Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XI/ Številka 8 Avgust 1984
LJUBNO
GORNJI GRAD
Praznik nas

Letošnji praznik občine .poteka v znamenju 40-letni-ce osvoboditve Gornje Savinjske doline. Temu jubileju so posvečene tudi vse letošnje spominske slovesnosti in prireditve po naših krajevnih skupnostih.
Z njimi se občani mozirske občine spominjamo velikih zgodovinskih dogodkov i1 letu 1944, ki so poleg prihoda legendarne XIV. divizije na Štajersko odločilno vplivali na razmah narodnoosvobodilne borbe na Štajerskem in Koroškem, s tem pa tudi na uspešne priprave za dokončno osvoboditev. v V teh dneh mineva 40 let, odkar so enote 4. operativne cone razbile okupatorjeve postojanke v Ljubnem, t> Lučah, v Gornjem gradu in v Mozirju. Na tako nastalem osvobojenem ozemlju celotne GSD se je odvijata izredno pomembna vojaška, politična, prosvetno- kulturna in ostala zaledna aktivnost, dokler je ni okupator c decembersko ofenzivo ponovno onemogočil.
Razgibano organizacijsko in politično delo aktivistov OF in Oblastnega komiteja KPS je imelo za cilj čim preje ustvariti pogoje za vzpostavitev organov demokratične ljudske oblasti. Ta cilj je bil v razmeroma kratkem času tudi dosežen. Aktivisti OF celjskega okrožja so na svoji prvi konferenci konec avgusta 1944 v Bočni zastavili smernice za organiziranje ljudske oblasti. Po vseh večjih krajih doline so sledila množična ljudska'zborovanja in predvolilne agitacije, 22. oktobra pa je že zasedala v Gornjem gradu prva svobodno izvoljena Skupščina okrajnega na-rodno-osvobodilnega odbora. Prebivalstvo je izražalo veliko navdušenje nad demokratičnimi pridobitvami in zato z veliko voljo do dela požrtvovalno sodelovalo pri vseh številnih aktivnostih na osvobojenem ozemlju. Hitro so nastajale raznovrstne obrtne delavnice partizanske tehnike, sanitetne zemljanke in bolnice. Organizirana je bila vrsta vojaških in strokovnih šol ter tečajev, zelo pa se je razmahnilo tudi partizansko osnovno šolstvo in številne zvrsti kulturne dejavnosti. Povsem jasno je, da so imeti organi ljudske, oblasti na osvobojenem ozemlju spričo tolikšnih aktivnosti velike in odgovorne naloge. Predvsem so morali skrbeti za prehranjevanje kar 57-ih
raznih ustanov, udeležencev tečajev in konferenc, ' občasno pa tudi vojaških enot. Prehranske zaloge so bile po treh letih vojne vihre, kajpak, že zelo pičle in izčrpane. Toda z zavestnim samoodpovedovanjem in širokosrčno naklonjenostjo večine naših kmečkih domačih narodno-osvobodil-nein boju je bila tudi ta naloga uspešno opravljena.
Na trajno hvaležnost partizanskim kmetijam za njihov vsestranski prispevek k zmagovitemu izidu 3NOB nas bo poslej opominjalo spominsko obeležje, ki ga bomo na pobudo Občinskega zbora ZZB Mozirje odkrili 6. septembra v Ljubiji.
Minilo je 40 let od takrat, ko je po treh letih okrutnega okupatorjevega terorja naša dolina zopet svobodno zaživela. Za njeno osvoboditev so krvaveli borci Slandrove in Zidanškove brigade ob podpori Tomšičeve brigade in drugih enot IV. operativne cone. Priborjena svoboda je razplamtela revolucionarni duh širokih množic in okrepila njihovo dejavnost za dokončni zlom fašističnih zavojevalcev. Bila je herojska zmaga nad premočnim sovražnikom in velik moralni izziv njegovi navidezni nepremagljivosti. Bila je osrečujoče upanje na skorajšnjo osvoboditev celotne trpeče domovine.
Ko se danes, po 40-ih letih, spominjamo teh težkih časov, se moramo vprašati, koliko takratnega nezlomljivega in revolucionarnega duha je še ostalo v nas in koliko ga uspevamo presajati v srca mlade generacije. Štiri desetletja svobodne graditve naše skupne prihodnosti v Titovi samoupravni socialistični Jugoslaviji so nam prinesla tolikšno blaginjo, da mnogokrat vse preradi pozabljamo na izvor njenih korenin. Trenutne gospodarske razmere in po-glabjajoča kriza moralno-etičnih vrednot v naši družbi nam morajo biti resen izziv z.a okrepljeno črpanje moralnih moči iz pridobljenih izkušenj narodnoosvobodilnega boja. Pri premagovanju spremljajočih težav in graditvi srečnejše prihodnosti bomo tako lahko veliko uspešnejši.
Naš praznik nas k temu obvezuje!
Predsednik Skupščine občine Mozirje LOJZE PLAZNIK
\
\
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
N
I
>
I
S
I
N
*
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
>
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
s
\
s
I
s
Občanom čestitamo k 40-letnici osvoboditve Gornje Savinjska doline in pražniku občine Mozirje
Delovne in družbeno-politične organizacije. Skupščina občine in njen izvršni svet, Samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic

wm®m \
¥m
Občane vabimo na ljudsko zborovanje v počastitev 40 letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline v soboto, dne 8. septembra 1984 ob 10,30. uri v Savinjskem gaju.



Pred 40. leti. Na vozu je dr. Aleš Bebler, kije v dolini opravljal pomembne politične funkcije, ob vozu pa stoji Vera Hreščak — Beblerjeva, znana po svoji kulturni dejavnosti vIV. operativni coni in v Gornjem gradu.
Gospodarstvo ob polletju
OBIŠČITE RAZSTAVO O OSVOBODITVI DOLINE! GALERIJA MOZIRJE. DOSLEJ NAJOBSEŽNEJŠI PRIKAZ OSVOBAJANJA GORNJE SAVINJSKE DOLINE.
Ocenjujemo, tla so rezultati poslovanja OZI) s področja'gospodarstva dobri, saj smo v globalu povečali industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, izboljšali kvaliteto gospodarjenja v finančnem smislu in zaključili prvo polletje brez izgub. Kljub temu pa nekatere OZD niso dosegle lastnih planskih ciljev, kar vpliva tudi na neure-sničevanje začrtane resolucije v letu 19X4. Celotni prihodek smo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 69,60, porabljena sredstva jga 68,60. dohodek za '72,20', čisti dohodek za 74,2' < . sredstva za osebne dohodke in skupno porabo z.a 60,80 in število zaposlenih na podlagi delovnih ur za 7,50 .
Povečale so se tudi terjatve do kupcev za 85,20 in.obveznosti do do-
baviteljev za 102,00, kar kaže na slabšo likvidnost naših delovnih organizacij. Velika povečanja v primerjavi z prvim polletjem preteklega leta so delno odraz precej višjih ocen, v veliki meri pa tudi večje produktivnosti in boljše izkoriščenosti kapacitet.
Ti žični obseg proizvodnje je v globalu za občino porasel tako v industriji kot kmetijstvu.
Čeprav še vedno ni v celoti nadoknađen izpad proizvodnje nekaterih delovnih organizacij v prvih mesecih, lahko reče'mo, da so vlagale veliko naporov za odpravo le-teh.
V okviru Gozdnega gospodarstva so določene razlike v doseganju in naporih za doseganje planskih ciljev. Še
posebej če primerjamo dosežene ekonomske rezultate vseh TOZD-ov. Najboljše rezultate je dosegel TOZD Gozdarstvo Gornji grad, ki je edini dosegel plan celotnega prihodka.
Poleg tega so povečali dohodek v primerjavi z enakim obobjem lani za 146,2%; Dohodek na delavca znaša 528.957’ din, kar je 24,2% več kot je povprečje v delovni organizaciji oz. 6,3% več kot v gospodarstvu občine.
Glede na tako dobre rezultate je opravičljivo tudi to, da so nekoliko bolj kot ostali TOZD-i'povečali osebne dohodke (OD so povečali za 7023 din na povprečje leta 1983).
Tudi v delovni organizaciji Smreka Gornji grad še niso v celoti odpravili

posledic pomanjkanja lesa v prvih mesecih. Kljub temu pa je vloženih veliko naporov za odpravo zamujenega, saj bodo ob devet mesečju prišli na lanskoletno raven proizvodnje.
Vse ostale delovne organizacije so fizični obseg proizvodnje povečale v primerjavi z preteklim letom, kar se kaže ugodno tudi na finančnih pokazateljih teh delovnih sredin.
Omeniti velja delovno organizacijo Gorenje — GLIN Nazarje, kije poleg 6,8% povečanja proizvodnje uspela zagotoviti tudi zaloge lesnih surovin.
Komite za gospodarstvo in planiranje pri SO Mozirje
Program praznovanja občinskega praznika
PETEK, 24/8-1984 do 26/8-1984
. — Zlet tabornikov II. grupe odredov v Kokaljih
NEDELJA, 31/8-1984
—	Kolesarski maraton prijateljstva po poteh II. grupe odredov — start v Mozirju in Kamniku ob 7. uri zjutraj
PETEK, 31/8-1984 ob 18. uri
—	Otvoritev razstave o osvobajanju GSD in dejavnosti na osvobojenem ozemlju — v Galeriji Mozirje
SOBOTA, 1/9-1984 ob 9. uri
—	Kegljaško tekmovanje za poka! OO ZZB v Kegljišču ZKZ Mozirje
ob 18. uri
—	Razstava naravne in kulturne dediščine GSD v Rečici
*NEDELJA, 2/9-1984 ob 10. uri
—	Otvoritev plastične smučarske skakalnice na Ljubnem ob Savinji in podelitev Bloudkovih značk ter priznanj ZTKO
PONEDELJEK, '3/9-1984 ob-16. uri	%
—	Rokometni turnir za „Jožkov memorial" v Lučah
TOREK, 4/9-1984 ob 16. uri
—	Trim tekmovanje Lokostreslekega kluba Gornji grad v Gornjem gradu
SREDA, 5/9-1984 ob 16. uri
—	Trim kolesarjenje v počastitev 40-letnice osvoboditve GSD s štartom in ciljem v Šmartnem ob Dreti
ČETRTEK, 6/9-1984 ob 12. uri
—	Odkritje spominskega obeležja v zahvalo partizanskim kmetijam GSD (pri Veterinarski postaji) v Ljubiji
ob 13. uri '	•
—	Otvoritev modernizirane proizvodne hale TOZD Kemija v Ljubiji
ob 16. uri
—• Strelsko tekmovanje z zračno puško na strelišču v Mozirju
ob 16. uri
—	Tekmovanje v malem nogometu v Rečici ob Savinji
PETEK, 7/9-1984 ob 9. uri
—	Otvoritev obnovljene proizvodne hale v „Smreki” Gornji grad
ob 10. uri
—	Odkritje spominske plošče na Sokolskem domu p Gornjem gradu
ob 10.30 uri
—	Zbor aktivistov OF v OŠ Gornji grad z odkritjem spominskega kotička Zidanškovi brigadi
ob 16. uri
—	Košarkaški turnir v Bočni ob 18. uri
—	Šahovska simultanka v Nazarjah ob 19. uri
—	Kulturna akademija v PD v Mozirju
SOBOTA, 8/9-1984 ob 8. uri
—	Pohod po poteh partizanske sanitete v Solčavi (8/9 in 9/9-1984)
ob 9. uri
—	Slavnostna seja' bo v kinodvorani PD Mozirje ob 10.30 uri
—	Ljudsko zborovanje v počastitev 40-letnice osvoboditve GSD v Savinjskem gaju in tovariško srečanje borcev
ob 16. uri
—	Odkritje spominske plošče padlemu borcu XIV. divizije na Lepi njivi
ob 17. uri
—	Nogometna tekma za poka! SO Mozirje v Mozirju
(Elkroj:	)
NEDELJA, 9/9-1984 ob '8. uri
—	Tradicionalni manifestativni pohodZRVS s strelskim tekmovanjem v Mozirju
ob 14. uri
—	Medobčinsko tekmovanje gasilskih veteranov pri OŠ
Mozirje	■
TOREK, 11/9-1984 ob 16. uri
Otvoritev Doma gozdarjev na Ljubnem.
ob 17. uri
—	Otvoritev spominskega kotička VI. SNOUB „Slavka Šlandra" v OŠ Ljubno in poimenovanje šole
ob 19. uri
—	Kurjenje kresov in improviziran napad na Mozirje
Poštnina plačana v gotovini
Kako so gospodarili v Glinu
V Informatorju št. 12 je direktor Glina Janez Živko obsežno orisal prizadevanja kolektiva v prvem polletju letos. Izgradiva povzemamo tisti del, ki bo zanimal naše bralce.
Namen obravnav rezultatov gosp-darjenja v posameznih obdobjih je predvsem v tem, da vsebinsko ocenimo dogajanja, se seznanimo z najpomembnejšimi rezultati poslovanja ter na tej osnovi sprejmemo odgovore za nadaljne aktivnosti in naloge. Zato pri teh obravnavah niso najpomembnejše posamezne številke, temveč predvsem razmerja med najbistvenejšimi kategorijami poslovanja, ki jih dosegamo ter vzroki zanje. Osnovna ugotovitev, ki jo kaže za celotno DO GORENJE GLIN izpostaviti v uvodu, je. da pri gospodarjenju ne dosegamo zadovoljivih in predvsem na možnih rezultatov. Ta ugotovitev se kaže v razmeroma slabem razmerju med celotnim prihodkom, dohodkom in čistim dohodkom, kar pomeni, da imamo pri takšnem obsegu poslovanja predvsem:
—	prevelike materialne stroške (stroški surovin, reprodukcijskega materiala goriva itd.)
—	prevelike splošne stroške
—	prevelike obveznosti iz dohodka, predvsem obresti za kredite.
Po drugi strani pa to tudi pomeni, ,da:
—	smo dosegli premajhen ohseg proizvodnje in prodaje glede na razpoložljive kapacitete (strojev in delavcev) in
— smo posvečali premalo pozornosti večji lastni plačilni sposobnosti.
Vse to seveda pomeni, da nismo ustvarili dovolj sredstev za nadaljnjo modernizacijo in posadabljanje proizvodnje in za vlaganje v nove programe, za hitrejšo rast osebnih dohodkov, za solidnejši družbeni standard itd. Vzrokov za to je več in jih tokrat ne bomo ponavljali v celoti, saj so bili temeljito obdelani in predstavljeni v lanski analizi poslovanja. Nekatere med njimi smo pričeli odpravljati, še več pa jih borno morali v naslednjih mesecih in letih.
Podrobnejši podatki o doseganju proizvodnje so podani v poročilih vodij TOZD. Omenimo naj le, da v II. trimesečju ni bilo mogoče že v celoti nadoknaditi izpada proizvodnje iz prvih mesecev letošnjega leta, da pa se je bistveno povečala proizvodnja, posebej v maju in juniju v TOZD Zagarstvo (doseženo skoraj 90% plana) in v TOZD Stavbno pohištvo (prav tako skoraj 90% plana) ter da je TOZD Iverna dosegla pri proizvodnji osnovnih proizvodov prekoračenja plana (surove plošče I02,4%' in oplemenitenje 107,7%). Poleg tega je potrebno posebej izpostaviti dosežke v TOZD Žagarstvo, saj so v zadnjih mesecih bistveno presegali proizvodnjo žaganega lesa za stavbno pohištvo, kar nam bo ob nadaljevanju takšnega trenda omogočalo normalno proizvodnjo v TOZD Stavbno pohištvo v zimskih mesecih.
Neurje s točo — izkušnja več
V	nedeljo, dne 15. julija 1984,. ko je med 16. in 17. uro divjalo neurje s točo ni nihče pričakoval, da bodo posledice te ujme poprijele takšne razsežnosti kot seje to pokazalo dva-tri dni po tem dogodku. Skoda, ki je nastla je zajela prevsem poljščine in strehe na družbenih in zasebnih zgradbah in to v KS Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje.
V	KS Nazarje seje še istega dne ob 17.30 uri sestal štab CZ KS Nazarje in sicer v zelo okrnjeni sestavi (bila je nedelja, dopusti) ter razpravljal o morebitnih posledicah in nadaljnjih ukrepih, ki bi jih bilo potrebno izvajati ob nastali škodi, ki jo je povzročilo neurje s točo na območju naselja Nazarje.
Na seji štaba je bila sprejeta ocena ogroženosti oz. škode, ki jo je napravila toča, sprejeti.pa so bili tudi nekateri ukrepi, ki so v dani situaciji in po trenutnih zmožnostih še najbolj ustrezali razvoju dogodkov: •
Po prvih podatkih, katere je štab CZ dobil s terena do 19. ure, je bilo poškodovanih približno 60-70 stanovanjskih hiš in blokov, ki so večinoma kriti s salonit opeko-ploščami in strešniki tipa (Kikinda), nekaj hiš tudi z takoimenovanim bo-brovcem. Na več objektih so bila razbita strešna in stanovanjska okna ter rolo okna (rolete), poškodovanih je bilo tudi nekaj fasad. Prav tako je bilo uničenih nekaj rastlinjakov pri obeh nazarskih vrtnarjih v površini cca 190 m2.
Po podatkih iz ostalih naselij v KS je bilo moč razbrati, da na tem, pretežno kmetijskem območju, toče v takšnem obsegu kot v Nazarjah še ni bilo.
