne cilje in naloge. ZADOVOLJIVI REZULTATI GOSPODARJENJA V mesecu septembru smo ocenjevali rezultate gospodarjenja v naši občini. 0 tem smo spregovorili na vseh ravneh, v sindikatih, partiji, Socialistični zvezi, skupščini ter sprejeli vrsto stališč in priporočil. V celoti lahko rečemo, da smo z rezultati gospodarjenja zadovoljni, saj kritičnih primerov, ki bi terjali takojšnje ukrepanje v prvem polletju ni bilo. Kljub temu pa se bomo morali zamisliti nad posameznimi problemi, že nekaj let so si naša priporočila in zaključki podobni, že nekaj časa smo priča stanju, da je poslovanje v posameznih TOZD na meji rentabilnosti, ko si od prihodka vzamemo večji del kot smo si zaslužili; pri tem pa gre skoraj praviloma za iste sredine. Mar to ne kaže potrebe po večji učinkovitosti izvajanja sprejetih stališč, ki se morajo v praksi spremeniti v konkretno akcijo vseh samoupravnih vzvodov? Nepravilnosti ne ugotavljamo za to, da bi jih evidentirali, pač pa zato, da bi jih odpravili. V akciji zaključnih računov za lansko leto smo se dogovorili, da bomo spremljali poslovanje in da bodo delavci vse leto tekoče obveščeni o uspešnosti svojega dela. Mirno lahko trdimo, da ob polletnih obračunih nismo napravili tega. S tem pa smo izpustili priliko za konkretno akcijo. To namreč lahko vodijo le tisti, ki dohodek ustvarjajo. OSEBNI DOHODKI V JUNIJU 1979 Poprečni osebni dohodek za mesec junij 1979 je znašal v občini 6.946 din. V delovnih organizacijah, ki imajo sedež na območju občine, je bil višji in je znašal 7.086 din, v obratih, katerih sedež je izven občine, pa 6.040 din. V gospodarstvu na območju občine so imeli najvišje osebne dohodke delavci v POZO Elektroservice Grosuplje in sicer poprečno 11.477 din, v Avtoprevozu Ivančna gorica 9.833 din, v Veterinarski postaji Krim Grosuplje poprečno 8.641 din, v Delovni skupnosti skupnih služb SGP Grosuplje 8.549 din in v Delovni skupnosti skupnih služb IMP Ivančna gorica 8.544 din. Najnižji dohodek med gospodarskimi TOZD s sedežem na območju občine so imeli delavci v TOZD VItava Šentvid pri Stični, in sicer poprečno 5.083 din, v TOZD Rašica Ambrus 5.391 din, v Motelu Turist Grosuplje 5.403 din in v Stolarni Dobrepolje 5.460 din. V negospodarskih delovnih organizacijah s sedežem na območju občine so imeli delavci v Dekliškem vzgajališču Višnja gora poprečni osebni dohodek 11.169 din, v Osnovni šoli Stična 10.989 din, v Gimnaziji Stična 10.916 din in v Zdravstvenem domu TOZD Grosuplje 10.189 din. Razmeroma nizke poprečne osebne dohodke pa so imeli delavci v DVZ Ponikve in sicer 4.600 din in delavci v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente Šentvid pri Stični 6.457 din. (Viv: statistična poročila) ZAPOSLENOST V LETU 1978 Iz statističnega poročila Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS za leto 1978 je razvidno, da je bilo v naši občini v preteklem letu poprečno 5.286 zaposlenih. Tu so seveda mišljeni tisti zaposleni, ki imajo delo na območju občine in ne tudi tisti, ki se vozijo na delo izven občine. Od skupnega števila v občini zaposlenih je bilo 2.430 žensk ali 46 %. V merilu republike je delež žensk v skupnem številu zaposlenih nižji, saj znaša 43,4 %. Poprečno število brezposelnih je v preteklem letu znašalo 93, po stanju 31/12-1978 pa 86, in sicer 51 moških in 35 žensk. Pri zavodu je bilo prijavljenih za zaposlitev 146 delavcev, v delo je bilo vključenih 123 delavcev, odjavljenih je bilo 32. Ob koncu leta je bilo med brezposelnimi 29 mladih do 28. leta. SPOZNAJMO TOZD MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE Zametki TOZD Motvoz in platno Grosuplje segajo v leto 1920, ko je bila ustanovljena vrvarna in tkalnica lanu z 90 zaposlenimi. Kasneje se je zgradila še predilnica konoplje in lanu, s čimer je bila omogočena izdelava motvoza. Pred začetkom II. svetovne vojne je bilo v tovarni zaposlenih 486 delavcev. Med vojno je bila tovarna bombardirana in nato še ob umiku pred vdorom Nemcev do tal požgana. Visoka politična zavest v času NOB izpričuje dejstvo, da je izgubilo življenje na strani OF 45 delavcev, kar je 11 % celotnega takratnega kolektiva. Takoj po osvoboditvi se je začelo od strani delavcev in s pomočjo lokalnih oblasti obnavljati porušene zgradbe in požgane stroje. V času od leta 1948 pa do sredine 1951 je bilo podjetje v sklopu tovarne INDUPLATI Jarše. Ves čas se je kolektiv srečeval s težavami, saj so bili stroji izrabljeni, pogoji dela pa so bili težki. Vsa ta dejstva pa niso zlomila kolektiva, temveč so delavci pristopili k rekonstrukciji predilnice leta 1959 na bazi samofinan-ciranja. Z to rekonstrukcijo je podjetje zadržalo asortiman in kvaliteto konopljene