^PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Vugottlav Federation, S. P.--(ilauiio JugoKlovannke Socialistične Zveze - - GLAS1I O ■ prosterNr MATICE J. S. Z jT. — NO. 1580 "•■r-1." ..........CHICAGO, ILL., 22. DECEMBRA (D.cmb. r 22), 1937 ----—------- - —■ "" „<>■• • t t *!«-•*•. |||„ uidrr th« Ari of t'«B*re«a of Marvh UN, l*ra. Published Wa«Wy »t 2301 S. Uwndale Ave. LETO—VOL. XXXII. ZVEZNI KONGRES HLAPEC PRIVATNIH INTERESOV vprašanje maksimalnega delavnika in minimalne mezde spet "odloženo" Roosevelt dobiva od svoje stranke v kongresu klofute in težke poraze Poslanci vzeli za svoje počitnice v božičnih praznikih skoro četrt milijona dolarjev "Obljubljamo »prejeti za-1 Rooseveltovo administracijo, kon, ki bo določal minimalne nato pa se obrnili proti nji in ji mezde in maksimalni delav- dali udarec za udarcem nik", je dejal F. I). Roosevelt Xako je demokraNka ^ran. v tvoji prošli kampanji za P<>- ka z vso mogoio oJltnostjo de. BOŽIČ NA KITAJSKEM novno izvolitev in enako je ob- monstrirala, da je nič drugega ljubila njegova stranka, pod kakor skoz in skoz kapitaiisti. pogojem, da ji ljudstvo da ve- čna stranka> K() je zadnju, do_ čino z zvezni zakonodaji. bila v kontfres tako presenet- Dobila jo je — večjo večino. ,jivo yec,ino je Proletarec kon. kot 80 si jo upali pričakovati datiral, da bo bas ta kongres tudi najbolj optimistični poli-ivzlic kritičnemu ekonomske-tiki demokratske stranke. mu poiožaju d(,žele bolj reak. Vzlic temu je prej omenje- cionaren. kakor ie bil kongres na obljuba še zmerom neizpol- republikanske večine do Koo-njena. Pod NRA je bila to re-, *eveltovega prihoda v belo hi-silna bitka, dokler jo je ameri- io Tako se je tudi ZJfodilo. Reški kapitalizem potreboval v publikanska večina bi kajpada svoje dobro. Nato jo je vrhov- ne bila nič bolj^a sic(T pa med no sodišče razveljavilo. Am-)tema Brankama sploh ni raz-pak tej deželi je milijone lju- ,ike v boju dru>r z dru^0 sta di,- ki garajo takorekoč za- ,e zaradi tekme njunih pojiti. stonj, zato je Rooseveltova ad- kov za mastne službe. ministracija skovala novo pre-H Japonska v svoji nenapovedani vojni kitajski "militarizem" srečno porazila Odncšaji med Moskvo in Tokiom čezdalje bolj napeti. — Zvitost japonske diplomacije. — Angleški imperializem v škripcih Dižave, Ki so jamčile nedo-akliivost Kit, j»ke, so ijr) kf ičale z enakim fiaskom ka-' or v s'jČaju obrambe Etiopijo pred italijansko invazijo. Kita ko izolacije. Rooseveltova ad- krat obračunala. Z Rusijo se ministracija. ki prisega na pa-1 kani spoprijeti, ker je nemogo-cifizem, je v škripcih, ker bi I če, da bi mogli ti dve drža«vi ži-rada "ropotala" proti provoka- veti druga poleg druge v pri-tor kini silam (Japonski, Nem- jateljskih razmerah. Rusija Božično getlo "Mir ljudem na trmlji . . je na Kitajikrm »daj b«ei veljave. Prav tako v Španiji. Enako v Etiopiji. |n tudi v v*eh drugih de/f-lah, kajti vtal>.< je oborožena "do *ob", nt- /a m r, ampak radi tega. k«-r Ijudftva ne znajo najti poti v mir. pa »o noč in dan prtpravljeni za klinjc. UNIJA JEKLARSKIH DELAVCEV OSTANE V BORBI S SOVRAŽNIM! KORPORACIJAMI NA CELI ČRTI dlogo, ki je v bistvu določala, da naj nihče ne dela za plačo dalj kot povprečno 40 ur na teden in ne za manj kot 40c na uro. Vzlic milijonom brezposelnih je v neštetih obratih v tej deželi delovnik še vedno 60 in 70 ur na teden. Ljudje, ki so radi borbe za kruh primorani Konvencija v Pittsburghu sijajna manifestacija solidarnosti in volje za vztrajanje ka j *» danes premagana, čiji in Italiji), a si ne bo mo- nima sicer osvojevalnih ambi- s-.- bitk tiče. Da-li jo bo ja- gla pomagati vzlic zelo dobro cij, toda Mandžurija je zanjo > 1 ki imperializem tudi v zasnovani propagandi proti Ja- v Aziji življenske vrednosti. ♦.in.j'1 prcžvi iti. je kajpada ponski. Povprečen Amerikanec Vzela si jo je Japonska. In Ja- d:ug) vprašanje. Ampak dej- je pripravljen ubiti Japonca, ponska hoče vlado nad vso A- '[ • t vo K da »o Kitajska prema- Ampak ne iti v ta namen na zijo, zato mora Rusija ven. Ob ana. Laž, da se je je Japon- Japonsko. Anglija bi rada to sibirski meji si stojita naspro- -•ka ' »lila zato, ker ji jn posta- mnenje preokrenila tako, da ti dve ogromni armadi, če se I I kitajski "militarizem" ne- bi se Američani navdušili iti snoprimeta, bo usoda tega naj- art m, je razgaljena, kajti vse pobijati Japonce na Japonsko, večjega kontinenta odvisna države po svetu, ki so si grabi- Prejkone je Rooseveltova ad- zgolj od izida vojne v severni le bogastva v ogromni Kitaj- ministracija naklonjena tej Aziji — med Japonsko in Ru- ki. o si bile edine, da se ne ideji. Ampak ne ameriški kon- sijo. • j «me oborožiti. Res njene arma- greš in ne ameriško ljudstvo. I - Ide š; e jejo stotisoče mož. Am- 'četudi je v ameriškem časopi- oak v bitkah s pravimi milita- sju bilo izlitega nič koliko rizmi so brez moči. Kitajska je gnjeva nad Japonce, ker so v torej premagana, in s tem je to reki blizu glavnega mesta tudi vabilo Kvropi in Zed. dr- Nanking potopili hkrati kar žavam. da naj prepuste Azijo štiri ameriške ladje, ni javno kratkomalo Japonski. mnenje prav nič nagnjeno za Anglija je v siloviti zadregi, vojno. To ni slabo za ameriško N eni dohodki prihajajo v ve- ljudstvo, ker ljudstvo navadno liki meri iz Azije, re Japonska izgubi v vojni v vsakem sluča- bi danes gospodarno * nad ju, je pa dobro vza Japonsko. Kitaj-ko, bo jutri zavladala Angleži se jeze, da se Amerika nad vsi mi drugimi pozicijami le usti, češ, niti tam,- kjer na azijskem kontinentu, ki .so najbolj interesirana, se ne Pomorska palača prodana za staro šaro Nobena izmed industrialnih kakor še nik jer in n koli unij ni šla skozi težje preizku- prej. In n jegov govor je bil b ... • šnje, kakor unija jeklarskih jevit, k< t -e mal »kateri. Nato so bile navedene izje-;*aran v njih, prejemajo po- d j Njena prvotna tvor-' to .eveda pomen da vprecno mani kot 30c na uro. , • , , > , . . , ba je bila malenkostna organi- vse gladko. \ unijah' < K) me: pri sezonskih delih glede ur, in glede plač so bile na rej e- Roosevelt, ki bi rad ostal v zgo- ne mnoee i 7 ieme "nri H p la vr ih dovini te dežele kot pre/.ident, - til»ona ^osle.lica tra- komuni*! i ia!-.. .r.-i.,i j, „•■, ne mnoge.izjeme pri delavcih . . . 