Podatke o obsegu škode, ki sp bili zbrani na KS je takoj naslednjega dne vzel predstavnik Zavarovalne skupnosti za naše območje, saj so poleg opisa škode vsebovali še poimenski seznam prijav tako, da mu je bilo delo na terenu precej olajšano. Pomoč pri delu na terenu je CZ in KS Nazarje nudila tudi uradnim cenilcem Zavarovalne skupnosti. Prav tako pa je predstavnica Samoupravne stanovanjske skupnosti Mozirje komisijsko pregledala stanje na stanovanjskih blokih, pristojne službe SSS Mozirje pa so v razmeroma kratkem času poskrbele za odpravo posledic škode na teh objektih. Čeprav so nastale objektivne težave pri naročilu in dobavi strešne kritine pa je ZKZ Mozirje kaj kmalu uspelo dostaviti kritino najbolj prizadetim.
Ukrepe, ki so bili sprejeti in realizirani od strani štaba CZ KS Nazarje in predsednika sveta KS Nazarje, je večina oškodvan-cev pa tudi drugih krajanov pozdravila.
Res je, da so bili sprejeti ukrepi bolj organizacijskega značaja (videti res ni bilo kaj), so pa vsaj nekoliko pripomogli k nadaljevanju akcije' za odpravo posledic škode na našem terenu.
Ob tem pa je najbolj pomembno dejstvo, da se krajani v nastali situaciji niso počutili prepuščeni samim sebi, saj so se večinoma vsi, ki so prijavljali ■škodo ravnali po naših na--vodilih in se disciplinirano odzivali na vse informacije v zvezi s potekom akcije za odpravo '“posledic škode, nastale ob zadnjem neurju.
ŠTAB CZ < .KS NAZARJE
MED PRIREDITVAMI V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA BO TUDI NOGOMETNA TEKMA MED DOMAČIM ELKROJEM IN DINAMOM IZ TBILISIJA (SOVJETSKA ZVEZA). TEKMA BO MED 5. IN 12. SEPTEMBROM T. L. V MOZIRJU. TOČEN DATUM BODO SPOROČILI NA LEPAKIH.
Med polaganjem temeljnega kamna za Tovarno Elkroja v Odžaku
Elkroj v Odžaku
Na Dan vstaje narodov Bosne in Hercegovine so na slavnosten način položili temeljni kamen za novo tovarno bodoče temeljne organizacije Elkroja v Odžaku. Ta občina leži v bližini Slavonskega broda, kakih 30 km od avtoceste Zagreb-Beograd.
Drugo leto na ta dan naj bi odprli to novo tovarno, ki bo po predvidevanjih izdelala letno 450.000 hlač po vzorcih iz Elkroja, ki tako združuje v tem predelu Jugoslavije svoja sredstva in delo. Kot je bilo povedano na svečanosti, katere se je udeležilo vrsto najuglednejših javnih delavcev, med njimi tudi delegacija iz Mozirja, bo našlo v novi tovarni delo kakih 250 delavcev. Naložba bo veljala 35 starih milijard dinarjev in bo krita iz sredstev za nerazvita področja SRS, Bosne in Hercegovine, občine Odžak, Elkroja in kreditov bank. Vrednost letne proizvodnje ocenjujejo na 100 starih milijard dinarjev.
Na slavnosti je govoril predsednik občine Odžak med drugim tudi o pomenu povezovanja preko republiških meja in o razumevanju, ki gaje
Ravnanje z družbenimi
Pogosto se vprašamo, kak šen odnos imamo do družbenih sredstev in kakšen do sredstev, nad katerimi imamo lastninsko pravico. Večkrat ugotavljamo, daje pri tem razlika. Vprašamo se lahko, ali z družbenimi sredstvi ravnamo dovolj skrbno?
Kakšen odnos imamo do službenih avtomobilov, ali jih dovolj čistimo in vzdržujemo? Kakšen odnos imamo do blaga, sukanca in ostalega pribora ter do gotovih izdelkov? Ali delamo z njimi z občutkom ali ne: Ali ostanke skrbno hranimo in jih.še uporabimo ali jih poteptamo in zavržemo med smeti? Ali dovolj premislimo, kakšne stroje bomo nabavili in kdaj? Ali nam je vseeno kako izgleda Elkroj ali želimo, da je okolica čista in urejena? Ali mečemo ostanke cigaret v pepelnike ali po tleh
za takšno sodelovanje pokazal elkroj. Pomembnost takšne tovarne v njihovih razmerah je zelo velika, saj gre za zaposlovanje tudi ženske delovne sile, ki jo je prav tam veliko. Kot govornik se je ob tej priliki vključil tudi direktor Elkroja Ivan Kramar. Skupaj s predsednikom občine sta nato položila temeljni kamen.
Predsednik občine Odžak Joviša Kovačevič je med drugim dejal: „Z gradnjo nove tovarne izpolnjujemo enega izmed zastavljenih ekonomskih ciljev za naslednje leto in s tem zagotavljamo takšne prilike, ki nas bodo postopno pripeljale na pot razvoja in iz zaostalosti, ta še vedno pesti naša območja v tem delu Bosne in Hercegovine. S pomočjo Elkroja iz Mozirja bomo uvedli sodobno tehnologijo in zagotovili razvoj te dejavnosti v naši občini.”
Elkroj je torej spet sledil načelom današnje družbene usmeritve, ko je treba graditi tovarne tam, kjer je veliko ljudi brez dela. Seveda gre za zahtevno prizadevanje kolektiva, vendar pa je v ekonomskem pogledu povsem utemeljeno.
sredstvi
in morajo drugi pometati za nami? Ali je vseeno, če vzamemo več kosov kruha pri malici in ga potem ne pojemo temveč zavržemo ali ni?
Če pomislimo, da nas je več sto, potem se nabere velik kup takega kruha.
Ali je vseeno, če teče voda iz vodovoda neprenehoma noč in dan in plačujemo vodarino ali ni?
Iz niza drobnih stvari je možno privarčevati velika sredstva ali pa jih zapraviti. Torej bi se morali tudi na delu obnašati enako skrbno kot doma in eden drugega navajati na varčevanje. Posebno vlogo pa bi morali pri tem odigrati vodje del. Stalno bi morali težiti k smotrnemu izkoriščanju družbenih sredstev, da bi vsi ravnali z njimi kot dober gospodar.
MARIJA MIKLAVC (KROJ)
V Solčavi so opravili veliko delo. Obnovili so pokopališki zid in pristop do pokopališča in cerkve
Nova DO na Golteh
Na novinarski konferenci v Celju so predstavniki SOZD Merx pojasnili načrtovanja razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini. Znano je, daje v naši občini nosilec razvoja te pomembne gospodarske veje Merx, ki že vključuje v SOZD dve DO iz doline. Gostinsko podjetje Turist in Trgovsko delovno organizacijo Savinja.
RTC Golte je bil neštetokrat predmet razprav v regijskem merilu. Vsi ukrepi in načrti za trajno ureditev razmer na Golteh niso rodili zadovoljivih sadov. Vsakoletne izgube so zmanjševale možnost za gmotno ureditev razmer. Vrsta poskusov, od dovozne ceste preko Šmihela, do računov o številu smučarjev dnevno, je. santo poglabljalo težave s katerimi so se na Golteh srečevali.
Čeprav je lani, se pravi v pretekli zimski sezoni bil obisk zelo dober, saj so našteli kar 67.000 obiskovalcev, je poslovanje vendarle prineslo 100 starih milijonov izgube. To seveda v primerjavi s preteklimi leti res ni omembe vredno, vendar pa kaže na stare napake, kijih kljub prizadevanju v zadnjem času, niso mogli odpraviti. K temu naj dodamo, da center tak, kakršen je sedaj, ne zadošča zahtevam časa in ne omogoča ustrezne ponudbe, torej bo potrebno marsikaj dograditi, urediti in na ta način omogočiti pritok gostov skozi vse leto in ne le pozimi. Tudi izgube iz leta 1983 v višini 24.213.364 din niso uspeli pokriti, seveda so tu še obveznosti plačevanja raznih posojil.
lakšno stanje je narekovalo ustrezne ukrepe, saj je center na Golteh za potrebe ljudi v celjski regiji potrebno obdržati, torej urediti. Razumljivo je, da spričo nakazanih težav, ni uspelo najti.nosilca nadaljne-ga razvoja Golt.
Pri Medobčinskem svetu SZDL v Celju deluje iniciativni odbor za sanacijo RTC Golte, ki je temeljito pretresel stanje in sklenil prelagati stečajni postopek. Tako naj bi se tekom tega postopka obveznosti RTC Golte
odpisale, ustanovi nova delovna organizacija v sestavu SOZD Merx Celje, ki bi bila skupnega pomena za regijo.
Svet občin v regiji podpira takšna stališča, ki bi omogočila obstoj centra in v okviru močne delovne organizacije tudi razvoj. SOZD Merx je v Gornji Savinjski dolini močno prisoten, pa je zato nakazana rešitev obetavna.
Na konferenci so povedali,da bodo 15. avgusta t. L izdelan načrt nove delovne organizacije na Golteh, ki bo morala na novo zaživeti, seveda bo na voljo tudi načrt razvoja centra. Menili so, da ni treba več elaboratov in. podobnih študij, saj je teh na pretek. Treba bo prijeti za vajeti in speljati voz iz težav. Ne bo lahko dediščine v obveznostih blizu 10 starih milijard kar preko noči razrešiti, prav zato bo nujno trezno in realno pristopiti k organizaciji poslovanja na Golteh. Te je treba jemati kot del turistične ponudbe v Gornji Savinjski dolini, zato so ob tem povedali, daje načrtovana turistična vas v Mozirju še vedno aktualna, čeprav trenutno ni pogojev za gradnjo.
Razumljivo je, da Golte ne morejo postati skrb edino le Merxa. Pritegniti je treba k sodelovanju vse dejavnike, ki lahko pomagajo, da bo končno zagotovljeno življenje iri uspeh kolektiva centra. V občini Mozirje bo treba ponovno pričeti z dejavnostjo za združitev Turista in Savinje v čemer vidijo pri Merxu večjo povezanost za turizem potrebnih delovnih kolektivov.
Vse je pripravljeno, da bo poslovanje na Golteh teklo, sicer v omejenih okvirjih, dalje. Tudi za zimsko sezono 1984/85 se pripravljajo. Zagotavljajo “torej, da bo center posloval ne glede na postopke, ki se med tem urejajo. Iniciativni odbor je ugotovil velik napredek v prizadevanjih za dobro' poslovanje v pretekli sezoni, kar gre zahvala v največji meri tovarišu Malenšku, ki je s svojo zavzetostjo storil več, kot je bilo pričakovati.
V zadrugi več pridelkov
Razgovor z direktorjem ZKZ Mozirje je vedno jedrnat. Tudi tisti, ki ne poznajo osebno Antona Vrhovnika kaj hitro ugotovijo, da ima stvari tako rekoč v rokah. Poznavalec razmer v kmetijstvu pa bo lahko spoznal, dasi v"danih razmerah, ki niso enostavne, uspešno prizadeva voditi zadrugo ob tesnem sodelovanju s kooperanti, v pridelovanju več hrane.
Pa najprej nekaj izjav direktorja Vrhovnika. Pridelali smo kljub določenim cenovnim nes-kladnjem za 7,6% mleka več kot lani ob polletju. Odkupili so 957 telet, od teh so preko 400 privezali za nadaljno rejo. Tako imajo sedaj kar zajetno število lastnih govedi v reji pri kooperantih. Uredili so lastno pridelavo jajc v Varpolju, da bi lažje zagotavljali jajca za potrebe trga. Poudarek dajejo vzreji plemenske živine, saj se tu kažejo dobre možnosti tudi v bodoče. Od tekočih težav je omenil Anton Vrhovnik visoke obrestne mere za posojila. Čeprav je njihov cilj načrtovati dolgoročno in to ekonomsko, se pač srečujejo včasih s kar presenetljivimi ovirami. Tako so morali občasno ustaviti proizvodnjo piščancev, ker je trg prenasičen. Ker pa imajo iz tega naslova kooperanti obveznosti do zadruge, so jim te olajšali. Če bi verjeli ali ne, krma je bila dražja od cene prodanega piščanca! Ta proizvodnja lahko po potrebi takoj prične. Izvoz je letos slabši od lanskega, zato ker pač niso izvažali za vsako ceno. Čeprav so letos postavili 8 ha novih hmeljišč, tudi pridelka nebo, ker gaje toča oklestila, to se bo prav tako poznalo pri izvozu.
Če sedaj pogledamo nekatere številke ob polletnem obdobju, vidimo, da-so povečali v primerjavi z istim obdobjem lani, prodajo piščancev za 100,6%, jajc za 27,7%, klavne živine za 2!7%, * seveda gre pri tem za količinske kazalce. Dohodek na zaposlenega so povečali za 74,1%, povprečni mesečni čisti na delavca pa so večji za 44,8%.
Ö notranjih rezervah pa so v kolektivu menili:
Notranje rezerve so fraza pa tudi resnica. Nikoli ni bilo tako, da boljše ne bi moglo biti. In kaj bi morali izboljšati:
— Pospeševalna služba mora biti manj svetovalna. Organizirati moramo skupno proizvodnjo, kjer bosta skupaj vlagala kmet in
zadruga in na osnovi tega delila dohodek.
—	Razmisliti, če je potrebno preoblikovati nekaj splošnih pospeševalcev za tehnologe za mleko in meso.
—	Izpopolniti moramo nagrajevanje. Osebni dohodek naj bi bil čimbolj odvisen od rezultata posameznega delovnega mesta.
—	Proučiti katera administrativna dela lahko prevzamejo knjigovodje ZE in katera bi lahko poverili računalniku, ki ga dobimo letos.
—	Razmisliti kako bi tovorno bolj aktivirali delo upravnih odborov ZE. Da bi to lažje steklo bi morali izpopolniti informiranje zadružnikov. Skupaj z (jG bi morali izdajati občasno „obvestila", tekoče pa izpopolniti obveščanje preko zbralnic.
—	Vpeljati moramo sistem sprotnih kalkulacij, najmanj za perutninarstvo in pitanje, da bomo lahko sprotno ukrepali.
—	Še večjo skrb posvetiti tržni proizvodnji.
—	Regrese, davčne olajšave, bone za gorivo, oprostitev prometnega davka vezati izključno na tržno pridelovanje. Za drugo leto razmisliti, da se ostale stimulacije (zavarovanje živali, umetno osemenjevanje, regres semen) tudi zveže na tržnost.
—	„Nobeden kg mesa, nobeden liter mleka” ne sme iz doline, v kolikor občasno porabnik ne plača ustreznega deleža v občinski intervencijski sklad.
—	Regijski SIS za preskrbo preoblikovati tako, da bo pospeševal tudi kmetijstvo po občinskem pospeševalnem programu ne pa da si izmišlja nove stimulacije.
—	V- naslednjem letu preiti s kmeti na „skupno pogodbo”, ki naj zajame celotno kmetijo. Re-promaterial skušati čimbolj dist-ributirati. Namenska proizvodnja nam ne sme vezati zalog trgovskega blaga. S preudarnimi in hitrimi nakupi moramo obvladovati tržna neskladja.
Izboriti si moramo nižje obresti zai proizvodnjo in investi-' cije, če ne vemo, da kmetje ne bodo skoraj več investirali:
—	V varčevanje pri HKS moramo vključiti še mladino. Predlagati GG, da OD za svoje delavce izplačuje preko HKS.
—	Razmisliti o propagandnih in stimulativnih akcijah za večje varčevanje.
Na Ljubnem je bilo ves teden živahno. Ni manjkalo športa, ne kul turnih in zabavnih prireditev. Na sliki: med odbojkarsko tekmo
Kako so živeli drvaiji
(nadaljevanje in konec)
V tistih časih na planine ni bilo cest, zato je bilo spravilo lesa v dolino težavna naloga. Najprej smo zgradili iz hlodov korita, imenovana „riže", ki jih je bilo treba močiti, da so bile bqlj spolzke. Če pa je bil naklon bolj skromen, smo morali spuščanje hlodovine opraviti v mrazu, da je zmrzal („sigont”) napravila svoje. Da je bilo zagotovo dovolj mrzlo, se je to delo opravljalo največ ponoči. Tako je prišlo do nepretrganega teden dolgega dela, kar pomeni z drugimi besedami, da smo-bili'rtüt nčn gah kar do 130 ur tedensko. Večkrat sem kar stoje spal!
Delo na riži je bilo zelo zahtevno in nevarno, saj je težka hlodovina drsela z veliko brzino v dolino. Da bi se sporazumevali, smo uporabljali posebne besede, ki smojih prenašali z vpitjem od človeka do človeka vzdolž riže. Ne vem odkod so te besede izvirale, saj nimajo našega korena, verjetno pa so romunskega izvora, saj so mnogi naši ljudje delali tudi v romunskih gozdovih. Tako smo rabili za povelje „spust” besedo „kerga”, če je bilo treba delo prekiniti, smo Vpili „Ubavf”. Razen teh povelj smo rabili razna opozorila še besede „johi, banja, 'kefa, mena, morta”.	iir , r;
Spomladi, koje Savinja narasla vsled taljenja snega, smo naložene hlode spustili v reko, da bi jih tako plavili do žag. Tudi^to delo je bilo zelo naporno, saj smo največkrat do
kolen stali v mrzli vodi in delali. Celo delodajalci so smatrali to delo kot nekaj posebno napornega, saj so dodelili ob takih prilikah po liter vina vsakemu delavcu na dan. Znano je, da je vino bilo različno močno, odvisno pač od tega ob katerih studencih je nosač hodil fn koliko ga je spil.
