Rosko bojišče. Ruska armada se v vzhodni Galiciji umia na črti Tarnopol — Karpati. Mesto Tarnopol je ob gornjem Seretu (vzhodno od Lvova) so zasedle naše čete v pondeljek, dne 23. julija. Ko so naši dne 19. julija v prostoru med mestoma Zločov in Brzezani prebili rusko črto v širini 30 km, so v to odprtino drle dan za dnevom sveže naše čete in so tirale Ruse vedno dalje proti vzhodu. Tako je bila ruska armada prisiljena, da se je pričela umikati tudi južno od naše predorne črte in celo v ozemlju južno od Dnjestra. Ruske čete bežijo te dni pri Stanislavu, s Karpatov in ob bukovinski meji z veliko naglico proti severovzhodu, ker so v nevarnosti, da bi jih naše, v prostoru pri Tarnopolu prodirajoče čete potisnile v južnovzhodni gališki kot. Med reko Dnjestr in mestoin Bučac utegne priti prihodnje dni do večje bitke. Naši so znali svoje uspehe tako ugodno izrabiti, da so južno od .Tarnopola že prekoračili reke Seret in zasedli tudi mesto Trembovla ter tako prišli Rusom, ki se zbirajo v prostoru rned Dnjestrom in Bučacem, za hrbet. Položaj za naše čete je ugoden. Upanje j e. da bo Rusvprihodnjihdaeh popolnoma vržen iz Galicije in morda tudi iz Bukovine Tudi na severu (na nemško ruski fronti) in na rumunskem bojišču se razvijajo večji boji. Pretekli teden so izbruhnili v Petrogradu in drugih vfčjih ruskih mestih veliki nemiri, ki so bili naperjeni proti nadaljevanju vojske. Udeležili so se jih delavci in vojaki. Le s silo so bili nemirL udušeni. Taraopol zopet naš Naše in zavezniške Čete so dne 23. julija zopet zasedle vzhodno-gališko mesto Tarnopol. Zakaj so se Eusi umaknili, Rusi so se hitro umakn41i, ko so videli pretečo nevarnost, iz česar se da razlagati razmeroma majhno število vjetih. Vjetniki poročajo, da je prišel naš napad iznenadno. Slikali so jim nas kot izstradane in izrnozgane, obljubljen jim je bil sprehod v Lvov s puškami na rami. Razmerje med ruskimi časniki ^p moštvom se zdi zelo uapeto, drug se drugega boje, častniki še najbolj. Tako smo vjeli od nekega polka enega samega —• poveljnika; to je razumljivo, če izvemo, da je moštvo tri dni poprej njegovega prednika umorilo. Zdi se pa, da duh v ruski vojski, oprt na pretirane uspehehe pred Stanislavovom, ni slab: prehrana je baje povsod dobra. Čete so povsod bojevite, disciplina večidel ni bila slaba. Trdni namen držati fronto je omajal šele naš premočni artilerijski ogenj, pri čemer so bile posebno udeležene tudi avstroogrske težke baterije. Rusi zažigajo mesta ia \asi. V vzhodni Galiciji so podile naše čete zadnje dni poražene Ruse pred seboj, zaslcdovaje jih ostro. Kjer se je skušal sovražnik upirati, je bil vržen z odličnimi protisunki in vtrpel je zopet težke izgube. Vojni poročevalci potrjujejo, da slično kakor ob velikem ruskem umiku, leta 1915. v Galiciji in na Poljskem ruske čete pod poveljstvom Kerenskega po posebnih poveljstvih za požiganje z vžigalnimi granatami vžigajo vsa mesta in vasi, katera morajo prepustiti zmagovalcem. Goreči kraji označajo pot umikajočih se poraženih Rusov. Kakor ob prejšnjih nmikih so ceste in pot' posuti z vojnim orodjem, proC vrženimi opremnirrii komadi, zastalimi vozovi, in prevrnjenimi avtomobili. V zjutranjih urah dne 22. julija je pričel Rus pod pritiskom z boka s severa zapuščati tudi svojo močno višinsko pozicijo jugovzhodno Brzezanov. Število vjetnikov in plen narašča od ure do ure. Velika je zmaga, kalero so izbojevali naši na vzhodu. Zmaga priča o nezlomljeni napadalrti sili naSih čet, ki so zlomile s silnim prodiranjem po stari navadi vsak odpor, kjerkoli se je pokazal.