1 » dicij A. r. of L. Svojo predzad- dobili so za svojo člane mnoe-o v južnih državah, na farmah. kl Pomagal ekonomsko kri- njo ko,renčijo - še ko je bila služb in vplhnih p. zicii. Proti itd. Osnutek za zakon, kakor ^o Pravi da ce bi se milijori-- ga je predlagala administraci- teh ljudi delavnik skrajsalo m ja. torej s stališča socialistov |*e J«m zvišalo mezdo na 40c na in delavcev sploh ni bil idea- ?rbi postali narodni dohodki veliko višji in vsem bi bilo po m aga 11 o s tem. Konkresniki ga niso ubogali. Prišli so na izredno zasedanje len. Toda pomagal bi vzlic temu milijonom delavcev in delavk do skrajšanja delovnih ur in do plače po 40c na uro. Ko je predsednik Roosevelt in govorančili, vzeli vse, do če- ,avcev< kj pa mora skozi ogenj munistom pred nekaj tedni sklical kongres k izrednemu zasedanju, je poudaril, da je baš ta točka ena najvažnejših, ki zahteva v interesu dežele takojšnje pažnje. Kongres — kongres, v sar čo upravičeni za izredne otroške, in si nato določili so blizu četrt milijona dolarjev >a potne stroške v božičnih oraznikih. Vsak kongre-;nik la- hko iztirja svoj delež, pa če katerem ima demokratska domov ali ne. Pač. korum-stranka absolutno večino, jo je P»™n kongres, čigar člani ho-zavTgel, kot že marsikatero <"ei° P° kakih 13 tisoč do- drugo skromno reformo, ki jo larjev na leto, delavcem pa ne ^ki ronvenciji avtnih delavcev, je predlagal Roosevelt, po či- privoščijo niti po 40c na uro Rar zaslugi so reakcionarni de- za garanje. mokrati pri zadnjih volitvah I Prošli teden se je dogodila demonstrativno tako zlahka zlezli v urade. Ob- / tovarni vžigalic Superior lju bi ja I i so kar je kdo hotel in Match Co. v Chicagu eksplozi zvesta strokovnemu unionizmu njim vodi boj najbolj prodsed AFL, je obdržavala v Canons- nik. unije avtnih delavcev H >-burgu. Bila je klavrna stvar— mer Martin. A tudi unije obla-brez pomena za stotisoče je- čilnih delavcev, katerim nače-klarskih delavcev. ljujejo Dubinskv, Hillman in Tiste unije ni več. Na nje- Zaritzkv. r jo h >če ganizaciji je imela v pr.i polo- ustvariti H >mer Martin, vici decembra v Pittsburghu. Na konvem iji jeklarskih d- -Pa. Udeležilo se združili z še, kakor na primer na milvvau- AFL, toda le pod pogojem, da jih sprejme take k »t so. (Jreen-ki se je vršila prošlo jesen. (>,> predlog namreč je, da naj John L. Levvis je bil na nji eksekutiva VFI. vzame nazaj Med svetovno vojno je ponosni, največji parnik onih dni na svetu, "Vaterland", posest nemške parobrodne linije, dospel tretjič na svoji regularni poli v Nevv Vork ravno ko je ta dežela napovedala vojno Nemčiji. Parnik si je obdržala za prevažanje svojih vojakov Je v Evropo. Dala mu je ime "Le- .. ... , , , uPa viathan". Njegova teža je bli- zdaj se v posesU ali pa pod ničesar drugega kakor pridi- zu 49,000 ton. Nemiko Ham- Pl.vom \elike Britanije. An- gati. ! burg-American je stal deset v-1: li s,, tore j obeta zelo alaba Japonci so v to situacijo| milijonw dolarjev. Ameriška fmtl' 111 ost. spretno posegli. Potopili so Anglija . ama si ne ni aga t i Japonske. Ampak se kazali, da Zed. države niso ta-bo z njo prej ali slej morala ko mogočne, da bi kaj storile -poprijeti, ali pa se zlepa uma- radi tega. Incident je dobil v kniti. Kapitalizem ene dežele yiV{j. državah sicer histeričen -e kapitalizmu druge dežele odmev in Japonci so se skoro-nikdar zlepa ne umakne, pač da ustrašili. Ampak njihovi di-pa povzr či vojno na primer, z plomati so zviti. Požrli so svoj atentatom (Sarajevo), s poto- pon0s in se ameriški vladi o-P' la(li-i it(L pravičevali na vso pretege. Vse Ar^lija in- Zed. države sku- samo da jo zadrže stran odjska, a ga ji ameriška vlada pa, Japonsko lahko spravita Anglije. Tako Japonska lahko zdaj ni hotela prodati, ker bi svobodno ropa dalje. jsj mikadovo cesarstvo iz njega Le Rusija ji" je zdaj še na lahko zgradilo kaki dve vojni poti. Z Anglijo in z USA je Ja- ladji. Zato je dobila Anglija ponska na Kitajskem za en-1 prednost. a- vlada je potrošila za prenovi-e upa pre- meriške ladje in Kitajcem do- tev Leviathana v moderni pot- .Vmnnl/ l ......i: J . 11 _ i i^i • . . . .... ni-ski parnik osem milijonov dolarjev. Nemčiji je plačala zanj nad $16,000,000. Nedavno je bil ta ogromni velikan prodan za staro železo neki družbi v Angliji za borih $800,000. Tam ga bodo razdrli in železo pretopili. "Leviathana" bi rada kupila Japon- na ko iona. Ampak Zed. države so vsled svojega umešanja v zadnjo svetovno vojno zdaj toliko1 razočarane, da je javno mnenje absolutno le za politi- Place delavcev v Nemčiji obdavčene 40 odstotkov VESTI 0 EKSEKUCIJAH V USSR ZANJO ZELO SLABA REKLAMA •pozdravljen, (Nadaljevanje na strani.) N'"ki češki delavski list je priobčil faesimile plačilne kuverto kovinskega delavca pri jo z .so mogočo vztrajnostjo firmi Sanic; v Meissenu. Nje- poročila o eksekucijah. katerih rova mezda v dveh tednih j? ni pa Jii konec. Associated znašala 19.10 mark. Na kuver- Press poroča iz MoskVe, da je ti s;) bile označene kot odbitek bilo prošli teden spet ustrelje- vpili — z Rooseveltom do zmage. Ko so zmagali, so kaj kmalu uvideli, da so odvisni za politično karijero od privatnih interesov, kateri so jih potihnili kviško. Nekaj časa so se obotavljali med gospodarji in "KRŠČANSKA" CIVILIZACIJA MODELA1937 Osem milijonov pet §to tiioč mož stalno pod orožjem, ali 2,500,000 več kakor leta 1913. Dvanajst milijard dolarjev potroška za oboroževanje v letu 1937, ali trikrat toliko kakor leta 1913. Zed. države, Anglija, Francija, Japonska, Nemčija in Ru-»ija izdajo za oboroževanje zdaj 80 odstotkov več kakor do leta 1932 In oboroževanju ni še konca ne kraja. ja. Pet deklet je bilo opečenih toliko, da so umrle — in v kakšnih mukah! Delale ?o v smradu za mezdo, ki omogoča komaj le najbornejše 'preživljanje — ampak demokratski kongres se ne briga za take i ljudi. Ako hoče ameriško ljudstvo ŠTEVILO BREZPOSELNIH NARAŠČA pravi je bilo petimi va jsot V posredovalnicah za službo ( vladi je meseca novembra iskalo de- da lo blizu štiri in pol milijona ljudi. Oil 4 • SlužIl ciploh so se razmere to jesen ven iz socialnih krivic, mora jako poslabšale posebno v je- (oktn.o a >. I začeti verjeti socialistom, da klarski, v rudniški in več dru- silovito nara Iga kapitalistični politiki ne bo- gih industrijah. Ido rešili. 