Jasno, zaščitnih sredstev pri delu nismo .poznali in se tudi niso ; kaj; dosti zanimali kako-delamo; iniv kakšnih razmerah živimo.	.in/.v:
Zelo hudo je bilo v dolini med krizo v tridesetih letih, ko je domala zamrla lesna trgovina. Takrat se je vse hudo najprej naložilo na hrbet delavca, taje tudi krizo najbolj občutil.
Plačilo je bilo neredno in plačilnih list nismo poznali. Vsake štiri mesece smo dobili neke vrste akontacijo. Da pa smo lahko preživeli, nam je podjetje izdelalo neke vrste zabojev v katere so vsake toliko čaša dali določene količine moke, sladkorja, slanine, makaronov in podobno, seveda brez možnosti izbire. Tudi to smo prenesli, saj smo bili vajeni trdega življenja.
Ob vsem tem smo še vedno našli čas in imeli željo po veselem življenju. Peli smo v zboru, vsako leto smo se naučili kakšne igre, pa tudi sicer stW6 zriali biti veseli.
S tem skromnim zapisom želim ohraniti .spomin na težke delovne ■ razmere takrat, ko rtismO' šteli delovnih ur in v tolažbo vsem tistim, ki jim je 42 urni delavnik v breme.
i. si:pin
Slušno prizadeti mladinci v vojaških uniformah
V o-ntrti za obrambno vzgojo na oiemenu nad Šoštanjem je potekalo usposabljanje mladih prostovoljcev, ki sta ga pripravila Oddelek za ljudsko obrambo in Občinski štab teritorialne obrambe občine Velenje. Mladim prostovoljcem so se letos prvič pridružili slušno prizadeti mladinci. Bilo jih je šest, štirje iz mozirske in dva iz velenjske občine. Zanje je bila to zanimiva dogodovščina in izkušnja, hkrati pa potrditev, da lahko enakopravno sodelujejo.
Program dela je bil za slušno prizadete prostovoljce enak kot za vse ostale, razlika je bila le v tem, da jih je vseskozi spremljal tolmač in jim razlago prevajal v kretnje. Spoznali so vrste orožja in se naučili rokovanja z njim, se seznanili z osnovami civilne zaščite ter z možnostmi preživetja v naravi. Poleg praktičnega pouka so si ogledali še številne zanimive filme in poslušali predavanja.
Delovni dan je bil dolg in naporen, vendar se kljub temu nihče ni pritoževal. Njihov komandirje bil z njimi zelo zadovoljen in je poudaril, da ima le r^dko tako pozorne učence. Tudi sam se je zelo potrudil in se je že prvi dan naučil poveljevati v njihpvem jeziku — z gestami.
Slušno prizadeti želijo vedno in povsod enakopravno sodelovati' in to je bila zanje dobrodošla priložnost. Dokazali so, da so sposobni enako uspešno ali celo bolje opraviti vse naloge, da lahko tudi njim zaupamo obrambo domovine. To potrjujejo tudi rezultati, saj je med vsemi, ki so bili na usposabljanju najbolje streljal slušno prizadeti mladinec.
Kljub napornemu programu seje še vedno našlo dovolj prostega časa. Takoj po prihodu v tabor so mladicni — prostovoljci ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine, imenovali referente za kulturo in šport, ki so skrbeli za organizacijo prost-očasovnih djeavnosti. Tudi tukaj so se slušno' prizadeti mladinci brez problemov vključili in enakopravno sodelovali..
Vsi, ki smo bili prisotni pri usposabljanju mladih prostovoljcev na Slemenu, smo ugotovili, daje bilo delo dobro zastavljeno in je akcijo treba nadaljevati prihodnja leta. Menimo, da prostovoljcev med slušno prizadetimi ne bo manjkalo, saj so se na usposabljanju dobro počutili. Prvi poskus takšnega načina usposabljanja je presegel vsa pričakovanja tako med slušno prizadetimi, kot tudi med vodilnimi v taboru.
DARINKA MEH
Uspeh — plod dobrega sodelovanja
Letošnja flosarska prireditev na Ljubnem je uspela nad pričakovanji. Uspeh ni le v številu obiskovalcev posameznih prireditev, je vse bolj v zadovoljstvu, ki so ga občutili ljudje skozi ves teden tokratnega flosarskega bala.
Že nekaj let smo opozarjali poznavalci podobnih prireditev na pregosto ponav ljanje vsebine, kar pomeni seasom upadanje zanimivosti. Ljubenci so znali prisluhniti glasu obiskovalcev in združili so svoje sile ter načrtovali spored, ki je zahteven, pester in zanimiv.
In kot vse kaže, je poudarek na stare običaje in šege kraja in okolice vendarle bil tisti pravi cilj, saj je vsebinsko vedno privlačen, kulturen, hkrati pa pomeni delček nas samih. Kes pa je tudi, da se vse bolj obračamo h kulturnim doživetjem in manj k veselicam, ki seveda morajo biti, ■ vendar ne kot osrednja prireditev.
Vse priprave je letos vodil k&ordina-cijski odbor v katerem so sodelovali predstavniki vseh društev, krajevne skupnosti in družbeno-političnih organizacij, skratka kraj se je združil v skupnem hotenju privabiti na Ljubno spet množice.
Preveč bi bilo pisanja, če bi hoteli vsako od štev ilnih prireditev flosarskega tedna na Ljubnem orisati. Skupni imenovalec je na kraju vendarle uspeh in potrditev, da bo kraj še dolgo turistično živahen, saj so podobne ponudbe obiskovalcem doline kar preskromne.
Seveda prireditelji nišo pozabili športnih srečanj. Tudi glede teh je bil spored zanimiv.
V vrstah pripravljalcev sta bila med drugimi tudi zakonca Jože in Lenka Kralj. Pogovor z njima je potrdil izvirnost posameznih zamisli pri sestavi sporeda in izvedbi posameznih prireditev. Kot kaže, so pri vsem pomagali kar vsi iz družine.
Najprej je Jože Kralj poudaril, da je delo koordinacijskega odbora v vsakem pogledu dobro zaživelo. Za eno društvo, še tako prizadevno, je taka prireditev pretrd oreh. Vsi združeni pa seveda marsikaj zmorejo.
Vse dni v tednu so poskrbeli, da seje kaj dogajalo. Treba je bilo pač poskrbeti za izvajalce iri voljo do sodelovanja. Ljudje v kraju in okolici so pokazali zanimanje za načrtovano vsebino flo-sarske prireditve, kar je bil že prvi us-
peh. Vrbje je postalo središče dogajanja te dni in kot kaže, ljudje kar radi prihajajo tja ob Savinjo.
Lenka Kraljeva vidi uspeli tudi v tem, da so se poleg domačih ljudi, za spored zelo zanimali gostje. To pomeni, da lahko tako naravnana prireditev spet postane za turiste vaba, kraj pa dobiva nazaj sloves, ki ga je prav zaradi bogate turistične ponudbe že desetletja imel.
Naši ljudje, predvsem pa mlajši, pa spoznavajo ob' takih prilikah kulturne korenine lastnega naroda, zato je treba ponuditi čimveč tega, kar gre v pozabo, pa je naša izvirna kultura. Če smo se bali, da ne bo mogoče privabiti dovolj ljudi na naše večere, smo se ušteli, saj je množica poslušalcev pela s pevkami domačega prosvetnega društva, ko so pripravile večer narodnih pesmi v Vrbjem, pravi navdušena ljubiteljica narodnih viž, Lenka Kraljeva. Seveda ni manjkalo domiselnega načina vabljenja, tako so pevke razposlale po Ljubnem vabila s katerimi so na svojstven način opozorile na srečanje — „pod orehom v Vrbju bomo prepevale slovenske narodne pesmi, pridite z nanti zapeti.” In tako ni manjkalo tistih, ki'šo pritegnili lepemu petju ljubenskih pevk.
Večer z narodnimi plesalci je bil prav tako prava paša za oči in kulturno doživetje. Znano je, da na ljubenski šoli že nekaj časa gojijo folkloro. Nastopili sta dve skupini, ki jih vodita Jelka Marovt in Ana Kamplin. Domačini poznajo mlade plesalce že zelo dobro, saj pridno in uspešno nastopajo na mnogih prireditvah. Tokrat pa so poželi veliko zanimanje med turisti, ki so še posebno uživali ob naših narodnih plesih.
Moški zbor domačega prosvetnega društva pod vodstvom Jožeta Orešnika pa je po stari fantovski šegi prepeval pod okni in po trgu. Tudi to pomeni osvežitev posebne vrste. Domiselnost se je tudi tokrat poplačala z velikim zanimanjem in hvaležnostjo krajanov. V resnici je bilo tako, kot pred davnimi časi, ko so po trudapolnem delu fantje radi zapeli pod lipo, ali pa so svojim dekletom s pesmijo dokazovali naklonjenost. Pesem pač seže v srce!
Na Ljubnem poudarjajo velik delež pomoči; ki jo je ob prireditvi nudil Tu-ristbiro Mozirje, posebno njegov vodja Stanko Podsedenšek, saj je poskrbel za dobro obveščenost javnosti o flosarskih dogodkih.
Radioamaterske
'S • •
V preteklem šolskem letu so mozirski radioamaterji posvetili še več pozornosti šolam kot v prejšnjih letih, saj so želeli z večjo aktivnostjo proslaviti 15-letnico. obstoja njihovega kluba. V okviru že tradicionalnih radioamaterskih akcij „Pomlad na radijskih valovih” so se v Začetku aprila pomerili v poznavanju življenja in dela pesnika^ Karla Destovnika—Kajuha učenej OŠ „Blaž Arnič” Luče in ob sav. OŠ „Biba Rock” Štoštanj, ki jo je pred vojno obiskoval tudi Kajuh. Dan pozneje je potekal kviz med os n. šolama Ljubno ob Savinji in „Miha Pintar — Toledo" Titovo Velenje. Učenci objfch šol so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine Radia OF „Kričača”, ki so jih f)o UKV zvezi postavljali člani Raidokluba „Kričač” pri RTV Ljubljana. Letos so se prvikrat srečali preko amaterskih valov tudi učene, osnovnih šol Lepa njiva in Nova Štitj ta, nato pa še OŠ ReČica/S in OŠ Šmartno ob Dreti. Med prisrčnim programom so si učenci medsebojno predstavili njihove šole in kraje, brali zanimive spise, recitirali, peli m -se pomerili v reševanju ugank. Člani šahovskega krožka na mozirski šoli so se preko UKV zveze uspešno pomerili s šahisti enakega krožka na OS „Karel
D.-Kajuh” v Šoštanju.'Ob zaključku šolskega leta, pa so člani kluba prij kazali učencem osmih razredov OŠ Mozirje delo z elektronskim računalnikom. Pravda tem področju čakajo mozirski klub v bližnji prihodnjosti pomembne naloge, saj bo treba to dejavnost razvijati tako v samem klubu kot na šolah v občini. Naj navedemo, da je klub doslej sodeloval pri organizaciji različnih akcij kar. s triindvajsetimi šolami na področju Koroške, Šaleške doline, Savinjske doline iri tudi drugje. Tako kot prejšnja leta so se radioamaterji tudi letos udeleževali vseh že kar tradicionalnih akcij, kot je prohod po poti 14. divizije, spremljanje štafete mladosti, UKV tekmovanj. Prizadevno delajo konstruktorji in cebejaši, opremo za radiogoniometri-ranje so z uspehom uporabili na mozirski šoli, saj je „lov na lisico” za' pionirje zelo zanimiva tekmovalna disciplina. Uspešno poteka tudi akcija za postavitev bivaka za UKV tekmovanja, v klubu pa imajo težave z reševanjem problema ogrevanja prostorov v zimskeiri času, kjer poleg oštaliii dejavnosti redno'poteka tudi kondici-..ranje vezistov- radiotelegrafistov.
LUDVIK ES
Tomaž Felicijan z Rečice ob Savinji je najmlajši med radioamater-skimi operaterji v mozirskem klubu. Na sliki je prizor v osnovni šoli na Rečici
Pred srečanjem v namiznem tenisu med paraplegiki na Ljubnem je njihov pevski kvartet zapel
Elkrojevci s krampi
Znano je, da pripravlja Elkroj v Strugah pri Lučah svoj obrat. Krajani že nestrpno čakajo, saj mnoge ženske iz bližnje okolice želijo v tem obratu najti kruh.
Seveda je povsod predpogoj za življenje-dobra pitna voda. In v tem predelu je še ni bilo, vsaj vodovoda ne. S krajevno skupnostjo Luče so zato dogovorili skupno udarniško akcijo.
Kljub delu na poljih se jih je zbralo kakih 200, ki so prijeli za krampe in lopate ter izkopali jarek za cevovod v dolžini 600 metrov. Pa še jih čaka izkop kakih 400 metrov!
Ob tem je zanimivo, da je biler naročeno vsem udeležencem, da prinesejo seboj, žen-
ske lopate, moški pa krampe. Tako-je tudi b'ilo in kmalu je nastalo .pravo delovno vzdušje. Kar zanimivo, kako so ženske pridno in prizadevno delale z lopatami'. Zemeljska dela niso lahka, žato je to občudovaonje še bolj na mestu.
Udeležba s strani Elkroja je bila izredna. Kar 190 jih je bilo. Prišli so iz skupnih služb, TOZD Mozirje in TOZD Šoštanj. Čeprav je bila prosta sobota, so delavci pokazali smisel za pomoč pri urejanju novega obrata v Strugah.
Obetajo, da bodo podobno prijeli za delo čez kakšen mesec, ko morajo načrtovan izkop dokončati, Tudi takrat bodo naredili izkop, položili cev in jarek zagrnili, kakor so storili tokrat.
O kurah nesnicah
V času, ko se na vseh ravneh borimo za doma pridelano hrano, je še kako pomembna vzreja kur nesnic. Takšen obrat ima tudi Alojz Blekač-Slatinšek na Rečici.
Blekač je mlad gospodar in sledi sodobnim načinom reje kur. saj to delo zahteva posebno skrb predvsem za zdravje jate. Pred tremi leti je pričel z rejo kur, koje ugotovil, daje kmetija le premajhna, da bi družina ustrezno dobro živela. Zemlje ima skupaj 12 ha, od teh le 6 obdelovalne. Z ženo zmoreta ob kurah rediti še 13 govedi, 7 je molznic. Dela pri hiši torej ne zmanjka.
Skupaj z zadrugo je Blekač načrtoval rejo kur. Zadruga mu je poskrbela načrte, dala mu je posojilo in tudi jata je njena.,Sam pa je poskrbel za zgradbo in opremo. Slednja je uvožena iz Italije in kot pravi Alojz Blekač je zelo dobra in še za trikrat cenejša od domače. Strokovno bdi zadružna služba nad rejo in to daje rejcu, dober občutek. Vsako stvar skupno dogovorijo in tako je povezava zadruga — kmet izredno čvrsta. Tudi za reden odkup poskrbijo, gre torej za resnično kooperacijo, ko vsaka stran nosi svoje breme in izpolnjuje obveze. Posebno važrto je to pri nabavi krme, ki jo prav zaradi dobre organiziranosti v zadrugi redno dobivajo.
Pogled v zgradbo je prav presenetljiv. Kakih 6000 kur nemirno brska go krmi in steguje vratove izza kletk. Ze obhod takšne količine živali je zanimiv. In kot pove gospodar, je treba
Alojz Blekač-Slatinšek
vsak dan skrbno nadzirati zdravje jate in preprečiti vsako okužbo, kajti nesreča bi bila velika, če bi med kure prišla bolezen. »
Seveda je vsak obiskovalec radoveden koliko nesejo te kure. Alojz Blekač je povedal, da na višku nesnosti pridela dnevno kakih 5000 jajc. To pa je 31. teden starosti in 10. teden nesnosti. Sodobna tehnologija omogoča sicer nekoliko manj ročnega dela, vendar pa tega nikoli ne zmanjka.
Mlada na turistični
Ko smo bili pri Jevseniku na obisku, smo se želeli tudi nekoliko pogovoriti o turistični dejavnosti na tej kmetiji. Pavel Goličnik—Jevsenik je besedo takoj prepustil hčerki Cvetki, ki je pravkar končala gimnazijo in namerava nadaljevati študij na agronomiji, smer živinorejo. Seveda je sprva takšna predaja besede dala slutiti. da je Cvetka tisti član družine, ki skrbi za turizem in kise bo stem tudi v naprej ukvarjala. Kaj meni Cvetka Goličnik?
Najprej ne skriva v besedi veselja nad delom na kmetiji, zato tudi predvidena usmeritev v študiju. V počitniškem času pač prevzema določene naloge v delu z gosti. Saj je v družini prava delitev dela, ki je potrebna ob tolikem delu na kmetiji.
.Zvemo dalje, da so nekdanje gospodarsko poslopje pričeli že leta 1974 obnavljati in urejati za potrebe kmečkega turizma. Posrečeno je, ker je stavba povsem ločena od bivalnih prostorov.domačih, vendar pa je blizu vseh ostalih poslopij injsredi lepega senčnega dvorišča. Imajo 5 sob, skupaj 15 postelj. Lani so dobili prve goste, največ tujce. V času našega obiska sojih imeli 10. Goste usmerjajo ali Turistbiro Mozirje, ali Kompas Lju-bljiyna. Zanimivo pri tem je, da prihaja na kmetije vse več-mladih ljudi. Domači gostitelji so veseli, da so nekateri od lani, prišli tudi letos, kar je seveda priznanje in potrditev, da so bili •zadovoljni. Tako je pri Jevseniku, vsi v družini si najdejo svoje mesto pri nalogah, zato tudi zmorejo obdelovati kmetijo in še poskrbeti za goste.