preje in motvoza, tako na domačem kot na tujem trgu. Naslednja prelomnica v razvoju podjetja pa je bila leta 1969, ko se je pričelo s proizvodnjo polipropi-lenskih niti za izdelavo tkanin za embalažo in druge namen. Izvajanje novega programa proizvodnje je bilo postopno in premišljeno, financiralo pa se je iz lastnih sredstev. Število zaposlenih se ni bistveno spremenilo, lahko rečemo, da se je zmanjšalo, saj smo s povečano proizvodnjo izdelkov iz polipropilena zmanjševali konopljene izdelke. TOZD ima danes sledeče proizvodne oddelke: predilnico konoplje, motvozarno, PP sukalnico, vrvarno, ekstruzijo, klasično tkalnico, tkalnico okroglih strojev, konfekcijo ter vzdrževalne delavnice. V predilnici konoplje izdelujemo razne konopljene preje, letošnja planirana proizvodnja 298 ton preje. Motvozarna ima planirano 562 ton raznih konopljenih motvozov za plasma na domačem in tujem trgu. Proizvodnja PP sukalnice bo letos precej povečana, ker smo v jeseni dopolnili strojni park in bo predvidoma izdelala 1436 ton raznih PP motvozov. V vrvarni proizvajamo razne vrvi in vrvarske izdelke iz konoplje in polipropilena skupaj 208 ton. Začetno fazo v predelavi polipropilena predstavlja ekstruzija, ki naj bi letos proizvodela 2359 ton PO trakcev za nadaljno predelavo v tkalnicah, PP sukalnici in vrvarni. Obe tkalnici skupaj, to je proizvodnja na klasičnih strojih in okroglih strojih je planirana na 779 ton tkanin, od tega pa bomo konfekcionirali 685 ton, ostalo pa prodali kot tkanino. Skupaj imamo sedaj v našem proizvodnem in prodajnem programu okoli 500 izdelkov. Za realizacijo celotnega plana imamo zaposlenih 405 delavcev. Proizvodnja se je v zadnjih letih gibala takole: leto 1976 PP izdelki 3214 ton konopljeni izdelki 1277 ton 1977 3565 ton 1394 ton 1978 4526 ton 1217 ton 1979 plan 5229 ton 956 ton Naše izdelke prodajamo na celotnem jugoslovanskem tržišču, kot tudi v izvozu. Uporabljajo se v kmetijstvu, hmeljarstvu, sadjarstvu, prehrambeni, kemični, tekstilni in drugi industriji ter v pomorstvu in ribištvu, kakor tudi za široko potrošnjo. Naš razvojni program bazira na povečanju asortimana izdelkov iz polipropilena. Sedaj je v teku investicija za proizvodnjo PP štapel vlakna z letno kapaciteto 1200 ton ter dopolnitev tkalnice okroglih strojev s proizvodnjo širokih tkanin. S tem novim proizvodnim programom pa si dejansko želimo povečati sodelovanje, dohodkovno povezovanje z ostalimi TOZD-i, predvsem s TOZD FILC Mengeš in TOZD PREDILNICO Medvode. Pri vseh teh naložbah v proizvodnjo, osnovna sredstva pa nismo pozabili na delovne pogoje in družbeni standard delavcev. V zadnjih letih smo skoraj v celoti odpravili nočno delo, saj dela v nočni izmeni le obrat ekstruzije, kjer poteka delo v 4 izmenah tudi zaradi samega tehnološkega postopka. V letu 1975 smo zgradili moderen obrat družbene prehrane, kupili smo nekaj stanovanj ter precej pomagali delavcem s krediti za individualno stanovanjsko gradnjo. Tako smo lani razdelili 330 starih milijonov stanovanjskih posojil, letos pa že 250 starih milijonov ter rezervirali sredstva za nakup 6 stanovanj, ki so sedaj v gradnji. Kljub velikemu vlaganju v osnovna sredstva, kakor tudi v družbeni standard, imamo še dovolj nerešenih problemov. Tu gre predvsem za izboljšanje delovnih pogojev, ter pomoč delavcem pri izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. Mišigoj Jože VSESTRANSKA PRIPRAVLJENOST JE NAŠE GLAVNO OROŽJE Umirjeno življenje naših občanov je dva septemberska dneva dobilo povsem drugačen utrip. Zlovešči zvoki siren so prebivalcem naznanjali^ da se dogaja nekaj posebnega. Delavci so ustavili delo3 pouk v šolah je bil prekinjen, stanovalci so zapuščali bloke in zasebne stanovanjske hiše. Zvočni signali so ljudjem v krajevnih skupnostih signalizirali nevarnost potresov, pozorov, letalskih napadov, udorov diverzantskih skupin. Sledile so hitre in učinkovite akcije delovnih ljudi in občanov: evakuacija ljudi in živali, zavarovanje družbenega premoženja, gašenje požarov, nudenje prve pomoči ranjencem, čiščenje zastrupljenih vodnjakov, zaterrmjevanje in še in še bi lahko na- Zatočišče po potresu ... števali. V akcije so se organizirano vključile specializirane enote civilne zaščite, pripadniki narodne zaščite, hišni sveti in stanovalci, dijaki, učenci, taborniki, društva.. . Tako je v naši občini potekala akcija NIČ NAS NE SME PRESENETITI, z vrsto izvirnih predpostavk v posameznih krajevnih skupnostih, ki so predvidevale vse tisto, kar nas lahko doleti sleherni dan in nenadoma in na kar moramo biti pripravljeni. Imeli smo še eno priložnost, da smo preverili naše varnostne in obrambne načrte, našo pripravijenost