1 Delavski department zvezne v svoj"in izkazu, meseca novembra odstotkov manj mesec poprej iposelnost je to« a. November znači po 18. mesecih j>n > nazadovanje v številu zaposlenih. kakor Kre -ledece vsote: Davek na mezdo 2.10 rlanarhia v nemško delavsko fronto 1.20 , Bolniška blagajna 6.0o Brezposelna zavarovalnini' o. 17 In alidska zavarovalnina 4.50 M Iz sovjetske Rusije jirihaja- lo že mnogo let najvišjim bolj- ševiškim krogom. Izgleda, da je v Rusiji res precej nejevolje. Glavni admiral japonske mornarico je prošlo nedeljo Japonce tolažil, naj se sovjetske dežele nikar ne boje, češ, da je notranje toliko razdrapana, tla je nesposobna za uspešno vojno. Kaj prav za prav se v Rud- nih osem vhokih boljše viških funkcionarjev, ki so bili v času prevrata z Leninom v prvih vrstah. Med ustreljenimi jo Leo M. Karakhan. bivši podkomi- Skupaj » je 10 odst »tkoV 10.62 M nominal- za vnanje zadeve v sovjet- ji dogaja, in čemu, je danea na ^ki vladi in potem sovjetski po- podlagi križajočih se poročil slanik v Turčiji. nemogoče točno soditi. Vemo Tudi vseh drugih sedem ob- Je, da se je vzlic vsemu razvila tožencev, ki so bili umirjeni v velesilo — no pa v komuni-radi "•»'eleizdaje", je pripada- stično držav.). no mezd Življenske razmere v tretjem rajhu zmerom slabše Hitlerjev režim ni zmanjšal ljudem samo norčije masla, z geslom, "topovi so boljši kot maslo", ampak znatno omejil uporabo masti, mesni konsum, produkcijo kruha itd. Ženskam je skrajšal krila, da prihrani na blagu, in nedavno je ukazal, da morajo biti srajce moških dva palca krajše nego sedaj. Tako bo »pet veliko blaga prihranjenega v druge namene. Za nemško klobasice — slične ameriškim "hot dogs". morajo mesarji uporabljati zdaj umetna čreva, ker bi prava .bilo tr< ba uvažati. Mesa morajo v nje st 1 a c-iti manj kot pod republikansko vlado, zato pa toliko več raznih kemičnih "preparacij". Morda pobarvano žaganje, otrobe ali kar že. V sili ji v.-e dobro. Pat riot ič ni Nemci se bodo morali naučiti jesti razna "nadomestila", kajti želodec mora biti poln, ako ne tečne hrane, pa plev, rezanice ali kaj drugega primernega. Ženske, ki gredo v trgovine, morajo imeti s sabo košaro in lonce, ka.iti groceristi ne smejo več dajati blaga v papirnate krnici je". Na ta način bo tr tji rajh v toku leta prihranil več bark papirja. Noben košček kruha so no nie zavreči (ta prepoved jo bila odv« ). pa^pa je gospodinjam str >g> ukazano preostalo hrano preurediti s prikuhami v novo por-cije. Kajti Nem« ;ja so mora >-svobod iti odvisnosti od uvoza iz tujih dežel, pravi Hitlerjev minister propagande, zato je oatriotična dolžno«! vsakega Nemca, da ie čim man j ir >vo- jera in prašičjega mesa. k^r tra Nemčiji manjka. Tudi pri kruhu naj hranijo, masla naj sploh ne jedo, zato pa toliko več krompirja, rib, repe, korenja in sličnega sočivja, kajti-ima Nemčija "v izobilju. Posebno krompirja, rib na nalovi v morju. Ako bi bili topovi salame, bi v Nemčiji ne bilo slabo. Ampak ker niso, so se življenske razmere silovito poslabšale, čeprav je brezposelnost zaradi oboroževanja in prisilnega dela do malega odpravljena. Am« ilrir/mr. Vi A jer drugje ne dobite za tako malo vsoto tutvoizišle vezane knjige ia s t(d;o bogato vsebino. Lot jo ima Ameriški <1 nižinski koledar. Ako ga se nimate, si ga naročite čimprej. Vri poro• vite ua r naroeitev tudi prijateljem in snaneem PROLETAREC ' LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Ju|o»lovan»ka Dclavika 1 Ukorna Druiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v ZinJinjenih državah za celo leto 13.00; za pol leua $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za eelo leto $3.SO; ia pol leta $2.00._ Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite* v Številki teko^e v pobožnih knjigah. V resničnem življenju ga ni, ker je cerkev že dolgo dobo iidinjana sistemu, ki gazi takozvana krščanska načela t. blato tako zelo, da ni ostalo od njih ničesar razen • ime. —r- Rjm — "večni Rim" — zibel krščanstva — kdo sploh more najti kaj krščanstva v Rimu? Rim je danes kakor plamenica med ^^tamo kritimi hišami," vedno preteč, da jih zapall. Rim širi "krščansko civilizacijo" z ognjem in mečem. Ubijanje mu je največja čednost. Roparski pohodi so mu "izčiščevanje in taljenje naroda". Nemčija — dežela božičnih drevesc — kje je v nji kaj krščanstva! Topovi so ji temeljni evangelij. In katoliška Avstrija, j ki je enako brutalno zatrla edino človečansko gibanje — giba- j nje za mir, svobodo in blagostanje množic, socialistični pokret j — kakor 4 a ga zatrla Mussolini in Hitler! Vzlic temu so v teh treh državah cerkve zdaj bolj polne ko kdaj prej. In so polne drugod. A krščanstiva nikjer. "Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje..." In isti pridigarji, ki ta biblijski rek ponavljajo .'leto za letom, so vsak hip pripravljeni blagoslavljati kakršno koli morilne priprave. Na primer, v Italiji. Katoliška cerkev od Vatikana navzdol je udinjana Mussoliniju in njegovemu militarizmu do dna. Vsaka njegova militaristična gesta, bodisi glede Etiopije ali česar koli, je spremljana s pompoznimi cerkvenimi ceremonijami. A vendar — tudi v cerkvah Italije se razlega rek, "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje .. Tako krščanstvo je hinavščina. Je laž. In baš to lažnjivo kr&čansKo je največ krivo, da je pot iz barbarizma današnjih dni v resnično civilizacijo tako težka in dolga. Ampak cilj bo vzlic temu dosežen. In krščanstva zlatega teleta bo tedaj konec. Rek, "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje," dobi šele potem svoj resnični pomen. TEKMA KAPITALISTIČNIH VELESIL ZA KONTROLO NAD PRIR0DNIMI BOGASTVI V ŠIBKIH DEŽELAH Jugoslavija je na prirodnih Družba v. Trepčah ima del- 000 dinarjev, dočim je zna ul bogastvih jako bogata. Želita niAkega kapitala res 1,125,000 'Hotni dobiček blizu I s i jih razdeliti v izrabljanje funte, (v naAem denariu )koiij«)K milijonov dinarjev. Družba njima v korist Italija in Nem-j270,000,000 dinarjev). Kupi- ! e ni objavila računa 7a J » l lo , či ja. Zdaj so posebno rudniki tal, ki je naložen v družbi, se, n davčna po-le: listov. Rudarji v Jugoslaviji garajo, profit pa se steka v Lon-idon in Pariz in v manjši mer: kapitalistom v Italijo, ceh »slovaško in v Nemčijo. Kako izgleda to izkorisča- 19.M 19.14 po • 10"» 1- 1 i).V> po 2Q'/e i«)n 5—hkhi po 25'; 10:58— 1 !).",7 pO Družba je torej v štirih tih samo nn divldendah za ima nje prirodnih virov Jugoslavi- £j|.