4 EZQNOViCE
Številka 8 — Avgust 1984
PRED 40. LETI * PRED 40. LETI * PRED 40. LETI * PRED 40. LETI *
Pred ljudskim zborovanjem v Homu. Na njem so govorili najvidnejši voditelji osvobodilnega boja in predstavniki zaveznikov
Spomin, ki ne sme v pozabo
Kronika XIV. divizije, natisnila centralna vojaška tehnika propa-gadnega odseka IV. operativne cone, napisala Vera Hreščak-Bebler, ilustriral Pavel Simec-Pajo. Besedilo je bilo ob osvoboditvi Gornje Savinjske doline zelo znano, saj so ga morali na raznih mitingih stalno ponavljati, izvajala na kitari Robi Rožaj-Vecko in Vera Hreščak skupaj ali posamič
ŠTIRI DNI IN TR.I NOČI
3 AS.;
ODBIJA 'FltVI NAVAL.
pos.l
sod CrnivcoLi številni k? mi oni, polni vojcstv:. in d" se že ponikr.tr; dve koloni proti vrhu Cr nivor po obeli strmeli ceste. batcljon lot:	jo
stavlieno z.scdo desetih ljudi s	1 “
zom., reko j je štab bataljon;, pc jačanje ene čete. Čez dobre pol uie su z.c uujc knili prti streli. Sovr. žnlku zaseda niti ni pustil., de bi se razvil v strelce, ker je bil v številčni premoči, ampak je pod vodstvom _ko mandanta, bataljona takoj z. jurišem razpršil sovražno skupino.
Grmenje topov in minometov se je razbilo v našem jurišnem kriku, sovr žnik se je pričel umik: ci ookanje in žvižganje granat prejenja, boici se* ust vijo in so ze s cigaretami v u stih mou seboj v živahnem razgovoru. Brišejo si pot s čel’,. .Stab bataljon- t 'koj izbere m pripravi nov položaj, ker je pričakovati,d., bo sovražnik noizkusil z novija vdorom.
Vse mrzlično dela; borci nosijo kamenje, da. si’ za. silo napravijo zaklone, Začuje jo se brzostrelni topovi,težki minometi kmalu zupojg - mine udarijo okrog nas,de včasih težko vidiš od borca do oorca. Mi pa čakamo sklonjeni k Zemlji - ni še čas za napad, joda:, v tem prime ru nismo mogli mi napadati. Sovražnik je s po močjo tankov, blindiranih avtomooiiov m raket nega topa uspel,da nas je potisnil kakih 500 m nazaj.■ koda tu sta nam priskočili na pomoč še dve četi četrtega bataljona.
Priprave
aljc
novi juriš.
Žtabi so dobro
Nova velika zmaga, brošura,-\ reportaže iz borb za obrambo osvobojenega ozemlja, natisnila CVT PROD IV. operativne cone, četrti zvezek knjižnice propagandnega odseka IV. operativne cone, ilustriral Pajo, avtorji France Kosmač, Oskar Stajpbah, Maks Os-tnakin, Stane Lenardič-Žan
Na Ljubnem po bojih za osvoboditev kraja
Kam nas lahko takšno brezciljno hlepenje po udobnem življenju pripelje? Do mehkužnosti, do nečimernosti, do razčlovečenja. Prav zato je potrebna streznitev, potreben je spomin na žrtve obeh vojn, na neštete izkrvavele matere, otroke v drugi svetovni vojni. Občudovati velja pogum in odločnost tistih, ki so stopili pot upora, ko je sovražnik najbolj divjal po naši zemlji. Prav ta upor je dajal mnogim našim ljudem iskro upanja na svobodo, čase.
Ljudi je med drugo vojno povezovalo prepričanje, da morajo sovražnika pregnati, da morajo storiti vse za tiste, ki so se borili proti takšni premoči v orožju in' ljudstvu. Vedeli so za cilj, zato niso obupali, saj so sledili besedam Kajuha, ki je zapisal „moja pesem, ni le moja pesem...”. Torej v boj so šli s svojim ljudstvom pesniki, umetniki, kulturni delavci prav zato, da bi ljudje ob njih spoznali svoje mesto.
S spoštovanjem in ponosom se moramo spominjati žrtev našega osvobodilnega boja, ki je terjal tolika življenja. Mnoge hiše so ostale neme, požgane, prazne, danes pa spominjajo na čase ko so tudi tam živeli veseli ljudje, ki so želeli
Res, tu spomin na vas mora ostati v nas! Moramo se zavedati kaj ste nam zagotovili — svobodo, neodvisnost, mir in možnost, da vsak po svojih močeh ustvarjamo. Mislim, da kar prevečkrat pozabljamo na vse to, živimo pač v želji po več dobrinah, vedno si še prizadevamo za več in več...
Taki prizori so napovedovali zlom okupatorske armade
mir in le delo so poznali. Pa je nasilje spremenilo njihovo pot usode.
Moja misel je, da ne smemo pozabiti tudi tistih, ki se še danes borijo za svobodo. Želimo jim, da tudi njih vodi v boj prepričanje v pravico in zmago.
ZDLNKA, COS Gornji grad

ljudstvo jo zadihalo s polnimi pljuči. So. j c o pretekla tri loto., ko so zadrževali dih. "Hcčili sto n c. s zadnji čas",to so pravilo Sanico "Ni bilo v«.N siveti ned terci vragi11. Tak vrvež jo po dolinitkot ga non da ta dolin:, še ni doživela. Za naše borce j = vso na razpolago- Vsojio strože - atr.ro in mlado.Dekleta jim porojo,Šivajo in jih kitijo z nage ljni.Kanice nabirajo solato,fižol v stročju se kuha za celo brigado.
Politični delavci in vojaki organizirajo nitinge. Hišo v vasi so daleč raztresene.Obvestiti je treba vse.Zvečer se svečano rcspoložonjo še dvigujs.Ive štorklji skušata rotiti vaščane. Spuščata bombico.ubije ta mlado mater. ITad Sposnjin gradom zaropočejo nanju naši Šarci. Morata jo cSkuriti.Ha mitinge prihaja kljub težkemu dnevnemu delu na etotinc ljudi.Velike dvormne so kar tesno.Nestrpno čakajo govornike,prodstavni
ko naše oblasti.
Z o. P okraji inski Vojke.Poslušalcem teki narod in njegova v doslej živeli deli za težave shemu ljudstvu,- .i, v-_u„ J ugasle vi j 1. S ali kniet j
jerskp nastopa tajnik Ivan Neuec -jo je v treh letih prehodil slovens izvajanja presenečajo,saj so ljudje švabakih listov in no lo r.alo ve so očuvali življenje in inetjo sloven n-,w spominja poslušalce na življenje v o turi rodijo
■•-j para n<3
težko vole.So svojo dola dobiva telet- is uro. Knut jo najslabšo plačan.Prisiljen
Osvobodila.-'Pte-onta jo razlastila tuje turo gospodo.Vna ta zemlja jo vrnjena v ve Tisoči in tisoči kmetov in viničarjev, bo Prpnta.vodi slovenski narod v srečno bodo za tujpe,Vsi plodovi našega dein bodo osta
izkupička za živino je zadolževati se. Kaši dieser ji bogatije nc^raj vebepreku.pčovalc.v iz beograjsko čeršije ali največkrat tujce. SlovunslA viničar gera in pri deluje žlahtno ii.no za -tujo gospodo iz Gradca, ki je lastnik naših Slo venskih goric,Haloz,1 oker itd.oar.'pa pri tok strada. Njegovi otroci r.i Bajc skorje kruha in šo bledih iic’. To 600.000 hektarjev najboljše slo venske zemlje,gozdov,njiv in vinogradov je vijro'kah Koncev, Madžarov in Italijanov. Ade graščake in čno last. slovenskega dpbilo to zerclj čnost.IIič Več ne li dona.
V imenu Komunistične Partije Sl-"vc-nije,govori sekretar Oblastnega Komiteta KPS za Štajersko tov.polkovnik Aleš Beblor-Primož. Tov.Bebler prikazuje,kaj so voditelji nekdanjih uradnih strank počenjali žc-^v sta ri Jugoslaviji in kako so se obnašali ob razsulu to države. Pečin so razni Kreki,kuharji,Periči zbežali v London,su je druga skupina nekdon jih vlastodržcev spečalr. s Hitlerjen. Tov.Bebler sprašuješ"Ali to nisc znana imena - I:upnik,Hihsjlovi6,Nedič? Ali nismo ta imena slišali že v stari Jugoslaviji? Nedič je bil vendor ‘ v^jni minister, danes pa jeHit ler jev hlap sc. m P.upnikiSisme to ir:e že slišali? Ta jc bil prosluli go neral za? utrjevanje naših noj. Če takrat je sproti izdajal Italijanom in Ktrcctr. vsak bunker. Danes ja vrdja švabobranccv.Ali ime Draža Mihaj lovič? Tudi to ime sno ?e slišali v stari Jugoslaviji. Ta je bil nekaj časa v Celju komandant puka. V tisa trc-h letih pa se je zvezal, z Nemci in skupaj s svojimi četniki pobijal hrvaške- in muslimansko kmete.Vsi ti nekdanji voditelji narodov Jugoslavije ec -v *«h	.lotih pomagali
Hitlerju uničevati trp*Aa .Ijnastvo.-
Jožefinske davčne
\
spremembe
Davki so bili v preteklosti, posebno pa ■ v času fevdalne gosposke, veliko breme inje najbolj prizadelo revne ljudi. Znani so nemiri, ki sojih povzročili davki, ali kakor so jim pravili naši predniki „dače”. .Že Marija Terezija je nekoliko omilila „krutost” pobiranja davkov, ni pa spremenila načina določanja višine, oziroma ni preprečila samovolje tistih, ki so davke določali.
Jožef II se je lotil težkega dela, napovedal je davčne spremembe, in zapovedal z odredbo 20. 10. 1785, da se mora davek enako razdeliti ne glede na stran in poreklo posestnika. Izdana so bila posebna navodila po katerih se je moralo izmeriti in popisati vsa rodna zemljišča, ter določiti pridelek na posameznih površinah.
Delo so vodile graščine in krajevna oblastva, da pa ne bi prišlo do nepravilnosti so s strani deželne oblasti strogo nadzirali delo skupin za ocenjevanje. V njih so bili poleg oblastnih predstavnikov še zastopniki soseske, kjer se je popis opravljal. Lastniki zemljišč so iz svojih vrst izvolili 6 „zaupnih mož", zato da bi potekali postopki nepristransko in pošteno. Strokovnjaki so predstavljali takoimenovano podkomisijo v kateri so bili okrožni komisar, ekonom in inženir. Vsak lastnik zemljišča je povedal pridelek na določeni njivi ali travniku, ta podatek so strokovnjaki preverili in ga v celotni komisiji dokončno ugotovili ter vpisali. Delo je bilo obsežno, vendar je veleval cesarski odlok, da mora biti gotovo do konca leta 1785. Komisije so tako hitele od graščine do graščine in delale neumorno od jutra do mraka. Vse se je torej odvijalo v širokem krogu domačinov, zato je veliko vlogo odigral župan kraja v katerem je delala komisija. Ta- je namreč sprejemal ocene kmetov samih in ker so jo podali pred „uradno
osebo” je pomenilo krivo navajanje, kaznivo dejanje. Prej zamolčana zemljišča, so se ob tej priliki popisala in za zamolčanje predvidene kazni, se niso izvajale, ker je bil namen popisa opraviti temeljito delo. Se to je zanimivo. Za vsako goljufijo, ki jo je kdo prijavil in je bila dokazana, je bila izrečena visoka globa. Tako vplačan denar je dobil kot nagrado prijavitelj prekrška! Ko so bili popisi z ocenitvijo pridelkov gotovi, so jih javno razstavili pri županih ali župnikih.
Ocenitev in popis sta morala biti vedno opravljena obnavzočno-sti lastnika zemljišča in prisotnosti komisije ter župana. Vsi pa so 'bili zapriseženi za svoje delo.
Pred delom same komisije, so razmejili zemljišča z mejniki. Razumljivo je, da se je vse opravljalo na poljih. Kot temelj za ocenitev pridelka je služil podatek nekajletnega povprečja in seveda razred kakovosti zemljišča, teh je bilo troje (zemljišča so razdelili v tri razrede). Vpisali so torej, da je zemljišče dobro, srednje, ali slabo. Na sploh je zanimivo, da sp ob teh meritvah in ocenitvah upoštevali tudi pridelovalne pogoje, koliko več truda se porabi za'pridelek, toliko manjši naj bo davek, so menili.
To je bil na takratnem avstrijskem ozemlju prvi poskus urediti davčno politiko. Kljub dobremu namenu, se je pozneje pokazalo mnogo pomanjkjivosti, ki so povzročale negodovanje, med kmetovalci in graščaki, se pravi lastniki obsežnejših površin. Precej časa je še preteklo, da so uspeli utrditi davčno breme po načelu enakopravnosti. Vsekakor je uredba Jožefa II sprožila postopke za izboljšanje nemogočega stanja v prejšnjih letih, koje bila možna velika samovolja graščinske gosposke pri odmeri davka.
A. V.
Menina že devetič osvojena
Športno društvo Lipa iz Šmartnega ob Dreti je letos že devetič organiziralo pohod na Menino planino v počastitev dneva borca. Že leta 1976 je društvo prevzelo v oskrbo grobišča na vzhodnem delti planine.
Pod 'geslom „POT POD NOGE, KREPIMO SRCE’V-smo krenili proti Menini, vir; Strojniku smo vplačali startnino, prejeli kartončke in prišli nato do prvega zbirališča na Poljani. Tu. je bil kulturni program najmlajših, za razpoloženje pa je poskrbel priznani partizanski harmonikaš Ivan Cigale-Hans. Pri jezeru Biba smo nato imeli piknik v naravi. Hans je spet poskrbel za veselo razpoloženje in v poznem popoldnevu smo se vrnili v dolino, kjer je 1050 udeležencev prejelo značke z nalepkami.
Množičnega pohoda so se udeležili tudi krajani Bočne; Nazarja, Mozirja, pa tudi iz Ljubljane, Celja in Titovega Velenja. Najmlajši udeleženec je imel komaj tri leta, najstarejši pa kar 78 let.
Poleg trim hoje se udeležujemo v januarju ali februarju smučanja, v marcu keglja-
nja v Mozirju, ob prvem maju teka na 1500 m, v juniju kolesarskega maratona okrog Menine planine na 100 km (naj-starejši kolesarje imel 71 let), v juliju imamo hojo na Menino :pranino, v avgustu ali septembri! je kolesarjenje na 20 km ; (letos od igrišča Račnek do Sa-ivinjskega gaja) v počasittev ■občinskega praznika in 40. obletnico osvoboditve Gornje Savinjske doline, udeležencev bo preko 1000. Za krajevni praznik 24. oktobra imamo streljanje na domačem strelišču, v decembru pa naše vsakoletne trim akcije zaključimo s plavanjem v bazenu v Titovem Velenju.
Duša športnega društva Lipa je tajnik KS Tone Glojek, ki je tudi gonilna sila vseh na-„ ših akcij. Družbena priznanja odklanja, saj so mu največja zahvala za njegovo nesebično delo le doseženi rezultati. Kljub sedmim križem pravi Tone bo še kako desetletje z veseljem vztrajal in vodil športno društvo Lipa novim uspehom naproti. Zato mu želimo še vnaprej dobre volje in trdnega zdravja.
Jože Zidarn, Šmartno ob Dreti
c-** V™ s ;	„ ^	'
Družina Bode pri Jevseniku v Šmihelu
Pri vas iščemo miru
Kljub težavam, ki spremljajo letošnje turistične razmere, je na naših kmetijah kar živo. Seveda ni tako, kot je bilo pred leti, kajti povsod se pozna pomanjkanje denarja, zato tudi niso vse razpoložljive zmogljivosti turističnih kmetij zasedene.
Pri Jevseniku (Pavel Goli-čnik) v Šmihelu so tudi z letošnjo sezono zadovoljni. Pri tem poudarjajo, da imajo predvsem že znane goste, se pravi, da so letos ponovno prišli, kar kaže na zadovoljstvo z lanskim počitnikovanjem.
Med letošnjimi gosti je tudi družina iz zahodno nemškega kraja Am Kreutzstein. Gre za družino Horsta Bodeja, ki je po poklicu trgovski poslovodja in je star 48 let. Prijazno se je odzval naši radovednosti in nam povedal, da je tokrat že četrtič v Jugoslaviji. Dvakrat je bil na morju, drugič pa je pri Jevseniku. V turističnem katalogu je zvedel za turistične kmetije v naši dolini. Lani ga je naključje pripeljalo v Šmihel, kjer se mu je tako do-padlo, da je sklenil letos spet obiskati to kmetijo. Tudi njegova soproga je izrazila zadovoljstvo nad bivanjem na kmetiji, temu mnenju se je pridružila tudi tašča Horsta Bodeja. Najmlajši član družine, kakih 10 let stara hčerkica, pa je že zaradi otroške radovednosti našla na deželi vse mogoče zanimivosti, ki jih v mestu ne najde.
Zanimalo nas je, če je morda družina kmečkega izvora in da vsled tega. ljubi deželo. Ne, izhajajo iz meščanske družine
in prav zato cenijo lepoto bivanja na kmetiji. Sicer pa poudari Horst Bode, daje njegovo vsakodnevno delo vezano na množićo ljudi in da prav zaradi tega ceni mir, ki ga najde v tako lepem okolju kot je Šmihel. Pri njih je podobnih predelov zelo malo, če pa so, so največkrat v zasebni lasti in so zato za obiskovalce zaprti.