na tako ali drugačno naravno nesrečo, pa tudi na morebitne poskuse spodkopavanja naše ozemeljske celovitosti, bratstva in enotnosti jug. narodov in narodnosti ali naše ustavne samoupravne socialistične ureditve. Izvirna in koristna akcija - čiščenje vodnjakov v KS Muljava Poškodovan v akciji .. Hitra pomoč rešuje življenja... Gasilci v akciji ... Neposredni izvajalci akcije3 kakor tudi celotno prebivalstvo naše občine 3 so 29. in 30. septembra pokazali veliko volje, samoiniciativnosti in odgovornega odnosa do zastavljenih nalog. Moralno politično vzdušje je pohvalno. Načrtovalci vaj niso ostajali osamljeni, bili so deležni najširše podpore občanov, ki so prav s takim obnašanjem prispevali velik delež k izrednemu uspehu te najširše akcije preverjanja naše družbene samozaščite. K uspehu akcije je prispevala tudi dobra in vsestranska obveščenost, ki je segla tudi do najmanjše vasi ali zaselka. Po končani vaji so pristojni organi v vseh sredinah ugotovili, če se je kaj "zatikalo" in se zavezali, da bodo v prihodnje tudi te pomanjkljivosti odpravi- li. Informiranje prebivalstva je bilo vzorno ... Navodila za akcijo... Zaključek akcije je bil v vseh sredinah izredno slovesen. Proslavili so ga z mitingi, kulturnimi programi in športnimi manifestacijami. • NIČ NAS NE SME PRESENETITI • NIČ NAS NE SME PRESENETITI • NIČ NAS NE SME PRESENETITI KDO JE KDO ? Predsedstvo Skupščine občine Grosuplje 1. Janez LESJAK, predsednik skupščine občine 2. Edo ZGONC, podpredsednik skupščine občine 3. Franc KASTELIC, predsednik zbora združenega dela 4. Marica MENCIN, predsednica zbora krajevnih skupnosti 5. Janko PETEK, predsednik družbenopolitičnega zbora Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje predsednik __ 1. Janez KOŠČAK podpredsednik 2. Andrej DRMAL člani 3. Milan VRHOVEC 4. Jože ing. JAVORNIK 5. Ludvik KRIZMAN_ 6. Andrej AMBROŽIČ 7. Alojz ŠKRJANC, dipl.iur. 8. Anton ing. JAKOS 9. Dušan ing. AHLIN 10. Jože NERED 11. Dare GABRIJEL ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO OCENILI DELO DELEGACIJ Zbori skupščine občine so obravnavali in analizirali delo delegatov in delegacij ter uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov kot integralnega dela našega socialističnega samoupravnega gibanja. Ugotovljeno je, da ustavna in zakonska načela ter idejnopolitična izhodišča za delovanje delegatov, delegacij in zborov skupščine občine, čeprav nekoliko počasneje, uspešno uveljavljajo in potrjujejo upravičenost takšne delegatske strukture, ki omogoča, da prihajajo vedno bolj do izraza neposredni interesi delavcev v združenem delu, delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in v zborih skupščine občine. Kritična pa je ugotovitev, da imajo še nekatere delegacije slabe oz. nemogoče pogoje za delo, kljub ze sprejetim sklepom skupščine občine, o zagotavljanju takega materialnega položaja in tehničnih pogojev, iz katerih bi izhajalo kvalitetno delo. Kljub nekaterim ocenjenim pomanjkljivostim pa smo ob zavzetosti nosilnih izvajalcev in spodbudnimi okoliščinami, ki jo je prevzela sedanja skupščina od prve delegatske skupščine prepričani, da bomo v naslednjem obdobju storili še korak naprej v uresničevanju samoupravnega položaja delovnega človeka in občana. REALIZACIJA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 1978 JE ZADOVOLJIVA Na seji zborov skupščine občine je bil sprejet odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 1978. Realizacija prihodkov je bila zadovoljiva, saj so bili doseženi za 4 % višje od sprejetega plana proračuna po rebalansu. Dejanska izvršena poraba pa je bila dosežena po stopnji 99 % od sprejetega plana. Presežek prihodkov nad izvršenimi odhodki proračuna za leto 1978 v višini 1,885.965,80 din se v celoti prenese kot namenska sredstva za gradnjo družbenega doma na Grosupljem. PROGRAM IZVAJANJA IN FINANCIRANJA GEODETSKIH DEL V SR SLOVENIJI Skupščina občine Grosuplje je na zadnji seji sprejela pozitivno mnenje k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980. Zaprosilo za pridobitev mnenja je dostavila geodetska uprava SR Slovenije, v to pa jo je vodila potreba po pravočasni zagotovitvi finančnih sredstev za izvedbo dopolnjenega in nekoliko spremenjenega srednjeročnega programa. Po izvedenem srednjeročnem programu bo naša občina dobila temeljne topografske načrte v merilu 1 : 5000, nove topografsko-katastrske načrte v merilu 1 : 1000 za Šmarje Sap, aerofotomaterial cikličnega aerosnemanja in nekatere materiale za nastavitev registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk. SKUPŠČINI OBČINE SO KOMUNALNE DELOVNE ORGANIZACIJE POROČALE Na zadnji seji skupščine občine sta