( h7': irlaviret Ozir je v prid kapitalistov v tujih! v. j , }, \K deželah, priča sledeči članek, deidah ve Ki ga ponat 'skujemo iz "Delavske Politike" (priobčila va je pod naslovom "Trepče-Bor- h prejela na e mnogo vet ii. Ja/inej.5o sliko v tem oziru | nam nudijo bor-tki rudniki bakra. Bnr-o7 ki znaša v 1. četrtletju 26:1,09-1 fnnt :u 2. četrtletju 296,728 funt >\ :L četrtletju 203,K98 funtov bi'"*ka, borski rudnik (ki je francoski kakor Trb. družba) pa le 8.1'r, torej polovico man j. Če ta od toti k pri m r-jamo s čistim dobičkom, plača L četrtletju 180,261 funtov. Trboveljska družba 62'-', bor-kupaj 9 1^,98 1 funtov. »>0 mili j »nov bi morala plačati bor-ka di l-, in dogajajo s« požari, "^tirj« zgo- v naši državi. Družba ima v Kr- dinarjev. V zadnjem e to- /ba 81.6 mllijoi . . frank >v na* bij i velike rudnike svinčene in rej družbir -napravila v svojem mesto 4.1 milijone/, cinkove rude. obratu kosmatega dobička o- To so za gospodarsko politi- Večkrat smo že omenjali ve koli 84'; delniške glavnice. ko nezdravi pojavi, nezdravi like dobičke, *ki jih imajo tuje Posebno zanimiva jo tudi ob- rudi z ozirom na izkoriščanj? družbe (zlasti borska) od svo- davčito\ teh iudu4rij. Trepce : delavstva ob tako ogromnih jih podjetij, .^"izplača na dividindah 79,500,-1 dobičkih. PO DEVETNAJSTI OBLETNICI "ZEDINJENJA" JUGOSLAVIJE tajnik-blagajnik; Rudolf Po- Pokopan je bil cerkveno. Za- kajpada boljše živijenske in točnik, predsednik; Marv Po- pušča soprogo, sina in hčer. delovne razmere, toč nik. zapisnikarica; Josiphi-i Naj bo tu še omenjeno, da Kvarna situacija nastaja le -—------------ne Spendal, arhivarka in os- je bil urednik pr njegovem a d i komunistov. V k »liko se V Jugoslaviji so meseca no- toliko časa ima demokracija k,|l/nica k^tumou-. Nadzorni tedniku pokojni Frank Novak. [Moro vse raznolike graje za-vembr praznovali devetnajsto lre- ,e oglaša za komunista, je le "Svoboda" se je letos ojača- zati kolikor mogoče vsem, kaj- agent provokator, ali pa nava-novimi člani. Posebno mla- ti "Slovenija" (ia je list za vso den kruhoborec, ki si išče pot k lahkemu življenju bo za- ^ čila sledeči članek: j vladala prava, čista demokra- dih' j(> prei.ej priatopilo> To naHeIbino "Devetnajsta obletnica zedi- nam jamči, da bo slovenska pe- I- na kakšetf način l to du- ^ Unija jeklar.kih ^ j« *^ meri tudi f; I^V^^^^rVr-^U-^ /a V'" "l ki " " V 8 8°:' K < ftiv'e netja je ki a rsk i h de- a lepša prilika za jubilej, za obhajamo • ^ P"družijo. %eC' " ' . i u i * Pravi praznik zedinjenja. ! Janko V endar pomeni doba devet- T<) ž|i|im to homo posp<,--- najst let vec kot polovico ziv- . ,. , , , ... sevali: ljenske dobe ene generacije m _ _ v taki dolgi, dolgi dobi bi se bi- , | la lahko izvršila tudi duhovna Naprej bo gostoval gl# l . ^ Q ^ ^ ^ ^ ^ ^^ zmuuc zanašati edino na svoje vražnimi korporacijami iavc.ev je bila vzlic temu u pena celi črti jšna. Poraz, ki ga je unija do-... . . živela prošlo pob t je, je bil de-Nadaljevanje s 1. strani.) J^toikl bolj n vzpodbudo ka- pod svoje okrilje samo tistih |k(,r ^aj drugega, kajti uvideli deset unij, ki so ustanovile C."fs0* enje. kajti proSli ted,,n. ,,„ pnobči-n v pri- omenjena demonstracija , . , , iit? i j »t Proletarca, ali pa pri tajniku če .............. ullH„lli,ll„llM1L , .. _ no je to tudi, ker neurejene skega zbora bvoboda kluba Justiira Zajcu. kaj pomeni /uači le to d t so hodnjl stevilkl- razmere normalni in času pri- Detroit, Mich. — V četrtek V gornji dvorani bo igral delavci v jeklarski industriji' merni razvoj onemogočajo ali 23. decembra ob 7. zvečer se Jedrn Kochevarjev orkester, in i več kot naveličani biti za na- AH ste si Ameriški družinski vsaj ovirajo. jvrši v Slov. nar. domu na John v spodnji pa Gradiškova-Omer- vadne podložnike, zato zdaj koledar za leto 1938 ie naro- Dovolj časa za študiranje Vojvoda Windaorski premišljuje, kaj početi s časom, ki ga je mislil porabiti s št udiranjem stanovanjskega problema in delavskih razmer v Ameriki. Visoka Kospa VVindsorska si nakopava gube vsled skrbi, kje razkazovati svoje drage obleke, v katerih se je namenila paradirati v ameriški "societ.v", in njun promoter, mojster priganjaštva, milijonar Charles E. Be-daux si grize nohte radi smole, v katero je potisnil sebe in svoja dva otroško naivna prijatelja. Sreča je, da delavski problemi niso radi njihovih skrbi in blamaž prav nič na škodi. Socialno delavstvo je propa- R letna seja kluba št. 11 1 JSZ. zoua godba, giralo od početka to miselnost Sodrugi in sodružice, udeležite * in so ji tudi danes ne iznever- se je vsi. Tisti, ki pridete le ma- Prihodnja redna seja kluba ja, ker ve, da si delavstvo v u- lokdaj, posetite vsaj letno se- št. 1 je preložena s 24. na sre- rejenih in iskrenih razmerah jo, da se zopet spoznamo. do 29. decembra. Prosimo vse. Upam, da bomo v prihod- da se je udeležite. Volili bomo njem letu poživeli klub nazaj odbor in sklepali o raznih po- v aktivnosti, kajti v starem ročilih. Po seji bo zabava. zahtevajo tudi nekaj pravic in čili? BOŽIČ NA DALJNEM VZHODU lažje iz voj nje svoje pravice. Toda delavstvo danes ne more ustanoviti niti politične stranke, čeprav ima nujne, jasne poglede na stvari, da bi jo čimbolj propagiralo. smo se le slabo odražali. Vse delo odpade le na malo skupino članov. To ni prav, kajti P. O. r\ Frank X. Veranich Devetnajst let se razpravlja vsakdo bi moral smatrati za , o "zedinjenju". Formulacije, i sivojo dolžnost storiti kolikor ti ,, umr* predlogi in razmotrivanja pre-1 največ mogoče za skupno "Obzor" poroča, da je bivši plavi ja jo javnost. Resne deba- stvar. Socializma nam ne bo sJove"*ki časnikar Frank X. te pa ni. Oitamo kritike, odkla- nihče prinesel na krožniku, V(;ranicJ1 .'fJne n; (,t,cembra v njanja ali celo smešenje raz- kakor se prinese na primer m,Iwa,,ški okrajni bolnišnici nih inicijatorjev, kakor bi sploh kranjsko klobaso z zeljem. Vmr1, Star ]e l)iI Holehal ne bilo politikov v državi. Raz- j Nekateri pravijo: "Nimam J(> na raku ,v »a je ugo- govorov ni. Niti javne disku-;časa." čudno, da ga imajo za no!,in; zije o stvareh. vse drugo — potrebno in ne- ^'kojm Veranich je bil iz- Najbol j značilno pri tem je, j potrebno. Sedimo in niti domov milvvauškega tednika rol(*tarca", dokler je še nekaj zaleže! Da, unije so ''S,oven,;ia" izhajala v Milvvau-dobre, toda dokler no postane-1 k®("JU- Ko J0 biI Potem na ob- nas je praksa devetnajstih let jo političen faktor, ne bomo |s^k,, v HUir(>m kraju, jo izvršili drugače učila in da nas smeAe- j prosti okov kapitalistične tira- naroi"'i,» tukajšnjih komu- nije. Zato je treba delati v uni- !M1S,(!V 7-a"Pnih obiskov in i jah — in delati v socialistič- 1 , ''Sloveniji*' tudi novega | nem duhu! Sicer pa smo Slo- !,rednjka. Kmalu po povratku i venci jako skromen narod. Za- 7' stjir0Ra kra'a je iz časni- dovoljni smo, da nam Miklavž ka,'SK°kra polja popolnoma u- vsako leto kaj malega prinese makni1- Veranich je bil v Ame- • »i 1. ! I. .. 