Veliko prednost naše kmečke turistične ponudbe vidijo gostje iz Nemčije prav v lepoti krajine, ki nudi človeku izjemne možnosti za sprehode, za počitek, za občudovanje prvobitne narave, če pa želijo potovati po dolini, pa imajo svoje vozilo in si pač ogledajo to kar jih zanima. Bodetovi so svetovni popotniki, bili so že marsikje, tudi Afrika jim ni neznana, zato je njihovo dobro počutje pri nas še bolj dokaz, da imamo izredne možnosti v razvoju našega turizma, le malo več bo treba imeti posluha za želje obiskovalcev, morda bo treba še nekoliko popestriti izvenpenzionsko ponudbo, pa bo uspeh zagotovljen. Seveda le tako dolgo, dokler bodo pri nas našli lepo krajino in neonesnaženo naravo!
Ljudje pri nas, da so prijazni in radi pomagajo, če je treba, pove Horst Bode. Kot tujci nimajo občutka, da so odrezani od življenja v zaselku. Tudi to je velika prednost, ki jo kaže negovati. Ob koncu razgovora je bilo poudarjeno, da se jim pri nas dopade in da bodo spet prišli. Le tega si želijo, da bi tako ostalo, kot je sedaj.
Pomembno odličje Elkroju
Za uresničevanje družbenih ciljev je Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije namenila kolektivu Elkroja plaketo ZZB NOV SFRJ. Letos sta to visoko priznanje prejeli v Sloveniji le dve delovni organizaciji, med njima torej Elkroj.
Plaketa je bila podeljena na Dan vstaje slovenskega ljudstva v Ljubljani.
Sejem bil je živ
Lučani so letos obljubljali se-manji dan, ali drugače Lučki dan naj bi popestrilo semanje vzdušje. Dogajalo se je več, kot so najbolj zagnani lučki turistični in drugi delavci pričakovali.
Vse je potekalo v znamenju kolovrata, tudi obeske, ki so nadomestili vstopnice in sojih naredili učenci v osnovni šoli, so okrasili v tem smislu. Dobra zamisel in kar je še najvažnejše, izvirna in morda samo lučka!
Dan pred lučkim praznikom so zvečer imeli pravo krajevno slavje. Na sporedu je bilo vlečenje vrvi, torej športna prireditev za debele in suhe. Da pa bi vse potekalo po pravilih, je bilo javno tehtanje enih in drugih, na. zato posebej izdelani tehtnici, ki bi zaslužila nagrado za inovatorstvo. Skratka, priprave na izbor „močnih” so bile natančne, pri gledalcih pa so vzbujale množičen smeh.
Žejprej so se pomerili športniki Ormoža in Lučani, tudi simultanko so igrali, vendar pa se tokrat domači šahisti niso kaj prida obnesli. Sicer pa, važno je sodelovati...
V nedeljo pa je bilo v kraju vse živo. Prirediteljem je zamisel o domači sejmski ponudbi pokvarila množica sejmarjev s kičem, žal so ti bili prav ob vstopu v vas'in so že kar v naprej pokvarili vzdušje, ki je sicer vladalo druge. Na trgu so se najbolj izkazali gozdarji. Ne le da so izdelali pravo drvarsko bajto, ob njej so prikazali popravilo gozdarskega orodja. Le škoda, daje toliko truda namenjeno kratkorotrajnemu ogledu. Verjetno bi celotna bajta z okoljem sodila kar takšna v kakšen muzej, tako pristna je bila. Vsekakor pa je predstavljala narodopisno vrednoto. Gozdarji ne bi bili to, če ne bi hkrati ponudili tudi kaj za žejo!
Lovci so pri Vinku Knapiču uredili zanimivo razstavo trofej in tudi tam so ponujali pod lovsko prežo kavo in še kaj. Znamenitost pa že postaja brunarica z medvedom in drugimi nagačenimi žival-
mi. Zaenkrat je vse to uredil Kna-pič sam, verjetno pa bodo pomagali še tisti, ki jim mora biti turizem kraja pri srcu.
Radovedne obiskovalce je nato pot vodila po vasi, kjer so bile razpostavljene še razne zanimivosti. Najprej smo lahko videli žaganje na „matre”, naprej je svečar ponujal svoje lepe izdelke in že si prišel do stojnice, kjer so pletli košare in izdelovali domače leseno orodje. Pred šolo so žene zadružnice ponujale obilo domačih dobrot. Tokrat je ’ res vsakdo lahko poskusil vse kar se sicer samo bere v starih zapisih. Priznanje simpatičnim kmeticam, ki so tako lepo pripravile svojo stojnico, dokaz, da.se da1, če se le hoče! V šoli je bila zelo bogata in poučna razstava, ki sojo pripravili študentje, udeleženci lučkega raziskovalnega tabora. Razstava bi sodila v vse naše večje kraje v dolini, saj ni zanimiva le za Luče. Morda pa bo le ostala v dolini, da bo tako na voljo za kakšne podobne prireditve drugod. Pot je peljala še mimo stojnice z žganjem, tam sq ga ponudili v „frakeljnih”* še po starem. Tudi vaški pek seje potrudil. Ponudil je vrsto izdelkov, ki jih poznamo le še s slik, ali ga se starejši nanje še spominjajo. Z,e davno pozabljen orehov kruh si lahko kupil, pa še marsikaj, kar je posebno pri mladih, ki se teh dobrot ne spominjajo, vzbudilo zanimanje.
Skratka, lučkim organizatorjem gre pohvala za pogum, koso pripravili nekaj povsem novega. Mnogo tega bi morali še opisati, če bi hoteli še bolj verno prikazati sliko Lučkega dne! Samo droben nasvet — v bodoče bi kazalo bolje nakazati smeri obhoda, da bi ljudje ne zgrešili kakšne stojnice. Sicer pa so se vsi izkazali, tudi šola je doprinesla svoj delež z razstavo, vrtec z izdelki svojih varovancev in likovna razstava v šolskem razredu, mnogo bogastva, mnogo lepot, veliko zadovoljstva je ponudil praznik v Lučah.
Med obmejnimi čuvarji
Smo pred praznikom obmejnih enot. Vsako leto smo naše graničarje obiskali v njihovem domovanju. Tudi letos smo bili prijazno sprejeti in iz vrst mladih vojakov je vela še posebna vedrina. Verjetno je.to odvisno v veliki meri od vojakov, ki sestavljajo to enoto. Tokrat smo jih našli med pogovorom zadaj za karavlo, kjer so prav mladostno o nečem razpravljali. Radi so posvetili svojo pozornost nam, ki pač z beležnico v rokah, želimo kaj zvedeti.
Namestnik komadirja je predstavil svoje enoto, seveda so bili navzoči le tisti vojaki, ki so počivali, oziroma bili prosti. Mladi vodnik Damir Pinoza je doma iz Zagreba in je po poklicu diplomirani ekonomist. Zanj hribovski svet ni neznanka, saj je že v študentskih letih pridno planinaril. Te kraje, kjer sedaj opravlja svoje vojaške dolžnosti je tudi že površno poznal. In Ko smo ga povprašali kako seje vživel vdelo na meji, je dejal, daje lepo delati kot graničar. Ljudje so v tej okolici veliki prijatelji vojakov. To je opaziti na vsakem koraku. Zato tudi oni ne skoparijo z močmi, ko je treba priskočiti na pomoč pri kakih večjih delih. Znano je, da so graničarji povsod pomagali, kjer so pač mogli. Še sedaj je že kar v navadi, da poprimejo tudi za kmečka (Jela, če je kje potrebno.
Marsikdo bi mislil, da tako mladi ljudje in tako odrezani od
središč marsikaj pogrešajo. Pa ni tako, sami zatrjujejo, da je življenje na karavlji pestro in da si ga znajo narediti zanimivega. Seveda bi morda želeli še več stikov- z mladimi v kraju. Res se občasno srečujejo na športnih prireditvah, pa bi kazalo ta srečanja razširiti še na razne kulturne prireditve. Z malo volje bi tudi to šlo! Razumejo, da je mnogo domačih mladincev v šolah in da so torej veliko odsotni, vendar bi kazalo o tesnejšem sodelovanju razmišljati.
Njihova služba je pač največkrat v dolgotrajnem obhodu, zato se med seboj ob takih prilikah najbolje spoznajo. Vsi.so prepričani, daje življenje na meji neprimerno zanimivejše in lepše, kot pa v vojašnicah.
Tudi tovarištvo je veliko večje, saj so na pomoč svojega tovariša na meji neposredno navezani. Vse to seveda ustvarja posebno vzdušje, kije lepo, mikavno in zanimivo. Ob tem ne gre prezreti njihove lastne pridelave hrane. Pridno obdelujejo vrt, imajo lastne svinje, uredili so manjšo ribogojnico, tako dejansko dela ne zmanjka. Seveda ne ostane veliko časa za duhomorno razmišljanje, saj je okolica njihovega domovanja izredno lepo urejena, tudi ta zahteva pridne roke!
Mladim vojakom na naši meji želimo lep in uspešen praznik graničarjev.
Pohodniki iz Šmartnega ob Dreti so se poklonili spominu padlim na Poljani
Iz Solčave
Kamp v Logarski dolini je poslal . spel skrb krajevne skupnosti in kol obetajo v Solčavi, bodo / deli nadal jevali. -Seveda ni pričakovati kaj presenetljivih uspehov, ker pač ostaja v prizadevanjih gmotiuvšibka krajevna skupnost osamljena. Kot pravijo, bodo uredili zajet jeva vodo in napeljavi). dalje bodo poskrbeli /a sanitarije. Vlečne naprave so v redu. zato morajo do zime še marsikafpostoriti. da bi pritegnili tja obiskov alee in smučarje.
Zazidalni okoliš' Medica je že. zaživ el. Prvi graditel ji so že zasadili lopate. sedaj pa je treba poskrbeti Še za vodovod. Z deli so pričeli, pomagali pa so tudi vojaki obmejnih enot. Pet do sedem stavbnih prostorov v ok-
olišu je že oddanih, tako se potrjujejo trditve domačfiiov,. da bodo nekatere mlade družine ostale v kraju, ker bodo pač imele kje graditi svoj dom.
Veliko dela je bilo z obnovo pokopališkega zidu. Ni videti, vendar pašo dela bila zelo zahtevna, saj je zanemarjenost naredila svoje, pa tudi zob časa je že nev arno ogrožal zidov je.. Sedaj je mOgoče reči. da so dela pri kraju. Ni odveč poudariti veliko prizadevanje krajevne samouprave pri urejanju pokopališča. Vendar pa še vedno ni rešeno vprašanje pobiranja grobni ne. kar seveda zmanjšuje dohodek i/ pokopališča in nalaga dodatna bremena blagajni KS Solčava. Verjetno bo -treba v občinskem merilu hitro pristo-p it i k urejanju lega vprašanja.
Prijazni črpalkarji
Marsikaj je spremenilo pomanjkanje goriva za motorna vozila. Ne le, da je treba zamotano poslov ati z boni. tudi na samih črpalkah so največkrat razumeli delavci težjšo stanje, kot neko moč nad „trpečimi" potrošniki. Kar spomnimo se časov, ko so bile pred črpalkami sto .metrov dolge v rste.
Črpalka DO Sav inje v Nazarjah je ostala .takšna, kol že vse skozi. C e prideš po gorivo si lepo sprejet, vedno
stroji, lahko trdilno, da je šlo za samovoljo in tiho podražitev goriva, saj je cena zaradi posebno prodanega olja kar občutno dražja. Izgovor, da ni n a d o m es t h i h d e I o v za č r p a I k e, j e seve-, da morda resničen, vendar kot utemeljitev za takšno prodajo goriva, iz trte izvit. Na črpalkah imajo več dela in potrošniki niso zadovoljni s tako-mešanico, .ki ni dejansko zmešana.
No. v Nazarjah se .potrudijo točiti mešanico naprej, ker,pa je trenutno črpalka , v okvari in če je treba tudi ročno zmešajo ustrezno gorivo. To seveda delajo zaradi dobrega odnosa do potrošnika!
Da je vse tako, ima zasluge vodja črpalke.I ranc Brinovšek. ki tudi v tistih časih dolgih vrst čakajočih, nikoli ni pokazal nejevolje in vzvišenosti.
Rekli bi. da je pravi trgovec. V razgovoru smo zvedeli..da dela črpalka v Nazarjah od 7.30 do I9. ure, se prav i v dveh izmenah. Pred omejitvami so'na tej črpalki stočili dnev no okoli 7000 I raznega goriva. To velja za mesece v sezoni, pozimi je prodaja . manjša.
I rane Brinovšek pravi, da so stranke na sploh uvidevne,-je pa bilo marsikaj neprijetnega takrat, ko ni bila urejena prodaja goriva jn so ljudje v časih stresali svoj gnev na črpalkarje, čeprav seveda ti niso bili nič krivi. Sedaj so stvari Urejene in le včasih zmanjka nafte, d oči m jč bencin vedno na voljo. Delo je zanimivo, saj se srečujejo z najrazličnejšimi ljudmi, pravi Brinovšek. le nekoliko nevarno je. saj imamo opraviti s strupenimi snovmi in nevarnost požara je stalna.
Pa vse se prenese, če se ljudje med seboj dobro razumejo, tako v kolektivu. kot prodajalec in potrošnik.
se najde kakšna beseda .spodbude«, sk- . ratka poslovno Se obnašajo delav ci tega malega kolektiva. So drobne reči. ki človeku potrjujejo dobro voljo ob težkih razmerah, ko m vsega na pretek. Tako so na drugi Ji črpalkah enostavno ukinili točenje.mešanice, ki jo potrebujejo tudi sleyilni kmetijski
Franc Brinovšek
Razgovor v Smreki
Težave, ki so pestile delovno organizacijo v Gornjem gradu želimo pojasniti našim bralcem, zato smo obiskali direktorja Smreke inž. Karla Kopušarja. ki je odgovarjal na naša vprašanja.
Kai je vplivalo na slabše polletne rezultate?
Kes je, v letošnjem letu sind na Smreki zaostali za načrtovanimi rezultati dela. To dejstvo in nekaj vzporednic, ki kot posledice nastopajo, je precej odjeknilo v dolini in povzročilo določene ocene v kolektivu.
Kje so vzroki za opisano stanje?
Vrsto let je naš kolektiv dosegal nadpovprečno stopnjo rasti tehnične . produktivnosti dela. Imel pa je tudi več akuipulacije na zaposlenega kot v .' povprečju lesarska panoga Slovenije.
Z visoko akumulacijo smo; glede na razmere tudi letos zadovoljni, toda treznejša presoja je \ tem. da je to bolj rezultat inflacijskih in manj kakovostnih dejavnikov. Da preidem k osnovnemu vzroku za težave, ki so nas pestile. Že v letu 19X3 smo po dinamiki dobav gozdnih sortimenlov, še-novembra zaostajali za I4'i. lak zaostanek je pomenil skoraj dvomjesečno dinamiko dobav v l() mesecih dela. Padli smo torej pod minimum potrebnih zalog pri žaganemu lesu, zlasti suhem. V letu 1984 smo se dejansko znašli brez uporabne surovine za predelavo . V novembru in decemb-ru smo sicer prejeli ves planski zaostanek hlodovine, bili smo preskrbljeni za delo na žagi do februarja, toda suhega lesa nismo več odsušili za normalno proizvodnjo. 1 luda zima in stališča IS SO Mozirje, da vso surovino dobi le Glin. vse to je povzročilo, daje Smreka do konca prvega tromesečja prejela le 102 m3 hlodovine. Vsled tega smo se morali odločiti za docela ekstenzivno.zaposlenost in smo redno vsi hodili na delo.
. \
Da bi ostali prisotni na tržišču, smo večino razpoložljive surovine nameni-'i predelavi v stavbeno mizarske izdelke. Tako smo v enoti gradbeništvo uspeli opraviti le nekaj nad 50% . delovnih ur produktivno, to le za pomožne programe. Stanje seje sicer v juniju precej popravilo, vendar pa na polletno povprečje ni moglo kaj dosti vplivati.
Povsem razumljivo je, da se ob takih delovnih razmerah poloti kolektiva splošna nervoza. Prodaja je na temelju zamrznjenih cen, izpad celotnega prihodka, glede na plan, pa je že. v četrtletju znašal preko 3 stare milijarde din. To vse je vplivalo na manjše osebne dohodke, ki so bili pod povprečjem v občini. V maju in juniju smo OD bistveno, popravili, vendar nismo uspeli popraviti v celoti polletja. Tudi nekatere zunanje ocene stanja so prilile mero k slabi razpoloženosti, sicer rtiso temeljile na dejstvih m i ne na pravih vzrokih. Objektivne okoliščine in odgovornosti so bile tako zakrite.
Seveda imamo na Smreki tudi subjektivne napake, o teh so.ukrepali organi samoupravljanja in DPOv sami DO. Torej pometamo pred svojim pragom.
V juniju, ko smo dobili surovine, smo imeli -velike odpore do dodatnega dela, k temu pripomore dejstvo, da je med člani kolektiva visok odstotek polkmetov, ki imajo še dodatne delovne obveznosti doma. Veliko pa je takih delavcev, ki najdejo z dodatnim delom dobre zaslužke, ki so še bolj zanimivi, saj niso obdavčeni.
Kaj nameravate pokreniti za nadomestitev izpada iz polletja?