komunalni delovni organizaciji poročali o izvajanju nalog, ki so izhajale iz programa v letu 1978. Iz poročil je ugotoviti, da je bilo za redno letno vzdrževanje lokalnih cest I. in II. reda in cest v ožjem predelu Grosupljega ter pluženja snega, posipanja asfaltnih in makadamskih vozišč proti poledici in druga vzdrževalna dela porabljenih 2,161.842 din, na področju vodovodov za enostavno in razširjeno reprodukcijo 9,748.000 din ter v ostali komunalni dejavnosti, kamor sodi kanalizacija, pokopališče in odvažanje smeti pa 854.488 dinarjev. Glede na tako porabo in skopo odmerjena sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav, še posebej cest, je izvajalcema nalog vzdrževanja priporočena velika racionalizacija uporabe in trošenja razpoložljivih sredstev predvidenih za leto 1979. SPREJETA STA REALIZACIJA IN FINANČNI NAČRT KOMUNALNE SKUPNOSTI OBČINE GROSUPLJE Skupščina občine Grosuplje je na svoji zadnji seji potrdila realizacijo finančnega načrta za leto 1978 in dala soglasje k finančnemu načrtu za leto 1979 Komunalne skupnosti in samoupravne enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnimi zemljišči. S finančnim načrtom predvideni odhodki za leto 1978 so bili izvršeni v višini 20.488.000 din. S temi sredstvi pa so bila pokrita zaključna dela pri največji investiciji - centralni čistilni napravi na Grosupljem ter dela na modernizaciji ceste skozi Zdensko vas v smeri Hočevje in dela na cesti železniška postaja Šentvid - Dob. Manj uspešno pa je poslovala samoupravna enota komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnimi zemljišči, saj je dosegla le 49 % predvidenega programa. Tej nizko doseženi stopnji je botrovala predvsem kasnitev sprejema nekaterih zazidalnih načrtov. Program za leto 1979 pa predvideva realizacijo v višini 86.072.986 din. SKUPŠČINA OBČINE SEZNANJENA S PORABO SREDSTEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevne skupnosti so na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju planov in programov krajevnih skupnosti predložile programe za leto 1979 in poročila za leto 1978 skupščini občine v potrditev. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine sta ugotovila, da je bilo 22 krajevnim skupnostim razdeljenih kot akontacija 1.200.000 din sredstev zbranih po samoupravnem sporazumu o financiranju planov in programov KS in 1.428.141 din sredstev iz proračuna, katera so načeloma namenjena za funkcionalno dejavnost in kritje administrativnih stroškov. Poleg teh razdeljenih sredstev pa je odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju planov in programov KS iz kasnejšega dotoka namenil še din 200.000 za sofinanciranje stroškov mladinske delovne akcije "Suha krajina" in gradnjo pretvornikov na Plešivici in Krimu za boljši TV sprejem v obSini. Po potrjenem poročilu sta zbora skupščine občine priporočila odboru podpi snikov samoupravnega sporazuma, da krajevnim skupnostim, ki ne bodo izpolnjevale po gojev iz podpisanega samoupravnega sporazuma, ne dodeljuje sredstev. S tako sprejetim priporočilom se postavlja v ospredje odgovornost kot pomemben element uspešnega izvajanja nalog krajevnih skupnosti. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE SO NA SEJI DNE 12, SEPTEMBRA 1979 - za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani izvolili: Kolenc-Rus Marjano, Mesojedec Milana, Poljšak-Derganc Magdo, Rozman Jelko, Ružič-Rogelj Manino, Stadler Borisa, Urbas Iztoka-Toneta in Žalik Vesno - za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani imenovali Šinkovec Janeza in Sočan Stanislava - v svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenovali: Kotar Marjana, Janša Ivana, Gabrijel Bozidara, Ljubič Milana in Nered Jožeta - v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji imenovali za delegata Marijo Petkovšek in njenega namestnika Janeza Žnidaršiča - v odbor udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji imenovali za člana Valenčak Jelko in za namestnika Fain Ludvika - v odbor udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi imenovali za člana Mikuletič Ernesta in za namestnika Germ Marjana. SERVIS VOLVO V GROSUPLJEM TOZD Proles, ki poleg drugih firm zastopa tudi firmo Volvo iz Švedske, načrtuje gradnjo stacionarnega servisa. Pokrite površine mehaničnega servisa, konsignacijskega skladišča in skladišča rezervnih delov bodo znašale približno 2.000 m2. Nepokrit prostor za skladiščenje novih strojev na konsignaciji, okvarjenih in popravljenih gradbenih strojev pa bo znašalo 8.000 m2. Servis bo zaposlil 32.delavcev. Zaprosili so za ponudbo lokacije. V primeru, da bo ugotovljen obojestranski interes, bi po dokončno sprejeti