1 ' L n - t i ■ . nje in polemika o teh vprašanjih, kritika o predlogih in mnenjih uverja, da imamo malo pravih demokratov. Demokracija, o kateri bi lahko trdili, da je prava in lojalna, nesebična in stvarna, pa še ni koncentrirala svojih sil. Naša kritika se torej ne nanaša na vso javnost. Imamo še državi ne javi dovolj kr in bašta. Kaj, ko bi Miklavž!r[kl kakih 25 let- IMoval je Ve-1 , , M... , . . . ... .... . ,, . (OMnmji u- \1 iltrmiL.x- I • J»pon»lio c«*»»r»lvo Irr« in VI*)« hoiitnn «lr»»vo, tod* n.»m« »o prinesel tudi socializem? I norna M i^aukeeju. Nekaj i(?rl imrt hj,irn.t... AntUj, i^,ni VVOIlder ! I aHa ^ |«dl t)ri 'Narod- minili, ki .i U.tit« kontrolo na,l •.ij.kir- »ront.nrntom. ttn v «*clre*i. l'r.t * | nem V eslniku" V Duituliu. Svo- d* ••• nevtralni. Militari«ti % vpHo, H« »o ni rp« in »o pr t li V novem odboru pevskega časno je bil jako aktiven na * v°in°. katpre »molrr jr otvojiti Aiijo ** jnpon«k«- intrr««»r. Njiliov.i t«rr.\ ItVff <1« I u j »*. KiIaji i 7!\ lACMlM odp«r ni»o »poM»l.m, /< tl »' • / v »• m Afl Knift* vanjo, tloklrr jr ljud»l*«» polit ke demokrate. Toda, dokler se živelj demokracije vl*^™ "Svoboda" so za prihod-1Hruštvenem polju. Doma je bil dHuj?. K,lrJ<' M 7**rlJn oHp,M . L, i. \„t i i i , ,, .. :. /i: i . . UMI« P« *Ro!j i« kopo njunih Imgataarv rep ko, i nJl sledeči: Janko Zornik,! ** < irkovc na Dravskem polju. »roti. VAI.KKIJAN PIIWOGYLNYJ: & M ESTO A \ Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR tNaiial.ii v nuji Zdaj so se močno i i v Leningrajsko __No. čemu pa ca* a pocenile takšne reči. Po odrugo. Pri}>oročam ti jo! Stepan mu ie pritrdil in ga vprašal: — Kako pa tvoja katedra? Boris je puhnil dim pod strop. — Kate ira? Ce.i teden dni sem bil sit Zdaj sem \is.ii inštruktor peso-razvoja za l.ijevsko * oepelnika? O ti Študent, i mu iim isnih nasadi tamkaj, to razmerah tega o lanski letini v. Strašno mno-la napredujejo, lujejo! Bii\ kratizem je še ve-vsakega napre Ika, t ie I a le suhe učenost! Kooperativne) okolico. Ali i kar na tla otr . in proovei kooperativ nej. in o j.kodl^ivo go napaiv da , vitrajno napi #0 M. ■■■■■ ■ T»ko ti i a p: mer prenavljali sladkornico vfundukieiev kcm okrožju. Imeli so delavca, material, denar, a preden se je tovarna zavrtela, so zamudili letino? Stari filistri! — Živca nimajo je dejal. Z bičem bi moral priganjal na delo te gospodiče, Kedaj pa ti končaš V — Obesil sem študij na klin! je obotavljajo priznal Stepan. Boris >e je sk rem žil. — Zatelebal si se? Literatura? Stepan je prikimal. In že mu je Boris razlagal, da je literatura seveda lepa -tvar. toda nič stalna zadevšči-na, življenje pa da zahteva neko ustaljeno zaposlenost, koristno delo! — A kako tvoja žena? je vprašal Stepan, da ga zasuka na drug pogovor. Nadijka, kajne? — O, Nadijka je imenitno dekle! je dejal Boris. Sijajna gospodinja, ne morem ti je pre-hvaliti. — V pisarni? — Ne, to sem ji odsvetoval. Seveda, ni nasprotnik ženski izobrazbi in ženski enakopravnosti — toda njemu je predvsem potrebna rodbina, ki mu nudi pO delu prijetno zatišje. Končno pa vse izkušnje dovolj jasno pričajo, da so ženske pripra ne le kot pomožne sile, tipkarice, korespodenti. nje — a odgovornega dela jim nikakor ne moreš zaupati. I — Pa tudi otroka si želim! je dejal. — Saj ni nobenih ovir! — Denar! Tudi abortus stane, videli. — A brez otrok ne mbreš živeti? — Tedaj se ni vredno ženiti! — Kaj pa ljubezen? — Ljubezen? Oh. Štefočko, to je zadeva štirinajstih dni. štirinajstdnevni dopust za. uradnika. Ti se pa res nisi v ničemur spremenil! Ko sta se poslovila, mu je dejal: — Pričakujem tStanujem v Audijev-skem delu 38, G. Dve sobi. imam. Pridi! Ko je bil spet sam, je sedel na posteljo, kakor ponavadi, kadar je o čem razmišljal, ali pa želel udobno pokaditi cigareto. Ta obisk mu ni bil nič kaj prijeten. Zavidal je svojemu nekdanemu prijatelju. Četudi so ga nje-fovi nazadnjaški nazori in njegova malomeščanska omejenost o višji kulturi odbijali, vendar mu je ugajal njegov smisel in ljubezen za praktično delo, njegova ustaljena vera v k »ri t nost tega dela. V njegovo zanemarjeno lukno polno najrazličnejših razočaran; je prinesel Boris misel resničnega krotilca življenja, veder duh vsakdanje, neblo- No, bomo dne del; ti. ki edina nenehno preobrazil- je našo z< »nljo. Le takim zidarjem materiel-nega V molja "doveštva pripada boljša bodočnost. Mar .-i on odreka pravici, gledati to svojo delavnost kot odsev svojega lastnega jaza, mar nima pravice zanikati vse to svoje delo, če nima časa, da bi se veselil nad njim? Borisovo delo je malenkostno, klaverno, slave si ne bo pridobil z njim, nobena zgodovina ga ne bo omenjala, zato si želi nagrade v denarju in išče počitka v družinskem življenju, samega sebe hoče ovekovečiti v družini. Mar ie tak človek pijonir? Le počasi! Nič se »e ne ve, kdo bo k >ga ponižal. Nič se še ne ve, kdo resnično gradi, kdo resnično ruši, kdo bo pesmi ipel na vrhu te zgradbe! Vrgel je cigareto na tla. Prav.tako, kakor kadita vsak posebne vrste tobak, prav tako sta si oba različna. nesio bo ložei BOJKOTNA AKCIJA PROTI JAPONSKI Spet bomo plesali Cleveland, O V nedeljo 21. novembra smo sc zabavali i na prireditvi društva "V boj" ftt 58 SNPJ. I 'delež ba |e bila povoljna. Na Zahvalni dan 125. bodo uspeli posamično, a delodajalci lih zdaj od -lavljajo v-evprčk. Delavci so brez zaščite vrženi na certo. Jeklama v Duluthu skoro popolnoma "počiva", še bolj pa cementna tovarna. Delavci Nadijka je torej opustila tehnično šolo? Odsvetoval ji je. Seveda, njt.-ov namen je cisto prozoren. Tako je odredil in pika. Čemu pa se pravzaprav vznemirja zaladi takšne malenkosti! V vse to nezadovoljstvo se je zaril še občutek, kakor da bi ga Boris užalil s pogledom. In čimbolj je tovariša opravičeval, tembolj ga je dolžil in sovražil. Drobec takšnega neprijetnega občutja se ti .