Prepričati smo se morali, da je treba izpad nadomestiti. S solidnimi ukrepi seje stanje v kratke ib znatno popravilo. Dogovorili smo se, da bomp na žagi delali vse-proste sobote do 6. oktobra, delavci na žagi pa so se odrekli kolektivnemu dopustu. Vsak režijski delavec bo delal tri proste sobote na žagi. Tudi drugi delavci iz proizvodnje bodo po možnosti delali dva dni na žagi. Vzdrževalci delajo z vso. vnemo na adaptaciji nove mizarske hale. Odzvali so se tudi upokojenci Smreke, tako bodo lahko zaposleni vsaj delno izkoristili dopuste. Tudi učitelji domače šole so opravili 685 ure v proizvodnji.
To so le nekatere operativne akcije! Omenjam jih le zato, ker so se pojavile ocene, da na Smreki ne poslujemo pravilno. Kdorkoli to trdi ima v smislu „al se piše kaša ali kaša” svoj prav.
Vendar pa lahko ugotovimo, da mogoče res z napako popravljamo \u-di tuje napake, to pa zahteva veliko naporov in odrekanja.
Čebelarski praznik je bil tudi prilika ža poskuševanje medu. Na sliki v ospredju znanj čebelar Presečnik—Knebl med ponujanjem sladkega izdelka marljivih čebel.
Dež ni pregnal množic
V Gornjem gradu so spet pripravili svoj čebelarski dan. Gre za turistično prireditev, ki si je v tem kraju pridobila velik sloves. Turistični delavci so se letos s sporedom še posebno potrudili. Vrsto novih oblik so vključili in zagotovili prireditvi večjo pestrost. Seveda so pri pripravah sodelovali čebelarji, kot vsako leto. Teh je v gornjegrajsko društvo vključenih kar 48. w ■’
Ne bi bil čebelarski praznik, če bi najprej ne posvetih’prav tej veji kmetijstva-pozornost. Številne poslušalce je pritegnilo predavanje Janeza Jesenka iz Litije, govoril je o čebelarstvu, ljudje pa niso in niso nehali z vprašanji. zato je marsikdo, ki je čakal na 'nadaljevanje sporeda postaj nestrpen. Sledila je še pokušnja medu, tudi ta je bila lepo sprejeta.
Ko so zaigrali ljudski godci, se je za hribi stemnilo, vendar tudi to ni pokvarilo razpoloženja ob domačih vižah.
. Uredništvo časopisa Delo je poskrbelo za popestritev prireditve, saj jo je vključilo med svoja tekmovanja. Pomerili so se v ožičenju satnikov. Tu je zmagal Dare Presečnik iz Mozirja, drugi pa je bil Anton Tomažič iz. Vira pri Domžalah. Zmagovalec je iz rok glavnega urednika Dela Borisa Dolničarja prejel zasluženo nagrado.
Ko je šlo za moč in je bilo treba vleči vrv, se je izkazala skupina planinskega društva* Plesalci so pravi mojstri, je bilo slišati med gledalci, ko so zaplesali pari v tekmovanju. Zmago je ocenjevalna komisija priznala paru Vera in Jože Poličnik.
V	Gornjem gradu so znani po skrbi za lepo okolje. K temu veliko pripomore nenehna skrb domačega turističnega društva, ki najprizadev-nejše nagrajuje. Priznanja so letos prejeli: Justi Ugovšek, Dora Mavrič. Pavla Repenšek, Rozika Rifelj, Zdravstveni dom. Cilka Surk, Francka Repenšek, vsi iz. Gornjega grada. Iz Nove Štifte pa so prejeli priznanja: Kristina Mali, Iva Gl uk in Danica Ste-nšak. Iz. Bočne: Joža Bast L Ivan Levar in Panika Zagožen. Iz Šmartnega ob Dreti: Štefka Štrukelj, Ida lrmančnik in Aleksander Bric.
V	telovadnici osnovne šole so pripravili domači ljubitelji razstavo slikarskih in likovnih del. T am je bilo razstavljeno tudi razno čebelarso orodje, ročna dela so krasila mize in stene, ter nekateri rezbarski izdelki so bili na ogled. Pobuda je vsekakor pohvale vredna. Prvič je, zato bi kazalo v bodoče razmisliti o ustrezni odbili razstavljenih primerkov in morda o popestritvi razstave s starim čebelarskim orodjem, panjskimi končnicami in podobnim. Vsekakor pa gre .organizatorjem razstave priznanje.
Paraplegiki v namiznem tenisu
Naši bralci so bili že seznanjeni, da na Ljubnem z velikim uspehom negujejo namizni tenis. Prizadevni trener, čeprav paraplegik, se trudi z mladimi. da bi to lepo igro vzljubili. In prav neumornemu	Rupniku in
njegovi soprogi Mariki Šerbela-Rup-nik gre zahvala, da so se ob letošnjem balu srečali paraplegiki in se pomerili v namiznem tenisu v Ijubenski osnovni šoli.
Zbrali so se iz regijskih društev Ljubljane. Pomurja in Celja. T ekmovalo jih je 12. Kar neverjetno se zdi, da bi. človek v vozičku zmogel tako dobro
igro, pri kateri je odlika hitro gibanje. Prav zato velja vnemo paraplegikov-športnikov Še posebno občudovati.
T okratno srečanje je odprla Marinka Skrbela-Riipni-k s krajšim pozdravom. nato pa je pevski kvartet paraplegikov zapel dve pesmi. Čeprav-so imeli le štiri vaje. pa je bilo petje lepo in je pri poslušalcih naletelo na izreden sprejem. Za pevske veščine je tudi tokrat poskrbela Lenka Kraljeva.
T ekmovanja so se udeležilrše predstavniki krajevnega javnega življenja, pomagali pa so tudi športniki Ljubnega in doline.
ta je lepo uspela
Tovarna jajc na Rečici
M;ilo črnino jc slišali takšen naslov. Samo v resnici, gre /a lako veliko proizvodnjo jajc. da je kar upravičeno reči besedo „tovarna".
Nekoliko / glavne ceste i/ Rečice proti Dol-Suhi leži ob robu gozda kmetija Slalinšek. Že od daleč je opaziti veliko stavbo in silos pred njo in tako lahko obiskovalec kaj hitro ugotovi, dti gre za kurjerejo.
Skrinja je bila' zakopana /a nekdanjo mežnarijo
Svobodo je Pavel Goličnik dočakal v Šmihelu, kjer je pomagal negovati ranjence v baraki gozda Sttmeka. Za
ranjence so s hrano poskrbeli iz kurirske stanice I—3, kuhal pa je partizanski kuhar „Maček".doma iz Lepe njive.
Rod Goličnikov je že zelo star. nihče ne ve od kdaj izvirajo. Kmetija jena višini 760 m. velika je 24 ha. od tega imajo 9 ha obdelovalnih površin. Zelo jim pomaga dobra planinska paša. S sosedom Acmanom imata v skupnosti pašnik na planini, ker pa je ta velik 24 ha. pasejo na njem tudi drugi kmetje, ki nimajo planinske paše.
Za Pavlom Goličnikom raste mladi rod, kar pomeni zagotovitev nasledstvu na tako ugledni in napredni kmetiji.
Komisija za delovna razmerja Trgovske delovne organizacije „Savinja” Mozirje po sklepu seje, z dne 23. 7. 1984
objavlja prosta dela in naloge:
enega skladiščnega delavca v poslovalnici 1 „Samopostrežba” Mozirje
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje zahteve: da ima najmanj 6 razredov osnovne šole, da je fizično močan in da ni zdravstvenih zadržkov za delo pri živilih. Delo bo sklenjeno za.nedoločen čas s polnim delovnim časom.
V zimskem času opravlja delavec tudi dela kurjača centralne kurjave, kar se dodatno nagradi.
Pismene prijave z obvezno priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pog'pj.ev,;j!e, Rpslgti na naslov: TDO "Savinja" Mozirje v Mozirju 41.	; j : v? ' ; j
Prijave je vložitFt/ 15 dneh od dneva objave prostih del m nalog. O rezultatu prijave na objavo bodo kandidati obveščeni najkasneje v 10 dneh po preteku dbjfetVe';' 1	1
Montažna gradnja „Smreka” Gornji grad p.o.
Po -sklepu DS z dne 27. 7. 1984 ponovno razpisujemo nepodeljene kadrovske štipendije za šolanje na Srednji lesni šoli v Škofji Loki za poklic
LESAR — ŽAGAR (lil. oz. IV. stopnje znanj)
3 štipendije
Pogoji: uspešno zaključeno izobraževanje v osnovni šoli Nudimo kadrovsko štipendijo v znesku 4.152 din povečano še za 200 točk (prednostni poklic za DO), kar znese 1730 din, torej skupaj 5.882 din'in zagotavljamo zaposlitev.
Prošnje na predpisanem obrazcu naj kandidati pošljejo v roku 5 - dni po objavi v Savinjskih Novicah oz. se osebno oglasijo na se-' dežu DO MG „Smreka”.
Za las ušel smrti
Pavel Goličnik-.levsenik j'y gospi)-1!' dar kmetije v Šmihclti, k i'slovi po Teih1, da je.tam bil ustanovljen prvi odbor OL /a ta kraj. Bilo je leta 1941. ki/str;l Nemci odkrili itporhfkc in‘1 jili.1 Hc'lV- ‘ smilje no pobili. Družina, k i je s^jWtT-'

Ob nekem pohodu so sc /glasili pri Jevsehiku in zahtevali ra mr obvestila ih ker sč mladi Pavel ni pokazal za preveč zgovornega, so ga neusmiljeno pretepli. Prav to je bilo morda zanj tudi povod, da sc ni upal več spati doma. T ako ga seveda takrat. ko so prišli po domače, ni bilo doma. T udi njegovega strica, ki je bil član odbora, ni bilo. T ako sta si rešila življenje. Tako sta danes živa od članov prvega šmihelskcga odbora le stric Anton Goličnik in Albin Vipot-nik-Slrgar.
Mladi, komaj nekaj nad trinajst let stari Pavel torej na lepem ni imel več doma. S sfricem Antonom sta se pi dala v partizane. Bilo je 4. avgusta 1942. ko sta sc znašla med borci čete komandanta Letonje. Ta partizanska enota je prav takrat odhajala na Pohorje in komandant mlađeg vi; ni silil na pot. Ostal je torej v domačih predelih in se kasneje vključil v vojno tehniko VT 1—3, ta je sprva delala v baraki na planini pod Golimi. Pozneje so sc preselili v barako v gozdu Sumek v Šmihelu. Ko je prišlo do osvoboditve doline, se je tehnika preselila v stavbo župnišča v Šmihelu. Tehniko je vodil Prane Štrimpf-Pyrun. Jesevnik se spominja, da so tiskali razne brošure' in številne druge tiskovine. Med brošurami je bila tudi tista Janeza Perovška-Pelka Partizanska mati.
pom in ja se. da so v.veliki nakladi tiskali popisnico za vse partizane. Kot ve. so nameravali v Šmihelu uredili glavno tehniko i centralno vojno tehniko). zaradi n< nadne nemške ofenzive je seveda ti) bilo nemogoče. Pako so vse stroje skrili in sc umaknili proti Planinšku. Znano je, da so to skrinjo s stroji kasneje Nemci našli in jo, zaminirali ter namestili na staro mesto. Prav ob njej so našli smrt,-oziroma težke poškodbe listi partizani, ki' so po ofenzivi prišli po skrite stroje. Mrtva sta bila Alojz Bačovnik in Izidor Trstenjak, ranjen pa Kokolji; in Primožič.
SPAR

I
PLIBERK - ŠMIHEL _ LABOD-LAVAMÜND B
3 X VAM NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE W
Poslujemo v slovenskem jeziku Priporoča se lastnik FRANC KUŠEJ
Krajevni praznik v Lučah
V Lučah je bil l. 8. 1984 prvi krajevni praznik krajevne skupnosti L.uče.
Ob tej priliki je bilo v KS več prireditev v počastitev praznika. 1.8. 1984 ob 18. uri je bila v OS svečana seja Skupščine KS Luče, kjer so bila podeljena tudi priznanja zaslužnim krajanom in društvu za prizadevno delo v KS.
Priznanje KS Luče so prejeli: Stanko Firšt, Tone Poljanšek, Franc Berginc. Bogomir Supin, Vinko Knapič in Gasilsko društvo Luče. Slavnostni govor.ki ga je prebral predsednik KK SZDL in član sveta KS tov. Tonček Kladnik, je med drugim zajemal tudi oris razvoja krajevne skupnosti vse od vojne naprej.
Karate —borilni šport
Marsikdo ne ve. da tudi v Mozirju deluje Karate klub. Že leto dni se zbirajo mladi ljubitelji borilnih športov iz vseh delov doline. Doslej je vpisanih 40 članov. Mnogo med njimi je šoloobveznih Otrok, vadijo pa v telovadnici osnovne šole v Mozirju dvakrat tedensko. Kot vsi začetniki, imajo tudi karateisti kopico težav.
Med prvimi so gmotne težave. Člani kluba se zavedajo, da je v teh časih vse manj posluha za tovrstno dejavnost, vendar pa bodo morali stvari v okviru možnosti razrešiti, saj brez denarja niti na razna tekmovanja ne morejo. Sicer je res. da se znajdejo, kot to zmorejo, vendar pa zaradi pomembnosti borilnih športov ne bo šlo brez družbene pomoči.
Še vedno smatrajo nekateri, da se pri karateju učijo mladi pretepavanja. Toje sila pomanjkljivo poznavanje stvari. Kot nam je pojasnil zelo prizadevni trener Roman Zupančič je karate umetnost borbe brez orožja. Lahko je športna veščina. lahko pa je hkrati samoobramba, kar je pomembno v splošnih obrambnih pripravah. Karate hkrati bistri duha in usposoblja človeka podrejati lastno voljo.
Beseda karate pomeni „prazno roko ", mojster sodobnega karateja Gichin Fu-nakoshija trdi, da je ta borilna veščina prišla iz Kitajske in Japonske inje že od nekdaj namenjena samoobrambi. Vse izvira iz davnih čakov, ko so se morali popotniki boriti proti raznim nasilnikom. Iz roda v rod so gojili v azijskih deželah veščine karateja, šele po prvi svetovni vojni sejeta šport pojavil v Združenih državah Amerike. Od tam pa seje širil še drugam. Privlačen šport za vse. ki želijo gojiti v zdravem telesu zdrav duh!
Vsak začetek je težek, vendar pa bi morali v prizadevanjih domačega Karate kluba videti predvsem voljo do dela in možnost uglednega športnega udejstvovanja. Kajti ta šport pridobiva v svetu vse več privržencev, kar ni naključje. Nasilja je vsepovsod veliko, /aloje potrebna tudi samoobramba. V naših razmerah pa pomeni poznavanje karateja velik prispevek k obrambi usposobljenosti.
Podeljeni pokali flosaija
V okviru letošnjega Flosarskega bala so bila organizirana tudi številna športna tekmovanja. Tekmovanj v kolesarstvu, namiznem tenisu, odbojki in nogometu se je udeležilo 249 športnikov in športnic. Vsa tekmovanja so zelo lepo uspela, saj je pri organizaciji sodelovalo lepo število ljudi. Največ zaslug za vzorno izpeljana tekmovanja imajo: Branko Rupnik, Zlatko Vitanc, Srečo Skok in Jaka Cerar. Treba je povedati, da so tekmovanja trajala od 29. julija pa do 5. avgusta in da si je tekmovanja ogledalo lepo število gledalcev.
29. julija so športna srečanja pričeli kolesarji, ki so opravili krožno vožnjo po Savinjski in Zadrečki dolini. Udeleželi so se ga kolesarji od 10 let pa do 60 let starosti.
Tekmovanja so nadaljevali paraplegiki, ki so se pomerili v namiznem tenisu. Udeležili so se ga tudi tekmovalci iz Pomurja in Ljubljane. Zmaga in pokal pa sta ostala na Ljubnem, saj je zmagala ekipa v kateri sta igrala Branko Rupnik in Marja Šerbela- Rupnik. Posamično je zmagal Antlej, član ekipe celjske regije.
Najbolj množično je bilo tekmovanje za pokal Flosarja v odbojki za člane in članice, ki je potekalo na dveh igriščih hkrati. Pri ženskah so zasluženo slavile Ljubcnke, pri moških pa je bila zopet prva ekipa Kamnika.
. Največ gledalcev je seveda privabila nogometna tekma. Letos sta se pomerili ekipi NK Gradbenik z Ljubnega in NK Šmartno. Po izredno borbeni igri poveliki vročini so zasluženo slavili igralci NK Gradbenik, ki so zmagali s 5:(L S tem so dokazali, da se na Ljubnem še vedno igra dober nogomet, saj so igralci Šmartnega člani prve slovenske lige.
Prof. RAJKO PINTAR
V Beli krajini
V nedeljo, 5. 8. 1984, je odšla na repbuliškojnladinsko delovno akcijo Bela Krajina 84 mladinska delovna brigada „Slavko Šlander”. Brigada je nepopolna, čeprav se ji bodo na akciji pridružili tudi brigadirji iz Cajetine. Prav zato so se brigadirji odločili, da se povežejo z. mladinsko delovno brigado iz Brežic, kije tudi nepopolna in skupaj tvorijo eno popolno brigado. Mladinci bodo v Beli krajini kopali vodovod.
Vzrokov, da je vsako leto manj brigadirjev, je več. Področje naše občine je kmetijsko, zato mladi poleti delajo doma. Zaradi stalnega upadanja življenjskega standarda, si vsakdo med počitnicami poišče plačano delo. Prizadel nas je tudi zakon o usmerjenem izobraževanju, ker ni več obvezne počitniške prakse in zakon o vojaški obveznosti, poleg tega pa je sedanji koncept delovnih akcij že zastarel in ne privlači več mladih. Opaziti je bilo, da si nekateri predsedniki OO ZSMS niso dovolj prizadevali pri izpeljavi evidentiranja brigadirjev.