odločitvi Proles pripravil dokumentacijo v šestih mesecih, objekti pa bili zgrajeni v 12 mesecih od začetka gradnje. Izgledi so, da bo prišlo do uresničitve tega načrta, ker so že najeli nekaj prostorov pri Komunalnem podjetju Grosuplje in so prvi začetki dejavnosti že tu. NALOŽBE LIVARJA V IVANČNI GORICI Delovna organizacija Livar Ivančna gorica namerava v sklopu proslav letošnjega občinskega praznika položiti temeljni kamen za izgradnjo proizvodne hale v Ivančni gorici. Halo bo zgrajena za potrebe TOZD Hladnovodne armature in sicer v izmeri približno 5-500 m2. Hkrati potekajo tudi zaključne priprave za odkup zemljišča za gradnjo Livarne barvnih kovin v Ivančni gorici. IZVOZ DO LIVAR TOZD Livarna sive in nodularne litine Ivančna gorica je tudi letos uspešna izvoznica na zahodno in vzhodno tržišče. V prvem polletju letošnjega leta je izvozila za 18,563-063 din ulitkov, od tega za 13,087-^29 din na zahodno tržišče. Kljub začetnim težavam pri vtiranju poti na tuja tržišča, se je kot izvoznica v letošnjem letu uveljavila tudi TOZD Livarna barvnih kovin, ki je v prvem polletju izvozila za 1,679-275 din ulitkov iz barvnih kovin. LIVAR TUDI V ZAGORJU Delovna organizacija Livar Ivančna gorica namerava vzpostaviti v Kisovcu pri Zagorju svoj obrat. Investicijska vrednost znaša približno 90 milijonov din. Livarna v Kisovcu bo šla v pogon predvidoma ob koncu prihodnjega leta. RESEN PRISTOP K IZVRŠEVANJU INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Kmetijska zadruga Stična ima v svojem programu tudi gradnjo nekaterih trgovskih lokalov na svojem območju. Priprav za te gradnje se je lotila temeljito. Na podlagi sprejetega investicijskega programa je naročila lokacijsko dokumentacijo in idejne projekte. PA Ljubljana je že izdelal lokacijsko dokumentacijo za gradnjo trgovskih objektov v Radohovi vasi in Zagradcu. Zadruga je zaprosila oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve za komisijski ogled teh dveh lokacij in za izdajo lokacijske odločbe. Po izdaji lokacijske odločbe bo zadruga naročila izdelavo glavnih projektov. Poglavitno vprašanje bo seveda kako zagotoviti denar za gradnjo. Tudi tega vprašanja so se lotili z vso resnostjo in uspeh gotovo ne bo izostal. Pravočasne predpriprave za gradnjo bodo gotovo prispevale k boljši kvaliteti objektov in k hitremu začetku gradnje takrat, ko bo na voljo tudi denar. IZBOLJŠANE ELEKTROENERGETSKE RAZMERE Nekaterim krajem v naši občini se obetajo boljše elektroenergetske razmere. V septembru je namreč pristojni upravni organ izdal TOZD Elektro Ljubljana okolica dovoljenje treh elektroenergetskih postaj s po 20 Kv moči, priključnim daljnovodom in nizkonapetostnim omrežjem. Predračunska vrednost TP Vrbičje je 810.000 din, TP Zaboršt 670.000 din in TP Podboršt 470.000 dinarjev. KOLIKO SMO ZBRALI ZA GRADNJO ŠOLSKIH OBJEKTOV ? Delavci, ki delamo v delovnih organizacijah na območju občine, smo na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo šolskih objektov na območju občine doslej zbrali 18,770.552 din. V letu 1976 smo zbrali 4,564.315 din, leto kasneje 5,827.694 din in v preteklem letu 8,378.543 din. Kot je znano, prispevamo ta denar iz dohodka delovnih organizacij, in sicer po merilu 2 % od bruto osebnih dohodkov. Krajevni samoprispevki,ki jih plačujejo občani na območju šolskih okolišev, v katerih bo gradnja šolskih objektov, v tem znesku niso izkazani. OB KONCU ZVEZNE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE SUHA KRAJINA 79 Brigadirski naselji v Prevolah in Dobrniču sta prazni. 605 brigadirjev iz cele Jugoslavije je v treh poletnih mesecih zgradilo 12 km vodovoda, rekonstruiralo 12 km cest in na novo zgradilo 1 km ceste, vrednost del pa znaša 7.965.075,00 din. Mladi so kljub težavam celo nekoliko presegli plan - v tretji izmeni so poprijeli za orodje tudi popoldne, da delo ne bi ostalo nedokončano. Do tega bi lahko prišlo, saj so nekatere občinske konference (6) poslala na akcijo nepopolne brigade, nekatere druge (Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana in OK SSO Cetinje) pa se akcije sploh niso udeležile. Prav tako bode v oči dejstvo, da v brigadi Zveze tabornikov Jugoslavije niso sodelovali slovenski in hrvaški taborniki. CESTA V VALIČNO VAS Mladinska delovna brigada je skupaj s krajani rekonstruirala cesto iz Zagradca v Valično vas in sicer v celotni dolžini 3,5 km. Napravili so manjše premike trase, uredili odvodnjavanje in nasuli 5.000 m3 gramoza. Brigadirji so skupaj z vaščani Podbukovja zgradili vodovod v vas Podbukovje. Položen je bil cevovod v dolžini 1.300 m in je bilo v ta namen potrebno izkopati kar 910 m3 materiala. Sodelovanje brigadirjev in