-proži z vrha in drvi kakor Miežena kepa po hribu navzdol, vse večja in večja, dokler ti ne pade v srce kakor velika ledena kepa. Potem pa je potrebno silno mnogo toplote, da se stopi ta nepričakovana ledena U ža« nost. Pol ene. Ca-; je iti na sestanek. Vstal je z nejevoljo. Rad ie šel na sestanek, le žal mu je bilo opustiti neobdelane misli, ki žde potem v njem kakor zavozlan klobčič volne. Oblekel se je in kar skrivilo ga je zunaj na hladnem, ko je tako prišel iz gorke -o'»e polne tobakovega dima na sveži zrak. Privihal si je ovratnik in potlačil roke v žep. Slepeča belina zasnežene ulice, suho škrtanje korakov, mirni dih sani. ch, kako ga je vse tv) dražilo s svojo nesmiselno vedrostjol Hitel je. Prezgodaj je prišel. Zosjke še ni bilo. Vse-del se je in poželjivo prižgal cigaret >, ki pa je naglo ugasnila med prsti roke, ki jt* Ohlapno visela čez stolov naslon. Na tem edinem stolu, ki je bil nekdaj prevlečen s sinjo s.ilo, je Zosjka najraje sedela, zdaj pa ga je on zavzel in naslajal se je, ker je bil tako prijetno mehak. Rad bi se pogreznil v česarkoli toplo in udobno, rad bi iztegnil vse telo in pozabil nanj ter se predal svobodnim mislim, ki se porajajo v globini duše in skrbno razgrinjajo vse njeno bogastvo. Rad bi se spustil v kamrice srca, snel bi rad prikovane ključavnice s skrinj vsega preživetega, odprl bi pokrove in šaril z rokami v spominih, ki so zdaj kakor davni, zadušeni cveti stisnjeni v knjigi. Morda se bo danes Zosjka zakasnila? Morda je niti ne bo? Pa jo je čakal še z večjo nestrpnostjo kakor ob pr .em njunem sestanku v tem pr >sto-ru, ogledoval si je pohištvo po sobi, ki mu je nudila varno zavetišče njegove ljubezni. Zelo skromna je bila. Postelja, dve pručki, stol ter zložljiva mizica. Niti omare ni bi! >. Obleka je visela na steni in je bila pogrnjena s platnom. Neznanka pa, ki je letu stanovala, je ustvarila iz vseh teh bednih reči neko privlačno ubranost, vsepknsod je dihala milina ženske nežnosti in nekak mladostni čar je bil razlit po vseh teh preprostih rečeh. Prav jasno je občutil spretnost njene roke v ravni črti pregrinjala, v mehki blazini s k >ketn > privzdignjenim rogljičem, \ razvrstitvi slik na steni in kozarcev na mizi, pregrnjeni s čipkastim prtom. Tu je delala, tu je živela, tu je utripalo njeno srce v vseh človeških željah, tu je zaznamovala vse stene z neopaznimi sledovi svojih sanj. In to tuje stanovanje. pripravljeno morebiti za koga drugega, ki so mu prav tako namenjeni poljubi, je postalo pristan njegovih doživetij, zatočišče njegovih sanj in njegove ljubezni. Zakaj —? Pa je le prišla Zosjka, vsa vesela, rdeča od mraza in naglice in na sebi je prinesla v sobo i.edrost svežega zraka. — Ti si že tukaj —T se je začudila. — Prezgodaj sem šel od doma, je dejal in se nasmehnil. Da bi te čimpreje videl! — Oh, kakšen lažnjivec si! Zagnala je plašč in klobuk na posteljo hi se mu vrgla v naročje. — Ogrej me! Zosjko zebe! V istem hipu pa je že opazila njegovo potrtost. — Božanstveni, slabe vblje? Cemu? — Slabo razpoložen, ivv.ai, Objela ga je. — Kje imaš slabo razpoloženje: ga je spraševala. Tu? Tukaj? Ponubovala mu je oči, čelo, lica kakor da bi hotela velikemu otroku pregnati bolečino. ' ) . Potem je sedla na svoj stol, Stepan pa je zdrknil k njenim nogam na preprogo. "K nogam kraljice" . . . kakor se je šalil. (D aljc prihodnjič.) Kadar naročate knjige, poslu-zite se Proletarčeve knjigarne. Vjp W0TT il>«cw STOCK INGS !*! Oui MU lil In Ha Uim a* f» Thaj hujtl/ nov. smo jo mahnili na St. Clair |lla ll0molih, kjer nalagojo sko-Ave. na koncert socialistične pojet je v ladje železno rudo, "Zarje". Bilo je izvrstno. Ci- sl<()Zj zimo odpuščeni. Dru-radčani niso prišli. Sporočili so, ^ industrije. razen malih da so zaposleni doma s purani. ||avnjc te ali one vrste, v sevor-Girard in Bridgeport bo treba Mj Minnesoti ni. "primufati" h Clevelandu, dal Minnesotski del ameriške bomo potem zabaoc lahk > sku- soc# stranke so dobili pred par pno prirejali. hetj a|j |rtom v roke "trockijev- Kam pa v nedeljo 25. de-!cp' Delali so po svoje in bili iz-cembra? Klub št. 19 JSZ pri-, ključenf. Ampak se štejejo še /iiiih< v Nfvt Vorku io nedavno prtird.lt* ni«in frttACijo v prid U«m> p*njr r a hojltotianjc j«pon»loli iid« Ikov, katere potilja mikadovo triarilvo v ogromnih množinah n« nm«*ri»ki trg. G« »lo jn, "ne kupujte ničeitr, kar jr Kilo izdelanega na Jap >n»k«-m." Pravijo, da 10 Američanke »arne v »tanju fjno igrajo bankrotirati Japonsko ce n« iia jo kupovati njeno svilo. redi tega dne veliko zabavo v Slovenskem delavskem domu na NVaterloo. Na nji potrebuje mnogo plesalcev, ker jim bodo na razpolago Kar dve dvorani in dve muziki; ena za one, ki 'radi plešejo polke in valčke, in druga za mlade, ki jim ugaja 'najbolj "jazz". Za nas starejše plesalce bodo igrala dekleta, katera poznamo pod imenom "Sylvia's Girls Trio" — harmonika, gosli in kitara. Torej pazite, stare, da ne bi starega luna trkala, ko bo gledal v mladenke. Ampak nič se ne bojte, ker boste tudi ve prav i lahko plesale. Kajti ta dekleta zmerom za socialistično stranko. škode radi njihovega izključen ja ui. ker stranki niso delali časti. Naselbine po rang-u so skozi zimo skoro kakor izumrle. V poletju je se še, ker dohaja sem mnogo turi tov, ampak zima je v 111 h krajih zdaj še veliko bolj zima kakor nekoč. Poročevalec. Leto burnih dogodkov Springf iled, III. — Staro le-jto 1 bo kmalu zatonilo. Burno je bilo. Zgodilo se je mnogo sprememb, tako »v naši kakor v drugih deželah. Največji dogo- Nekaj o organizaciji brezposelnih VVorkers Albance of Am?rica I Socialistični listi tiskani v ;angleščini, posebno The Soeial-i ist Call. so zadnje čase priobčili \ eč članko o razmerah v [Delavski zvezi (\Vorkcrs Al-.. ■ .. ... iiance). Ker najbrže precejšnje število čitateljev "Prole-|tarča" ne čita teh listov, podajam o stvari tu nekaj pojasnila. Pomen in ustroj Delavske Zveze . Naj bo tukaj p or/anizacija kot jih jt čen jt --------------------------------------■ In Ciirardčani, ako radi dek v Zed. državah je gibanje htnav: tmrnisTa volila, in šest! p,C*et*' ^f,. *mU\ ž*nfki|*a industrialne unije. Cspeva->ilo ki so\olili za izklju- 1P< V oIlmwood na ,)()- io vzlic ogromnemu sovražne- iz organizac ije petih ali 7;u m (.,an' J° V V, tmu 1>ritisku (,li r*'akc,>' ki -'ih it (decembra. Ženske lahko pusti- skuša zadaviti. Vztrajnost in _______ ______ „, _ ameriški ke mi preskrbeli. Ali pa kakor | delavci pokazali v tem sluča-Ce prjdete z »vašimi |jUt j(, nam Vsem v vzpodbudo, 'jšimi polovicami in fantje s (Nadejamo se, da bodo v vr\- sestih članov. I o izkljucenjc u , , . . , : i •» " te (loma, ker vam bomo plesal-- nivdiiApnie ki sr» io le l>ro začasno ustavljeno na o- j.