ANTONIJA ŠPORIN
ZADRUGA
Čučki gozdarji so se zelo potrudili in postavili drvarsko kočo kar sredi trga. Izredno lep primerek, ki bi lahko služil tudi kot narodo-, pisni eksponat. Škoda da ne služi še naprej temu.
Ob odkritju plošče Robanovemu Jožu v Kotu
Robanov kot
V nedeljo popoldan (5. 8. 1984) je bil v Robanovem kotu skromen, toda prisrčen spomin ob 10. obletnici smrti Robanovega Joža. Ob tej priložnosti so se mu v Kotu oddolžili s spominsko ploščo: JOŽE VRSNIK, ROBANOV JOŽA 1900 — 1973, JE TU OVCE PASEL, PESMI PISAL, OPISOVAL SVOJ KRAJ IN ROD, TIHO ŽIVEL, DOSTI STORIL, OHRANIL ČIST ROBANOV KOT. (Zadaj je pripisano: V spomin na Joža ob 10-letnici smrti domači in Paludnikov Valent), t Zbralo se je tu precej Solča-vanov, med njimi tudi predsednik občine Mozirje, predsednik PD Solčava, nekaj planincev z doline (PTT, Polzela, Šempeter). Med njimi tudi
dva, ki se Jožeta s hvaležnostjo spominjata, ko jima je pokazal pot iz Kota na Krofičko. Kratek nagovor je imel Ivan Naprudnik, solčavski pevci pod vodstvom Mirka Prelesnika so zapeli pesem O Ojstrici in še nekaj domačih. Mlada deklica je deklamirala tri pesmi Joža in eno pa mlad fantič. Bolj robato o Kotu in ljudeh pa je prebral eden izmed pevcev. Vmes pa so se oglasile tudi citre in kitara. Tako bo od zdaj naprej v sobi v Kotu (ROBANOV KOT 36) visela lesena plošča, z vžganim Travnikom z Grofičko in Utami, strminami, kjer je Joža pasel ovce. Istočasno pa bo opominjala, da se mora Kot ohraniti čist, kar je naša dolžnost.
B. J.
Taborniki v Matkovem kotu
Taborniki odredov Sergeja Mašere iz Pirana in Morskih viharnikov iz. Portoroža, smo se za taborjenje v Matkovem kotu odločili zadnji trenutek.
(n ni nam bilo žal.
Že takrat, ko sva bila s prijateljem Tomijem na ogledu prostora, sva naletela na prijazne ljudi, ki so nam pri iskanju primerne jase pomagali po svojih najboljših močeh.
Tako sva bila prijetno presenečena nad prijaznostjo tovariša s turističnega društva v Solčavi, predsednikom njene krajevne skupnosti in — kdo bi se spomnil vseh.
Potem pa smo 15. julija prišli vsi.
Svoje šotore smo postavili na Žib-ovčevem travniku ob križišču poti za Matkov kot in Pavličevo sedlo.
Na levi mrzla jezera, na desni, tik ob kuhinji, Pastirkov graben.
Povsod okrog nas pa strmi vrhovi Savinjskih alp, poraslih s temnimi gozdovi.
Štirinajst dni pa je odločno premalo, da bi lahko do dobra spoznali trdo življenje domačinov, ki so že v zgodnjih jutranjih urah odhajali mimo taborne straže po opravkih v
•	Solčavo, Luče. v Mozirje ali kdo ve še kam zato. da so se lahko še pravočasno vrnili domov in opravili vsakdanje delo v gozdu, hlevu ali na domačiji, delo od katerega živijo.
Na izletih in pohodih smo spoznavali na eni strani resnico o zapuščenih domačijah, na drugi pa z bistroumnostjo Macesriikovega deda in prostranostjo njegove domačije, ki jo njen lastnik le s težavo vzdržuje.
Presenečali so nas Kočnarjevi, s svojo zagnanostjo in načrti za posodo-
•	bitev domačije.
O ogledu Rinke, Škafa in Potočke zijalke ni, da bi izgubljali besed.
Toda naš zapis ne bi bil popoln, če se ne bi zahvalili za. prijaznost vsem domačinom, ki so tako ali drugače pripomogli, da se je petinosemdeset taborečih otrok počutilo prijetno in varno. '
„. Tako še enkrat iskrena hvala Žoharjevim, Gradišnikovim. Kočnar-jevim, graničarjem karavle Savinjski partizan, prijaznim prodajalkam iz solčavske trgovine, prav tako pa tudi hvala lučkemu peku Jagru in mesarju Pungartniku.
Slednji se je sicer zbal, da smo mu taborniki odnesli dva plastična zaboja in nas je zatožil pri štabu teritorialne obrambe občine Piran. Nesporazum smo razščistili iri ugotovili, da sta ostala zaboja po pomoti nekoliko dlje v solčavski trgovini.
Piranski taborniki postavljamo svoje šotore običajno vsako leto v drugem kraju. Toda kdo bi lahko vedel, da se čez dve ali morda več let kdo izmed nas ne bo spomnil in rekel:
„Pojdimo spet v Matkov kot. Tam je bilo tako lepo in tudi ljudje tam v Logarski dolini so dobri kot kruh.” EDVARD PONIŽ
Od 1.9. 1984 dalje, nudim usluge brušenja rezilnega orodja za obdelavo lesa: (razen tračnih žag)
—	rezkarjev vseh vrst
—	krožnih žag do 500 mm premera
—	skobelnih nožev
—	svedrov
—	ter drugega drobnega rezilnega orodja.-
Od ponedeljka — petka od 16. —.18. ure.
Franc Jurkovnik Loke 53 B Mozirje
Posestvo veliko 2,60 ha oddam v skrbništvo. Franc Mikek, Prihova 6.p. Rečica ob Savinji
SActxMt, 'cjVcA	\orsjimtu , Vwpc
, ( v---------------------- ,
yjx mW	<r	, Veajc
0,^0 MSS,	Pr\ov\ c v/r\ sc-
U* W Umws > W	V
k	J*fL-
üWrr. .	.	-
Strelci v počastitev Dneva borca» in dneva OF
Občinska strelska zveza Mozirje je ob „Dnevu borca” 4. julija 1984 organizirala masovno strelsko tekmovanje z vojaško puško na strelišču v Mozirju. Tekmovalci so se pomerili za prehodni pokal Vinka Vincenca — Harkova. Tekmovanja seje udeležilo šest tričlanskih ekip iz OSO in pet s strani D PO in društev. Ekipe so se uvrstile takole: Prvo mesto je osvojila ekipa OSO Sblčava in ponovno osvojila prehodni pokal. Drugo mesto je prav tako osvojila ekipa II iz OSO Solčava, tretja pa je bila ekipa tako iz OSO Rečica ob Savinji. Od posameznikov pa so bili najboljši: Podbrežnik Franc, Krivec Božo, Knez Jože, vsi iz OSO Solčava. Zmagovalne ekipe so poleg pokala prejele še pismena priznanja, posamezni trije najboljši pa medalje.
Ob prazniku „OF pa je 1 OSO Mozirje organizirala na domačem strelišču masovno strelsko tekmovanje z MK puško. Tekmovanja seje udeležilo 18 tričlanskih ekip, od tega sedem od OSO, dve ekipi -iz OŠ Mozirje — sekcije „Podvrh” devet ekip pa je bilo iz D PO, DO in društev občine Mozirje. Ekipna uvrstitevje-bi-la takale: Prva ekipa OSO Mozirje, druga ekipa DO Smreka Gornji grad in tretja ekipa OSO Rečica. Med prvo petorico posameznikov pa so se uvrs-tjli: Poličnik Drago OSO Mozirje, Šimenc Janko OSO Rečica, Poličnik Jože DO Smreka G. grad, Acman Toni OSO Mozirje in Križnik Božo, sekcija SO Mozirje. Prvim trem uvrščenim ekipam so bila dana pismena priž-nanja — prvi ekipi paše pokal v trajno last, prvim trem posameznikom pa tudi poleg pismenih priznanj še medalje. Pismeno priznanje je bilo podeljeno tudi petim najbolj prizadevnim strel-
cem iz obrambnega krožka OŠ Mozirje, ki so redni obiskovalci našega strelišča in vneto vadijo v strelskih veščinah in dosegajo tudi temu primerne rezultate.
Poleg udeležbe na domačem strelišču so se naši strelci udeležili še tekmovanj izven obči ne. Tako seje tričlanska ekipa OSO Šmartno — sekcija Bočna udeležila republiškega nočnega strelskega tekmovanja z vojaško puško v Ljubljani. Ekipa OS Mozirje seje udeležila medobčinskega tekmovanja vstreljanju z MK puško vRečici pri Laškem. Ob Dnevu borca sta zunaj gostovali dve ekipi. Prva iz OSO Gornji grad, ki seje udeležila strelskega tekmovanja z vojaško puško za memorial Pera Cestnika v Ljubljani, ekipa OSO Mozirje pa se je odzvala vabilu SD Fecro SI. Gradec na strelsko tekmovanje z MK puško za prehodni pokal narodnega heroja Ignaca Voljča-Frica. Kljub veliki konkurenci, so naši strelci osvojili dobra mesta. Za podobne nastope bo v prihodnje treba več dobre volje in intenzivnega treninga, seveda pa tudi kvalitetnega orožja in rezultati bodo tudi temu primernejši.
Ko zasledujemo udeležbo ekip posameznih OSO s terena na raznih masovnih pa tudi občinskih strelskih tekmovanjih žal ugotavljamo, da od dveh ali treh OSO (našli se hostesami) zadnje čase skoraj ni ve,č nobenega odziva in aktivnosti. Predlagamo, da vodstvo pristopi k razmišljanju, poišče vzroke in najde izhod iz sedanje krize ter vzpodbudi svoje članstvo k ponovni aktivnosti. Tekom leta imamo na programu še nekaj tekmovanj in pričakujemo udeležbo med drugimi tudi od vas!...'
Š. PUNGARTNIK
RAZGLAS
Vse lastnike motornih koles — mopedov, ki jim je potekla veljavnost prometnih dovoljenj
obveščamo,
da bo redna letna registracija motornih koles — mopedov na območju občine Mozirje po naslednjem razporedu:
1.	Na krajevnem uradu Ljubno ob Savinji:
—	ponedeljek, dne 17. 9. 1984 od 8. do 11. ure za območje KU Luče, Solčava in Ljubno ob Savinji. Tehnični pregledi bodo v garaži Oddelka milice Ljubno.
2.	Na krajevnem uradu Gornji grad:
—	ponedeljek, dne 17. 9. 1984 od 11.30 do 13.30 ure za območje KU Gornji grad. Tehnični pregledi bodo v mehanični delavnici RIFELJ Antona.
3.	Na sedežu Skupščine občine Mozirje:
—	torek, dne 18. 9.1984 od 8. do 12. ure za območje KU Nazarje, Rečica ob Savinji in Mozirje.
Tisti lastniki, ki ne nameravajo podaljšati registracije za tekoče leto, pa so zavezani, da vrnejo registrske tablice s predloženim prometnim dovoljenjem.
Prodaja na domačem trgu in izvoz
Takšna proizvodnja nam je omogočala, da smo prodali na domačem in tujih trgih proizvodov v vrednosti 1,46 milijard din, kar je 72% več kot v lanskem prvem polletju in le 84% več . kot v lanskem prvem polletju in le 84(1 plana. Najboljše je bilo doseganje v TOZD Iverna (100,2%), zatem v TOZD Žaggrstvo (78,4% plana — zastoji zaradi pomanjkanja surovine v prvih mesecih leta)- ter v TOZD Stavbno pohištvo (65,4% plana zaradi pomanjkanja lesa v prvih mesecih in visoko planiranje kooperacije, ki ni dosežena).
Še slabše pa je doseganje planiranega izvoza, saj je bil le ta v celotni DO dosežen glede na plan z 68,5%. Največji je zaostanek v TOZD Žagarstvo (41,7% plana) in vTOZD Stavbnopo-hištvo (58% plana). Ugodnejši so kazalci izvoza po stalnem tečaju ( 124,80 din), ker je prilagajanje tečaja dinarja počasnejše kot smo v planu predvidevali. Po stalnem tečaju je plan izvoza za DO dosežen 86% (Žagarstvo
54%, Stavbno pohištvo 77%, Iverna 117), v primerjavi s preteklim letom pa je izvoz višji za 16,6%.
Delni, opravičljivi razlogi ležijo v pomanjkanju hlodovine (posebej bukovine) v TOZD Žagarstvo in časovnih zamikih v TOZD Stavbno pohištvo, glavni razlogi pa v nerealnih planih in slabo obvladovanem tujem trgu, kjer komerciala ni uspela zagotoviti naročil za planirane proizvode1 in količine v vseh TOZD.
Na tako veliko porast vrednosti prodaje glede na lansko obdobje (72%). imajo poleg povečane proizvodnje nekaterih sekundarnih proizvodov vpliv prav gotovo tudi cene naših proizvodov, zato mora biti eden * od naših pomembnih dolgoročnih . ciljev, da z bistveno povečano notranjo učink.vitostjo poslovanja zmanjšujemo rast cen in s tem prispevamo k uresničevanju ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v celotni družbi.
Medved je sedaj varno spravljen! Vinko Knapič je pred svojo hišo v Lučah postavil lično brunarico, ki že sedaj privablja številne gledalce kosmatinca. Res domiselno! Lovec je storil torej več kot je bilo pričakovati, ni le medveda pokončal, tudi razstavil ga je.
IZ NAŠEGA PLANINSTVA
Solčavski župnik Miloš Šmid je ob asistenci lučkega kaplana Goloba-Repulskega in patra Kosajana iz Nazarij blagoslovil novo kočo, V svo jem govoru pa poudaril velike zasluge Slovenskega planinskega društva za te kraje. Podružnični-' načelnik Fran Kocbek je vse navzoče prisrčno pozdravil, se ' zahvalil vsem, ki so kakorkoli, pripomogli k postavitvi koče in fe-to izročil Slovenskemu planinskemu društvu. Načelnik SPD prof. Franc Orožen je v svojem odgovoru orisal zgodovino slovenskega pla-. ninstva, spominjajoč se najstarejših slovenskih planincev pesnika Valentina Vodnika, pesnika in pedagoga Valentina Staniča in vladike Antona Martina Slomška, ki'je tudi opeval krasote „Solčavskih, planin". Še posebno se je spomnil prof. dr. Johannesa Frischaufa, ki je za to svečanost poslal brzojavko, v kateri je m. dr. pisal naslednje: „Ta uspeh je potrebno tembolj pozdraviti, ker je nastal z lastnim delom in s sredstvi domačinov. — Ta vzgled lastne ustvarjalnosti bo vzpodbudno vplival na ves narod in ga spodbudil, da bo naravne lepote svoje dežele še naprej odkrival. — Posebno me veseli, piše dalje, da je spoštovana Savinjska podružnica to uspešno delo poimenovala po človeku, ki je mnogo pripomogel k pred-ramitvi svojih sonarodnjakov. Na j ta novi dom v bodoče služi
: wmtBmmämmmmmmmmmämmmmmnumm
vsem resničnim ljubiteljem narave." Potem ko je prof. Orožen prebral brzojavko, je ob pokanju topičev odprl kočo. Okvir temu slavnostnemu večeru pa so dolgo v noč predstavljali kresovi,'ki so jih žgali domačini na Dleskovcu in pri kmetu Knezu nad Robanovim kotom.
Otvoritev koče na^Molički planini je pospešila vnemo za nadaljnjo, izgradnjo planinskih koč in nadelavo planinski poti. Že čez dve leti stoji koča na Golteh, leta 1898 Gornjegrajska koča na Menini in Lučka koča na~ Prodih, leto kasneje Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici in koča na Boču, leta 1902 je dobilo svojo planinsko postojanko tudi Po-sayje — Jurkovo kočo na Lis-ei, ieta 1908 so slovesno odprli Frischaufov planinski dom na Okpešlju, naslednje leto pa dobi svojo kočo še dolinica Loka pot) Raduho.
Že v v prvem letu svojega obsfoja je Šavinjska podružnica nadelala, ali popravila več kot 10 potov — od nekdanje zasilne poti iz Luč v Solčavo, se pravi od Kozje brvi na desnem bregu Savinje pred Iglo (zaradi izrednega pogleda na Iglo, bi jo kazalo obnoviti) do.poti skozi Turski žleb in (joti od Kocbekove koče na Ojstrico.
Planinski delavci tega razdobja pa si niso le prizadevali, cia bi bil naš gorski svet njegovim ljubiteljem čimbolj dostopen, temveč so že tedaj načrtovali
izgradnjo Gornje Savinjske
Logarska, Logarska-Pastir-kpVo sedlo. Podvolovjek-Ka-mnik) pridobitev pošte in telefona, izdelani so bili celo* podrobni načrti za železniško progo Rečica ob Paki-Mozir-j e - R a d m i r j e - G o r n j i - G r a d. U s -tanovljema je bila zadruga „Rinka" z namenom, da bi v Logarski dolini zgradili hotel, ♦ kar pa je zavrla prepočasna gradnja ceste Ljubno-Luče-Solčava-Logarska.'