vaščanov je bilo vzorno. CESTA NA KORINJ Brigadirji so v letošnjem letu nadaljevali z deli na rekonstrukciji ceste Ambrus-Korinj v dolžini 3,6 km. Na velikem delu cestišča so uredili odvodnjavanje, razširili 3 ovinke, izkopali in položili 6 izpustov ter nasuli 1.169 m3 gramoza. Po začetnih težavah v zvezi s pripravo dela so dela stekla in potekala do konca akcije nemoteno. Izvajalec to je Komunalno podjetje Universal Ivančna gorica je preskrbel zadostno količino delovnega orodja in zaščitnih sredstev. Do Suhe krajine 80 ni več daleč. Da bo naselje poleti spet oživelo, da bodo delovišča polna mladih brigadirjev se v suhokrajinskem zraku spet prepletale govorice vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in da se bodo novi prijatelji razhajali z obljubo, da se vrnejo, je treba začeti delati že zdaj... PREDŠOLSKI OTROCI IZ ZAGRADCA IN AMBRUSA V POLETNEM - BRIGADIRSKEM -VRTCU Dijakinje srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane so pod mentorskim vodstvom delavcev Vzgojno varstvenega zavoda Grosuplje izvajale učno-vzgojni program za predšolske otroke v krajevnih skupnostih Ambrus in Zagradec. V Zagradcu je vrtec obiskovalo 44 otrok v Ambrusu pa 58. Brigadirkam-vzgojiteljicam so pri delu pomagali tudi brigadirji-kadeti, ki so se prav dobro vživeli v delo z otroki. Tesno sodelovanje s predstavniki šol, občinskega odbora Rdečega križa, krajevne skupnosti in njenih družbenopolitičnih organizacij je dalo svoj delež k uspehu poletnih vrtcev. Šolsko okolje, vrtci so bili namreč letos v šolah, je vsekakor zelo ugodno in primerno za delo z otroki. Uspeh ni izostal, otroci in njihovi starši so spoznali,kaj lahko nudi otroku organizirano družbeno varstvo, saj so se naučili prvih spretnosti, pesmic, iger in še marsikaj. Del tega, kar so se naučili so pokazali na prireditvah ob sprejemu starostnikov, prav tako pa tudi ob zaključku vrtca. Tega so se udeležili starši otrok, ki so na prireditvi videli česa vsega so se otroci naučili v kratkem času. Slovo z brigadirkami in brigadirji je pripravila krajevna skupnost Ambrus starši otrok, krajevni skupnosti Zagradec in Ambrus ter skupnost otroškega varstva pa so jim dali še simbolična darila. Lučovnik Hilda SODELUJTE PRI POIMENOVANJU ULIC S pozidavo stanovanjskega predela v Jerovi vasi v Grosupljem je potrebno izvesti postopek za oštevilčenje objektov in poimenovanje ulic oz. cest. Svet KS Grosuplje naproša občane, DPO in društva, da posredujejo svoje predloge do 11. oktobra 1979 na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE, Adamičeva št. 16 Pogled na Jerovo vas z Svinjskega hriba PREDLOGI ZA "PRIZNANJE GROSUPLJE" Na podlagi Pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev "Priznanje Grosuplje", ki se podeljuje ob krajevnem prazniku 29. oktobru, svet KS Grosuplje naproša vse občane, družbeno-politične organizacije, društva in OZD, da na območju KS Grosuplje do 11. oktobra 1979 posredujejo Krajevni skupnosti svoje predloge. Priznanje Grosuplje se podeljuje zlasti za: - načrtovanje urbanističnega razvoja KS ter za uspehe pri oblikovanju naselja Grosuplje, - uspehe pri razvijanju krajevne samouprave, - pomembnejše športne dosežke v občinskem in republiškem merilu, - posebne uspehe pri realizaciji ljudske obrambe v okviru KS, na področju družbene samozaščite in varnosti občanov v promeru in podobno, - posebne uspehe na področju organizacije dejavnosti na družbenem, političnem, kulturnem in športnem področju v KS Grosuplje. Predloge pošljite na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST GROSUPLJE, Adamičeva 16. VPRAŠANJA NAŠIH BRALCEV Občanka Ana Ceferin je zaskrbljena nad izborom predvajanih filmov v kinodvorani GrosupTje, ki so, po njenem mnenju, daleč pod ravnjo dobrega filma in negativno vplivajo na vzgojo filmskega občinstva, še zlasti mladine. Zato vprašuje; 1. Ali obstoji kakšen družbeni nadzor nad izbiro filmov ? 2. Kateri organ odloča o tem, katere filme bomo gledali, kdo ga sestavlja in kakšna je strokovna usposobljenost teh ljudi ? ODGOVARJA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE GROSUPLJE; Kino Grosuplje in ostala dva kinematografa Dobrepolje in Ivančna gorica, spada v okvir delovanje v Zvezi kulturnih organizacij Grosuplje. Delo opravlja komisija za filmsko vzgojo in kinematografijo, ki šteje šest članov, od tega so štirje člani s srednjo izobrazbo pedagoške smeri, en član z višjo izobrazbo pedagoške smeri in eden s srednjo-ekonomska smer. Se v letošnjem letu bo ustanovljen družbeni organ upravljanja kinematografske dejavnosti v smislu Zakona o filmih. Ta družbeni organ se sicer ustanavlja pri samostojnih kinematografskih podjetjih, teh