(1 ni- _ i ^ ,• , , [ na\ou. t n.i<, ki >o jo k raj ni seji delegatov. Izvoljen |lnrrt,, jt bil odbor, tla st.ar preišče. Kako st> zjtdeva izteče, bo po- kazala bodočnost. Stara komunistična taktika ali ka j ? Kot izgleda, s*, vse to suče okrog starih običajev komunistične stranke. To je, njihova stranka mora biti . „ , 'drugih raznih delavskih orga- 1(1,iV'eno, da ,. . .. I> |svojimi dekleti, boste nam vsi | hodnjerii letu uspehi na tem ;skupaj dobro došli. Glavno je, poiju še boljši in večji. Unije tia pridete. Povabili smo tudi < lahko veliko store tudi na poii-Snoja. čeprav je njegovo mesto tičnem polju. Pozvane so k Bridgeport 150 milj daleč. graditvi delavke politične Pravijo, da se naše zabave u- stranke, brez katere ne bodo .....liv. med članstvom in v vod- Roosevelta. naJ ^ naroči j vsakem oziru, kajti fašizem ' V:! K°l st .u ;>a rine svoje zaupnike.1 na., \ ro,etart'a • v dostikrat zakrinkano nastopa :,sih. Ko postane vodstvo njeno, za- L X stoPn,na ,na. zahavo v — v ovčji obleki — posebno še prvi vr- . . , . . linvvoodu na božični dan ie sa- sti brezno- mm, katerim pomaga do bol v. podpore in ti stim, ki so na ja.nih delih (\VPA) pa pomaga do boljših plač in boljših delovnih razmer. I'stroj te organizacije, kot je bil prvotno-Zasnovan, je bil. da ima biti kolikor največ ene s pozivi za sodelovanje in; enotnost. Dogodki v čikaški delavski zvezi -'o 11) komunistično strategijo ponovno doka- mogoc vtrai knrska. istov se , k a r iti, tla iz \V< ) ključi t. v i jo komun dokaj spremenih podlago sumn\ en m era v a napraviti Ailiauce »rivi ne strank« v glavnen meri. Preobrat v organizaciji Chicaeu ii > pri-,je to daje e na-rk rs linvvoodu na božični dan je sa mo 30. centov. Snidemo se ob 8. zvečer. Torej zgoraj bo "jazz" in spodaj "luštno" — i: v i > i . oboje v Slovenskem delavskem , ! I o .„• v popoln, m nasprot- d _ f >tvu z željami in upi naših so-__• drugov, ki so pred par leti de-| lovaii in uspeli z načrtom za Mraz v severni Minne- (./u/.'nje organizacij brezpo--elnih . \Vorkers Alliance of sotl A m rica. Precej njenih ustano-j Duluth, Minn. — Ta nekdaj vit.ljev je bilo ze popolnoma | živahna slovenska krajina , ■ , . n, . .............. v...,..,, ...ujinu je ztisni, n:h iz nje. To je posle- j Z(laj zamrznjena kakor ruska •lica te taktike. Napredek or-;znanstvena ekspedicija na se-i .■ , ... ,, , , )'aniz;n ije je oviran. Skupno! verm,m t^aju/ A , . v®1(lar s, ja smo povab.l. M.klav. <>e!o.anjf na nestrankarski nppmikll lmJm!1,(l L-u..>• m un i st ič-. listih so tudi otrokom pripraviti nekaj proti kaki taki na e oviran. Skupno | vernem tečaju. A se na nestrankarski! pomika po malo. kakor ^ rila 1 Pa[Smidthov štab na svoji ledeni 1 popolnoma onemogočeno. Upa-;pi0ftčj. ti je pa še vedno, da se najde Kar se tiče rudnikov smo /o. ....... kak "Hod - skupno delov a- lezne £ Z t"di " Krezdv-m, ,, na vz- nje. Kno dejstvo ostane neiz- verni Minnesoti izredno mno- ^^ ,faskupn° n>k pob m kc , lis .h preobrat podbito. To je. da organizaci- go nakopali. Ampak to delo LPOSE(draumo No ° v cikaš -iem odde ku te organi- ja brezposelnih je potrebna in I opravi ja jo zdaj največ stroji ' J°8eph °VCa' zac.je (\\orkers Alliance ot naši sodrugi bi se morali bolji\a*i stari majnarji delajo ali (ook ( ';J'|ty)- ()kra i na ^ K >n- zanimati zanjo, kot so se v pri \VPA, ali po nekaj šihtov vnciia. e . vr<» a in 28. mnogih slučajih v preteklosti. na mesec n »v« n:' ra i- izvolila okrajni Simno Trojar, bivši tajnik odbor, ki je nad 70'; komuni- čikaške Delavske zveze. llrBi§tvom in liSiilMim Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v ^PROLETARCU" ! % > stičen. Komunistična večina na konvenciji je tudi ovrgla nekaj pfejšnjih sklepov, ki bi'imeli biti pravomočni za konvencijo. Ta korak je vzbudil precej kritike, a storjen je bil kljub temu. Več ali manj nolit-čni spori in poskus čiščenja komunistične vrste Brez dvoma največji vzrok 1 sedanjih potežkoč v organizaci-1 ii v Chicagu je dejstvo, da je v i nji precej delovnih članov, ki so bili snoj ras člani komuni ene stranke. Nekateri izmed njih so hilj zadnje čase precej glasni na naših sejah. Kritizirali so to in ono glede okrajnega vodstva že dalj časa. A dokler vodstvo ni bilo v komunističnih rokah, ali bol jše, dokler kritike niso padale na komunistične voditelje," so ti voditelji navadno rekli, da so take kritike v organizaciji zdrava stvar. A ko hitro so kritike padle nanje in njihovo stranko, jim je bilo preveč. Da se napravi temu konec, je kom. >tranka napela vse -tile, da konvencija izvoli v odbor večino njenih član v in da laka večina potem iztrebi iz organizacije nezaželjene osebe. Prvi poskus takega čiščenja je bil storjen na prvi se ji,novoizvoljenega okrajnega odbora v nekako pritajenem duhu. Seja odbora je bila sklicana ne da bi se obvestilo predsednika odbora. Člani niso bili vsi povabljeni. Kot znano podpisanemu. se je seje udeležilo izmed 2 o članov odbora sani o S v maj na h. večinoma pa nikjer. Nekdanjo staro žilavost, ki Katoličani v Nemčiji v stiski Katoliški škofje v Nemčiji so Naši pionirji j smo jo pred par desetletji po- i H,tlorjU P™«^ da I znali tod okrog, je šla k vra-^1 mu P«™*«^ v vojni zoper gu. Delajo stroji - ogromno ^jinizem Zdaj pa bodo kmalu vprašali komunizem , da jim pomaga rešiti katoliško Delajo stroji — ogromne I lopate, ki lahko na mečejo v e-nem šihtu več rude kot par sto rudarjev skozi dva dni. Zadnjič smo omenili naroč- Tudi nekdanjega delavske- ,M>m nika J. Kranjca iz Garjrja, 'ga gibanja ni v eč v naših kra-!»li.:i rkev v Nemčiji pred Hitler- ■ m m m o ■ POGREBNI ZAVOD Tel. 117.'» Ind.. ki je vzlic svoji visoki sta- jih. So sicer še celicei in tutli P DinrTIIJP) O o criM rosti 77 let za delavsko giba- (TO se trudi, da organizira vse. ■ BAR ti INulu & SUN nje in "Proletarca" mladeni- ki so vposleni v rudniški in je- ■ ško navdušen. klarski industriji. Ampak de-ji \ Bivvabiku, Minn., je nas lavci so nekam poparjeni in ■ un^ti-;somišljenik Frank Karish. Na- mislijo, da bi le jaz živel, kot ■ iv.med k()I(,{,ar iiHinjigo o so- se "šika", za druge mi ni mar! ■ cialnih bojih. Karish je star 71 In tako tod povsod pogrešamo g let. smisel za skupnost. Mislijo, tla 1 m »» ■ 424 Rroad Street JOHNSTOVVN, PA. > ■ >wzw mr* SLCVK Ameriškemu Družinskemu Koledarju = «lajj<' iij^^ova m/nolika vM'l»iiia. Lclnik I9*tlt jr iiu lifrrarnili prispevkih in ilustracijah izredno bogat. Vezan jc \ platno. Slane 7.1 centov. Naročila naslov ite: 1'rolcljiri'i*. 