Savinjska podružnica SPD pa navedenih uspehov 'ne bi mogla doseči brez sodelovanja marljivih domačinov. Najzaslužnejši med njimi so bili: Anton Pustoslemšek iz Luč, sprva učitelj, nato občinski tajnik, pozneje tudi poštar, Jakob Planinšek, ki je imel gostilno v Mežniji. Sobo in sobno opravo v Planici, kjer je najprej živel, je prepustil v uporabo SPD, postavil je prvo Frischaufovo kočo na Korošici, Anton Herle iz Solčave, po domače Vitežič, je bil vsestranski planinski in turistični delavec, pravi steber SPD v Solčavi, Kristijan Germel, po domače Šturm je bil m. dr. blagajnik pri gradnji pota skozi Turski žleb in na Škuto, kot gostilničar je vneto zbiral prostovoljne prispevke in izplačeval delavce. Tem požrtvovalnim sodelavcem SPD se
pridružujejo še Jurij Planinšek iz Luč, vodil gradnjo Kocb.e-
Kocbekovo kočo, nadelal je tudi pota po skupini Ojstrice in Raduhe, avtorizirana vodih ika Anton Planinšek in njegov sin Jakob; Franc Dežman,-po domače Suhe, je vodil povečavo koče na Korošici in bil mnogo let njen oskrbnik, nadelal je tudi novo pot na Planjavo, pot ki se. imenuje „Dežmanova pot”, med drugimi avtoriziranimi vodniki ne smemo pozabiti Blaža Plaznika in Martina Ošepa, Matevža Matljevca, posebej pa še Fortunata Herleta iz Solčave, prizadevnega sodelavca pri nadela vi potov in gradnjah koč, večletnega oskrbnika na Okrešlju, pozneje pa oskrbnika Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini, nazadnje — če naštejem samo najzaslužnejše iz prve dobe Savinjske podružnice, naj omenim še Lorenca Potočnika, ki je vodil turiste na plezalnih turah Sa-' vinjskih Alp.
Tudi kasneje skoraj ni bilo hiše v Lučah, ki bi ne dala in sotrudnika pri izvajajiju načrtov Savinjske podružnice, zavedajoč se, da se z odpiranjem planinskega sveta v edinstveno Logarsko dolino, obetajo lepši in boljši časi tudi človeku, ki tod živi in dela.
KONEC
doline, načrt je ostal osnova in tudi program do današnjih dni:	kove koče in kapelice zraven
ureditev cestnih zve/. (Luče- , koče ter mnogo let oskrboval
Domači godci na Ljubnem
Na Ljubnem so že pred časom povabili nekdanje domače godce, da spet zaigrajo pred občinstvom. Obljubljajo, da bodo poskrbeli za večjo prireditev, ki naj bi imela namen obuditi običaje vaških godcev in preprečiti, da bi ta zanimiva dejavnost iz okolice Ljubnega šla v pozabo. Nekdanje vaško življenje v oddaljenih zaselkih hribovskega predela naše domovine je povsod nosilo svojstven način. Ljudje so živeli daleč od središč in so si zato morali sami poskrbeti za razvedrilo. In kdo bi bil za to bolj primeren, kot vaški godci.
Tu v sporedu letošnjega flo-sarskega bala je bil večer z godci in flosarji. Pri tem je treba poudariti, da se z glasbo ukvarjajo ponavadi kar cele V
družine. To znanje se prenaša z očeta na sina in spet tako naprej. Če navedemo le neka takšnih družin, ki negujejo izvirno glasbo. Tu mislimo seveda na igranje, ali pa ki se tako rekoč prenaša iz roda v rod in često, ne poznamo avtorja, ali pa je ta nekoč sam bil vaški godec. Tako nastopajo družine Murčeva, Žovnetova in Kogovška. Seveda bi lahko še naštevali.
Takšen večer ima torej veliko narodopisno vrednost, gre za kulturni dogodek. Marsikaj pozabljenega spet zagleda dan in ob marsikateri viži beže spomini daleč nazaj V tista leta... Ob tem pa seveda flosarji zbijajo svoje domislice, ki so včasih kar „slane”, pa nič zato, saj je tudi smeh pol zdravja.
Medobčinska sveta SZDL, Celje, in Trbovlje in okrožni odbori OF i/. obeh območij organizirajo v spomin na tradicionalno sodelovanje in povezovanje aktivistov iz. zasavskih revirjev in Savinjske doline kakor tudi borcev med NOB vsakoletno srečanje „Tabor ljudske fronte na Mrzlici”.
Ta tabor se organizira vsako leto v spomin na množična zborovanja, shode in izlete revirskega in savinjskega prebivalstva med obema vojnama in je ena od oblik - stalnega sodelovanj^ saj se je tu sklepalo tovarištvo in kalilo prijateljstvo.
Letošnje srečanje aktivistov OF bo v nedeljo, 2. septembra 1984 ob 11.00 uri na Mrzlici.
OK SZDL v sodelovanju z. občinskim sindikalnim svetom, OO ZZB NOV ter ZSMS organizira brezplačen prevoz ženim avtobusom. Odhod udeležencev tega srečanja bo v nedeljo, 2. septembra 1984 ob 9.00 uri izpred zgradbe SO Mozirje. Vabimo vas, da se tega tabora udeležite. V želji, da se ta tradicija ne prekine, priča-kujento vašo udeležbo.
Prosimo, da nam do 20. avgusta 1984 z obratno pošto sporočite, če se boste tega tabora udeležili.
Nove knjige
I.	LEPOSLOVJE : Andres: Sinezijeva preskušnja
Vreg: Podeželska zdravnika Balazs: Srečanje Balinta Fabiana z Bogom	>
Conrad: Srce teme Keneally: Balada o črnem Jummj-eju
Ingolič: Človek, ne jezi se! Minatti: Prisluškujem tišini v sebi Wallace: Temne sile Hudnik: Julijan O,
Zbirka Nobelovci: Kipling: Novele, Jensen: Padec kralja, Hauptmann,: lz novel in dram. Perse: Izbrano delo, Seferis: Izbrane pesmi.
Lapierre Collins: Peti jezdec Čadež: Beračeva zgodba
II.	MLADINSKA LITERATURA: Suhodolčan: Kuža Luža Od sna do zvezd
Muster: Na.olimpiado
Brenk: Deklica Delfina in lisica
Zvitorepka
Grafenauer: Sonce nad vodometi
III.	STROKOVNA LITERATURA: Evans: Računalniški izziv Mikuž: Ivan Napotnik-monogra-fija
Ferdo Seidl (1856 — 1942)
V serijo o znamenitih Zgornjesavi-njčanih oziroma o ljudeh, ki imajo zasluge pri raziskovanju naše doline, ga je treba uvrstiti zaradi geološke, razlage in opisa Kamniško-Savipjskih Alp.
Naravoslovec Ferdo (ali Ferdinand) Seidl je bil rojen 10. marca 1856 v Novem mestu. Po očetovi strani je bil češkega rodu. V rojstnem mestu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, nato pa je v letih 1874-80 v Gradcu študiral prirodopis, liziko in matematiko. Ker po izpitih zanj ni bilo suplcn-tskega mesta, je od leta 1882 dalje pet let učil na meščanski šoli v Krškem. Takrat je tudi objavil prve poljudne naravoslovne članke. Februarja 1885 je na dunajski univerzi pri profesorju Francu Miklošiču napravil tudi izpit iz slovenščine kot učnega jezika. Po smrti naravoslovca in pisatelja Franca I-rjavca je leta 1887 služboval na realki vCiori-ci in postal.po posredovanju svojega bivšega profesorja in državnega poslanca I rana Sukljeta med 45 prosilci stalni profesor. Ob zaprošeni upokojitvi leta 1915 je biljmenovan za vladnega svetnika, aprila istega leta pa se je preselil v Novo mesto, kjer je zaradi pomanjkanja učnih moči še učil na gimnaziji in trgovski šoli. Ponujeno profesorsko mesto za geologijo na filozofski fakulteti novoustanovljene ljubljanske univerze leta 1919 je nekaj zaradi skromnosti nekaj zaradi bolehnosti odklonil. Od leta 1903 je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1940 prav tako dopisni član ta-
kratne Akademije znanosti in umetnosti (danes Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani, obenem pa tudi -častni član več znanstvenih in kulturnih društev. Umrl je L. decembra 1942 v Novem mestu
Seidl je s področja meteorologije (vremenoslovja) in klimatologije (pod-nebjeslovja) objavil vrsto člankov, ki obravnavajo podnebje Krškega, Ljubljane, Zagreba, Krasa in Kranjske, pisal pa je tudi o tem, kako temperatura z višino pojema. V letih 1885 — 1939 je v Krškem, Gorici in Novem mestu po trikrat na dan zapisoval vremenske podatke za temperaturo, oblačnost in barömetrsko stanje. Poleg tega se je ukvarjal s seizmologijo (vedo t) potresih); o njih je pisal ob ljubljanskem potresu leta i 895, to pa ga je spodbudilo tudi k širšemu proučevanju teh pojavov v preteklosti. Po tem potresu je bil 20 let poročevalec za Kranjsko in Cio riško pri seizmološki komisiji dunajske Akademije znanosti. Potresni pojavi so Seidla privedli do geologije, ki je ni študiral na univerzi, temveč se ji 'je posvetil kasneje s pomočjo mentorjev. S tega področja je pisal o geološki zgradbi Krškega polja, poleg tega pa je objavil tudi prvi sodobni geološki in geomorfološki opis vse Bele krajine. Pisal je tudi o pravični meji med Jugoslavijo in Italijo (po prvi svetovni vojni),-o .različnih področjih naravoslovja, o, pedagogiki in filozofiji, medtem ko sta dva njegova srednješolska učbenika ostala v rokopisu.
V Sci dl ovih člankih je veliko njegovih lastnih ugotovitev, meteorološka in klimatološka dela so pisana strogo znanstveno, geološka pa poljudno, živahno in mikavno.
Näjvečja- SeidJova monografija je knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe: njih zgradba in lice, ki ima ob naslovu še pojasnilo Poljuden geološki in,krajinski opis in obsega 255 strani in okoli 60 prilog. Prvi del — nekako polovica besedila in prilog — je izšel leta 1907, drugi pa naslednje leto. Knjiga še danes preseneča s svojo tehnično ureditvijo pri prilogah, ki so vse (največ fotografije) bögiito komentirane, in sicer vedno poljudno, ne pa le za znanstvenike in strokovnjak^.
Zemljepisnemu orisu Kamniških ali Savinjskih Alp sledita poglavji Kakšno je gradivo Kamniških ali Savinjskih Alp. nato pa velika večina knjige govori o gorotvornih silah po dobah. Ta del knjige je izredno natanen in podroben. Na koncu je dodano abecedno kazalo krajevnih imen.
Poleg vseh drugih posameznosti je posebne pozornosti vredna razlaga delovanja Presihajočega studenca pri Igli, silno zanimive pa so tudi fotografije z začetka tega stoletja!
I ran Kocbek je v dvajsetih letih tega stoletja Seidlu pisal, naj mu sporoči, kdaj se je začel zanimati za Kamniško-Savinjske Alpe. Odgovor je bil objavljen v Kocbekovi knjigi Savinjske Alpe leta 1926 in ga na kratko povzemam:
Seidl je bil prvič v naših Alpah kot visokošolec leta 1876. Takrat je občudoval Iglo, Presihajoči studenec. Logarsko dolino, slap Savinje in Okrešelj. Ravno takrat je ta čudoviti svet odkrival Seidlov profesor na graški univerzi Johannes Frischauf.
Leta 1904 je Kocbek za svoj vodnik Savinjske Alpe želel imeti od Seidla kratek geološki pregled, vendar se je hotel Seidl o nekaterih stvareh, ki jih je do tedaj poznal le iz knjig,prepričati na lastne oči. Zato je naslednje leto spet prišel v naše Alpe. Na majhnem prostoru je našel veliko. Ker je kmalu nato Slovenska matica objavila načrt izdajanja knjig in v njem predvidela tudi monografije o pokrajinah Slovenije, se je Seidl potrudil in izdelal (v dveh letih) rokopis knjige Kamniške ali Savinjske Alpe.
Seidl se spominja, da je bila knjiga pri slovenski, hrvašknn srbski javnosti lepo sprejeta. Pravilda jo je zlasti Josip Tominšek v Ljubljanskem zvonu ne samo naznanil, temveč tudi toplo priporočil.
Uporabna in berljiva je še dane?», kljub že častitljivi starosti. Mogoče je kje prišlo do novih dognanj, vendar v poljudni obliki tega od strokovnjakov niti ne izvemo. Poznati jo moramo, ker se ukvarja pretežno z Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Savinjskimi i Alpami, znamenita pa je še po nečem: zaradi uvodnega dela jo lahko štejemo za prvi slovenski učbenik za geologijo 'm paleontologijo.
PETLR WFISS
Na dan otvoritve Mozirske koče po drugi vojni! Prav sedaj pričenjajo mozirski planjnci z deli na prenovi in povečanju te priljubljene koče.
Veterinarsko dežurstvo
20. 8. do 26. 8. Kralj Ciril, 10. 9. do 16. 9. Zagožen dipl. vet. Ljubno, tel. 840-112 Drago, dipl. veter. Ljubno, tel.
27. 8. do 2. 9. Lešnik Marjan, 840-179 dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017
3. 9. do 9. 9. Kralj Ciril, dipl. M- 9. do 23. 9. Kralj Ciril, vet. Ljubno, tel. 840-112	dipl. vet. Ljubno tel. 840-112
Kino Mozirje v septembru
I.	2. RAZBOJNIK S PLAVIM! OČMI — italijanski film
4.	LILY MARLEN — zah. nemški film
__ 6. MORILEC „KINGFI-Š.ER" — Hong Kong
8.	9. ULICE NASILJA — ameriški film
II.	RIBA, KATERA JE REŠILA PITSBURG —ameriški film
13.	ZMAJ, MLADI GOSPODAR — Hong Kong
15. 16. NEDOVOLJENA LJUBEZEN — ameriški film
Kino Ljubno v
L—2. IX. BOKSAR ZA DOLARJE — ameriški film
4.	IX. RAJ ZA VOZNIKE KAMIONOV — italijansko-francoski film
8.-9.IX. BUCK ROGER JUNAK VESOLJA — ameriški film
11.	IX. LOPOV — francoski film
15.-16. IX. SAMO DVAKRAT SE ŽIVI — avanturistični film
18. NEBESKA OAZA LJUBEZNI — ameriški film 20. ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVLJENJE — ameriški film	■
22.	23. NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEE.IA
—	Hong Kong
25.	MASKIRANI VOZNIK
—	japonski film
.	27. ŽIVLJENJE VIDRE —
angleški film
29.	30. RAZBOJNIKI
VSEH ČASOV — angleški film
septembru
18. IX. 36 CELIC SHAQ-LINA — hong kongški film
22.-23. IX. DŽERI IŠČE SLUŽBO — ameriški film,
25.	IX. SPECIJALNA POLICIJA PROTI MAFIJI — italijanski film
29.-30. IX. NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE — hong kongški film
Matična kronika
POROKE:
1.	KRAJNER Rudolf, star 30 let) delovodja iz Zavodic 10 in ŽGOJZNIK Romana, stara 20 let, konfekcionar iz Lok pri Mozirju 12
2.	BREZOVNIK Janez,star22 let, lesni tehnik iz Mozirja 120 in RUTAR Jolanda^ stara 20 let, delavka iz Zadlaz Čadrga 9
3.	POTOČNIK Marko, star 22 let, lesni tehnik iz Florjana pri G. gradu 34 in PURNAT Irena,stara 19 let, cestno-prometni tehnik iz Bočne 165
4.	VAJDL Milan, star 29 let, rudar iz Lepe njive 95 in BARK Bernarda stara 22 let, frizerka iz Lepe njive 34 a
5.	NADLUČNIK Franc, 43 let, kmet iz Krnice 31 in ŽIBOVT Zofija, stara 39 let, delavka iz Krnice 5
5.	BEZOVN1K Franc, star 31 let, delavec iz • Raduhe 15 in BEZOVNIK Jožica, stara 25 let, delavka iz Strmeča 38 SMRTI:
1.	CIGALA Jožef, star 80, let upokojenec iz Solčave 1
2.	KLEMENŠEK Ciril, star 45 let, inv. upok. iz Solčave 50 a
3.	PODBREGAR Rozalija, stara 80 let, upokojenka iz Podvolovljeka 23
Bogata sem
Nisem lepa. nimam denarja, moj hrbet k travam se sklanja in korak moj je že upočasnjen.
Imam oči.
ki znajo naravo opazovati in srce.
ki zna na nje strune igrati.
Obraz mi je od sonca ožgan} od dežja in solz izpran, pa vendar sem srečna bogata.
Marija Rihter Bočna
4.	PEČOVNIK Albin, star 66 let, upokojenec iz Podvolovljeka 20
5.	KAKER Alojzij, star 56 let, kmet iz Savine 51
6.	KOLENC Ignac, star 76 let, upokojenec iz Ljubnega/S 21
7.	PLESNIK Marija, stara 90 let, upokojenka iz Ljubnega/S 105
8.	REMIC Frančiška, stara 85 let, upokojenka iz Bočne 41
9.	MATJAŽ Genovefa, stara 84 let, upokojenka iz Tiroseka 10
10.	ČERNEVŠEK Franc, star 54 let, delavec iz Bočne 74
11.	ROŽIČ Jožefa, stara 80 let, upokojenka iz Lepe njive 50
12.	TIRŠEK'Terezija, stara 74 let, preužitkarica iz Lepe njive 80
13.	.NADVEŽNIK Marija,stara 90 let, soc. podp. i/ Rovta po Menino 32
E3SN0VIGE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609-Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne
9.	maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.