pa v naši občini nimamo, ker delavci v kinematografih niso organizirani kot svoja delovna skupnost. V TEKU SO m, SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZS Grosuplje, skupno z TKS Grosuplje letos že 1A. organizirata športne igre, ki so ravno sedaj v polnem razmahu. Tekmovanja v veleslalomu in kegljanju so že zaključena, medtem ko se bodo vsa ostala vrstila po naslednjem razporedu: ŠAH Tekmovanje v šahu ekipno: petek 5/10-1979 ob 17* uri Tekmovanje v šahu posamezno: sobota 6/10-1979 ob 8. uri v družbenem domu Grosuplje HALI NOGOMET V soboto 6. oktobra 1979 ob 8. uri v Ivančni gorici ODBOJKA Tekmovanje v odbojki za moške in ženske bo 8. oktobra 1979 ob 15. uri v telovadnici v Višnji gori. NAMIZNI TENIS Petek 12/10-1979 ob 15. uri in sobota 13/10-1979 ob 8. uri v Osnovni šoli Grosuplje STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO II. kolo v ponedeljek 15.10.1979 ob 16. uri KEGLJANJE - MOŠKI POSAMEZNO Petek 19-10.1979 ob 16. uri na kegljišču v Grosupljem ISKRA INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA/ STEGNE 23 TOZD SPECIALNE BATERIJE ŠENTVID PRI STIČNI zmaj Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. DELOVODJE na depol pasti in MNO 2 2. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 3. ELEKTRIKARJA 4. IZDELOVANJE BATERIJ - več izvajalk. Pogoji za zasedbo del so: pod 1) Srednja šola (4 letna) strojne ali kemijske smeri in tri leta delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. pod 2) Srednja šola (3 letna) strojni ključavničar in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je dva meseca. pod 3) Srednja šola (3 letna) elektro smeri in dve leti delovnih izkušenj, pod 4) Končana osemletka. Poskusno delo je en mesec. če želite postati naš-a sodelavec-ka pošljite vlogo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov v Šentvid pri Stični. Prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. Kandidate bomo-obvestili o izboru v 15-ih dneh po sprejetju sklepa. SLOVENIJALES STOLARNA Dobrepolje 61312 VIDEM - DOBREPOLJE 10611 782 008 vabi zaradi razširitve obsega poslovanja, k sodelovanju kandidate, za: 1. dela montaže opreme v tujini kakor tudi v domovini pogoj: zaželjena izobrazba KV mizarja - lahko tudi PK ali NK urejena vojaščina 2. dela v neposredni proizvodnji: več KV žagarjev več KV mizarjev več KV ličarjev več NK delavcev, katerim nudimo dodatno izobraževanje 3. izučitev: a) mizarje in pohištvene mizarje, če so uspešno zaključili 8 razredov ošnovne šole b) lesni delavec, če so uspešno zaključili 6 razredov osnovne šole Vabilo k sodelovanju ni enkratno, temveč ima namen trajno evidentirati in pridobivati delavce, ki bi v bodoče želeli sodelovati v predelavi, kakor tudi montaži naših izdelkov na tujem in domačem trgu. delu primerni osebni dohodki, urejeni prevozi na delo, kakor tudi pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov je naša tekoča naloga in zato vabimo vse kandidate, da se za vse nadaljne informacije osebno zglasijo v tajništvu naše delovne organizacije na razgovor. O izbiri kandidatov bomo vse kandidate obvestili v roku 25 dni po prejemu prošnje. Samoupravna enota Komunalne skupnosti občine Grosuplje za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: Samoupravna enota) razpisuje na podlagi 33. in 34. člena zakona o popravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur.l. SRS, št. 7/77) in 6. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Grosuplje (Ur.l. SRS, št. 15/78) ter na podlagi sklepa izvršnega odbora Samoupravne enote z dne 17. julija 1979 JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v k.o. Grosuplje-naselje 1. Oddajata naselje se 2 delno komunalno opremljeni stavbni parceli v k.o. Grosuplje oznaka parcele pare.št. izmera izklicna cena 18 618/26 609 m2 280.140,00 79 626/2 565 m2 259.900,00 2. Na parceli z oznako 18 je predvidena gradnja montažne pritlične individualne stanovanjske hiše "Marles" TIP 502. Na parceli z oznako 79 pa gradnja montažne pritlične stanovanjske hiše "Marles" TIP 503 ali 504. Podrobnejše lokacijske pogoje za graditev predvidenih stanovanjskih hiš bo določil Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve SOb Grosuplje z odločbo o lokacijskem dovoljenju. 3. Cena zemljišča, kot odškodnina za pravico uporabe, znaša 49,00 din za m2 stavbne parcele. V ceni nista upoštevana prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in prispevek za zaklonišča, ki ju plača investitor posebej pred izdajo gradbenega dovoljenja. 4. Izklicna cena za delno komunalno ureditev stavbnih parcel znaša 411,00 din za m2 zemljišča. S prispevkom za komunalno ureditev bo Samoupravna enota uredila kanalizacijsko in vodovodno omrežje po načrtih ter uredila ceste z makadamsko ureditvijo, asfaltom, odvodnjavanjem in robniki. Uspelemu ponudniku bo Samoupravna enota izročila 5 izvodov lokacijske dokumentacije in 3 izvode gradbenega načrta. Lokacijsko dokumentacijo bo izročila uspelemu ponudniku takoj po plačilu izklicane cene, gradbeni načrt pa najpozneje v 60 dneh po predložitvi lokacijskega dovoljenja. Za stanovanjske hiše bo možen priključek na transformatorsko postajo. Stroške nizkonapetostnega kabelskega omrežja trpijo investitorji posebej. Kabelsko omrežje morajo investitorji izvesti v roku, ki je določen v terminskem planu. Komunalno urejanje se bo izvajalo po sprejetem terminskem planu. 5. Rok za začetek gradnje je eno leto po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, rok za dokončanje pa dve leti po izdaji gradbenega dovoljenja. če investitor ne začne oziroma dokonča gradnje v predpisanem roku, mu lahko Samoupravna enota zemljišča odvzame. 6. Izklicano ceno mora uspeli ponudnik iz tega natečaja plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča. Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo o oddaji zemljišča najkasneje v roku 30 dni po izvedbi natečaja. 7. Samoupravna enota si pridržuje zase in za izvajalce pravico posega v zemljišče iz tega natečaja brez predhodnega dovoljenja in odškodnine zaradi izvajanja del v okviru urejanja stavbnega zemljišča. 8. Natečaj je javen in usten. Izvajala ga bo komisija za izvedbo natečaja dne 24/10-1979 ob 15. uri v sejni sobi Komunalnega podjetja Grosuplje, Cesta na Krko 7. 9. Udeleženci tega natečaja lahko sodelujejo le v primeru, če so vplačali varščino v višini 10.000,00 din na žiro račun Samoupravne enote Komunalne skupnosti občine Grosuplje za upravljanje s stavbnim zemljiščemš št. 50130-662-23516 in to dokažejo s potrdilom o vplačilu pred pričetkom ustne licitacije. Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži in obračuna kot delno plačilo izklicane cene, ob neuspeli ponudbi pa se varščina vrne ponudniku. Na nakaznici je označiti: "Varščina -javni natečaj", če ponudnik na natečaju uspe, pozneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Samoupravne enote. Varščina zapade v korist Samoupravne enote tudi v primeru, če pride do odvzema oddanega zemljišča v smislu 6. točke tega natečaja. 10. Uspeli ponudnik nastopi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča ter plača izklicano ceno. 11. Vse stroške za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja , razen stroškov lokacijske dokumentacije in gradbenih načrtov trpi uspeli ponudnik. Uspeli ponudnik trpi tudi stroške ureditve zemljiškoknjižnega stanja. 12. Stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi za določeno parcelo najvišjo ceno. 13. Vse informacije v zvezi z javnim natečajem dobijo interesenti pri strokovni službi Samoupravne enote v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa tudi od 15. do 17. ure na Komunalnem podjetju Grosuplje, Cesta na Krko 7, ali po telefonu 771-037. Komisija za izvedbo javnega natečaja Samoupravne enote Komunalne skupnosti občine Grosuplje za upravljanje s stavbnim zemljiščem PROGRAM KINEMATOGRAFOV za oktober 1979 Datum Kino Naslov, izvod in vsebina filma č 11/10 Grosuplje ameriška barvna - kriminalka p N 12/10 14/10 Dobrepol je Grosuplje Ivančna gorica SREBRNA PUŠČICA P 12/10 Ivančna gorica ameriški barvni film - pustolovski S N 13/10 14/10 Grosuplje Dob repo 1 je IME Ml JE GATOR Č 18/10 Grosuplje angleška barvna - kriminalka P 19/10 Dobrepolje N 21/10 Grosuplje Ivančna gorica U G R A B 1 T E V P 19/10 Ivančna gorica ameriški barvni film - voj ni S 20/10 Grosuplje NAJDALJŠI DAN N 21/10 Dobrepolje Č 25/10 Grosuplje ameriški barvni film - vestern P 26/10 Dobrepolje N 28/10 Gros upi je SOVRAŽNIK APAČEV Ivančna gorica P 26/10 Ivančna gorica ameriški barvni film - glasbeni S N 27/10 28/10 Grosuplje Dobrepolje BRILJANTINA Cene kinovstopnic za film "Najdaljši dan" po 15 . - in 20.- din, za film "Briljantina" po 20 . — in 25.- din. Predstave : Kino Grosuplje četrtek ob 19- uri sobota ob 20. uri nedelja ob 16. uri Kino Ivančna gorica petek ob 19-30 uri nedelj a ob 18.30 uri Ki no Dobrepolje petek ob 19,30 uri nedelja ob 15 in 19.30 uri naša skupnost Redakcija je bila zaključena S.10.1979 OLASIIO SOCIALISTIČNI ZVIZI DSLOVNIOA UUOSTVA OBČINI OROSUPUI IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIR0TISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR /771-088/, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ERSTE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 00 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.