2.501 S. Lavunlale \ve.. diiraizo. Ilf. t- « KRITIKUJOCA POROČILA IN RAZPRAVE « • LARGO CABALLERO SPREGOVORIL, - PO PETIH MESECIH MOLKA ANTON GARDEN Od kit r if v An 7.1 Vnjera maja ta I.a tiiji oh koncu padla vlada Frarcisca I• a• ra p-niki povzročili škandal, k »k »r ga lahko imenu jemo, z njih za htevo za sprememb > vladno politike z ozirOm na vojno In na vzdrževanje, javnega redit. To je bila le pretveza. Kar 1 vojne tiče, so .komunisti prav tako dobro vedeli kot jaz, kai se dog.rja, ker so bili zastopa-vrhovnem vojnem »vetu. Izdelovale! igrač najbolj izrabljani delavci v tej ali dru vi kritični medna- j In glede vprašanja javneg; e razne rodni situacijif sem kljub ape- c'a v Kataloniji, mi ga lom vedno rekel: ne bom go- na vlada — nismo im vuril____V drugih slučajih, ko ne jurisdikcije. entral nobe tirni drugimi "trockisti" postal so se vodile kakšne operacije zaveznik generala Franca — na tej ali drugi fronti, smo tu-"vodia pete k done" (ljudi, ki di molčali, ker nismo hoteli, da na lojalistični strani zahrbtno bi naši odmevi ne demoralizira-delujt jo za zmago fašistov). Komur so bile razmere > bjt* list.'čni Španiji bolj znane, je seveda vedel, da so te vesti ne le zlobno obrekovanje, marveč naj podlejše laži. katerih se ne- "Bila je le pretveza. Na ♦• ji seji so od mene zahtevali, da ! vlada razpusti neko politično j stranko (POCM — A. G.), ki li bojevnikov na fronti in otež- „j i>||a v skladu s komun'stično i koča 1 i vojne.Zagotavljam vam, stranko. Jaz, ki sem bil po ro-1 da sem s svojim molkom v teh akcionarnih elementih dežele i petih mesecih osebno doprine- persekutiran v organizacijah, sel največje žrtve v vsem avo- h katerim sem -padal in še -pa-i jem življenju. Toda. kljub dam. sem insistiral, da ne bom! kateri "bojevniki za špansko, vsem napadalcem m obre- z nobeno vladn » akcijo ra demokracijo" pridno jejo. Po petih mesen ih molka pa je končno spregov >ril bivši ! HI' l>! t': t a! več 0(1-it a v ko v tega članka in nadaljeval J "Prav li ljudje, ki so V listu na lovili te insulte na nas, so nam 21 ur pozneje poslali pilim, katerega so podpisali oni >i eksekutiva socialist 'ne dranke (desničarji - A. Gj v katerem na** vabij t na kupni -hod. R ./ume se, da je i -ekutiva unije, se vsa razkačena rila s dr človek iz njih Pišejo jih pok katerim ni Za hod ke. K jer dela vi čitalnic, naj bi se seboj dogovorili, knjige skupaj kup« i cesar ne nam arjeni pisatel go kot- d >- maj o svojih znanci med da Po\edali smo le, ako t>o komunistična stranka zraven, ini ne sodelujemo,» pripravljeni pa smo sodelovati s socialistično stranko. "Kaj prav za prav je pomenila ta akcija z nase strani? V prvi t radie i namesto čakati na nadaljevanja. v listih. Ali ne bi bilo pametnejše čitati »*ic;aluc povesti, ki člo . eka ne samo zabavajo nego tudi uče, kot pa "naju te" šund-romane, ki zatem-niujejo zdrav razum? ■K* V prejšnjem dopisu sem poročal iz Johnstovvna V a. sem tudi v nekaterih okoliških naselbinah. Na St. Michaelu vrsti smo ostali zvesti sem se sestal med drugim z ro-, tradciji, ki pomeni, |jaki, ki <> pač u-krizo, ki je privedla do padca zastopnika delavskega razre- videlo, da je pravilno — toda izdelovalci i g-«, tvor.io -fron.no »du.tr.jo. Najbolj, so «meritki pro-njegove vlade in do razkola v da? Ali se je Largo Caballero Largo '"aballero. ni dsednikruVi' * .,MJdi. najdrwii Najcen^jie j.h prodajata jM,«n.ka „, Nemčija, am- _ , . , , .... ... . -i • i » •- •» » • . T" —-----I............ I vcfinonm ('vma .ah' oba po ribninko nerno. spanski delavski federaciji I . premenil ideologično?. Ali je ministrskega - e'a, ne bo raz- r.omice •d.dov.n,, , v z,d. dr,*v-i, .. proti UnUrenc, G. T. Caballero je spregovoril l-argo Caballero »postal izda- pustil nobene teh organizacij...! r«v«ie * Uv*>vanjem vi», k, carin«?, <.mp«k d«-i »vc» v Nemčiji in r« Japonci ne 17. oktobra na velikem jalec? (Klici: ne! ne!) Tudi (gromovit aplavz, k je /udu-;Kl<,m 10 uko " p|iti,n». ^ > povpuin«^»jc«. izdtUna v omtnjenim« shodu v Madridu. Shod se ie jaz pravim: ne. Povem vam tu- šil zadnje besede stavka). ^ei.iam« i.ibie m,,r«m nnjv, kak«. pa i«,-.,- v redno, ti. produ- „.. .v,- , , i • 1 • • • .• . Cirana v A«*o Mrs. Bizjak, stopniki, se že radi lastnega u- >.dova po našem dobrem pokoj-gleda organizacije ne moremo nem somišljeniku, ki je umrl pridružiti na javnem shodu ti- nedavno: Louis Pire in njegovim, ki so nas še včeraj klicali va žena, ter John Kozole. Sni-/a fašiste in izdajalce, sploh denje je bilo nenadno in pri-kakor da bi >e nič ne zgodilo, -rčno. Kje je socialni in organizacij- Pri agitaciji so mi pomagali "pr'nesti". a konten konca i izdelujejo igrate, ki jih razna« 'a »Vitega Miklavža, bo i« dobi a poteza je k t iu t«» niogel toliko a v*e df lavce, ne »imo ti»t. "Miklavž' •! ujc',4o\ KUVU! % o>ia- - .v v.. ^eno njihovim zahtevam — ih treh gledališčih oddajan po I-ahko bi postal voditelj zdru- prav tak() kakor ■ m • zt ne socialistične stranke (ko- \ sejj odbora kakr /a va kt , in sploh na noben shod, pri katerem bodo tudi oni. in sicer toliko časa, dokler ne prekliče jo.' (Dalje prihodnjič.) Njegov govor je po steno- Jn.unl,?t°v 1,1 socialistov). Uhko|(lružabne|ra kluba. grafičnem zaoisku priobčila 1,1 b!! ^,stal Politični vodja j neodgovornost io. "Correspondencia de Valen- 3P»nije; imel bi podporo vseh njem geje gem Ve*krat pouda- "lemeiuov , ki so me nagovar- rilt da mi dvignjen je ptditi-uia Toda to bi se zgodilo le|-.nojra vpra^inja v tako kritič-pod pogo.em. da bi pristal na n,m m0meIltu vidi kriminalno, nohti ko. katero b, mc/oce ze-;Ako hi so bilo to ZKodiln nekaj jem. da \ ladi nač h ro. o čemer on U u je - katero izdaja Labor Research kel ?emf [,a me ne P0" da znajo. Lahko hi vedeli od začetka. da I.argo Caballero ni oseba, ki bi izdala kogarkoli. v tedanjem momentu sem to smatral za zločin." Caballero nato pr poved ije z naivei io ,9 Pred konča-i pomota, mala pomota i nadal iu je. " 1'oda k misija 'bila preveč dobro poučena Iker o me tudi komunisti h) lli imeti ministr^koga J sodnika toda ne za v o jne; jn^tnu Pon no er.i r<'k< bi se postavil za - it. za rim b^ %< vojnem mini-trst hko počeli, kar bi h ot. 1: ne in he! (k1 it m ire< t m pa od Obr Odklonil sem kategorično, ce- o nastali vladni krizi in da ga o tako daleč, da je ob neki priliki prišlo v mojem uradu, te je v jiredsedništvu ministrskega sveta . . . (več vrst cen-zuriranih). "Kol 1 i lihim me( -vo '« na iezi me TTč ogia dale udi je. predsednik republike Aza--na ponovno nozval. naj sestavi novo vlado. Pravi, da se je posvetoval z vsemi skuninami. "Ker se takoj prilagodimo hi-"Tem razburljivim prizo- pokritiki buržvazne politike, rom, kakor sem že dejal, je bil j vsi so govorili uljudno. vsi so priča nekdo, ki ne more tega I pripravl jeni sodelovati, tajiti. Bile so pričetek kampa- j Toda kakor hitro so zanu-nje proti meni... Ker pa so'^11' urad vladnega načelnika, prevideli. da ta kampanja <0 medsebojno dogovorili, proti meni ni bila uspešna. ker|(Ja stavijo 'vsakovrstne zaprejo bilo m no/o delavcev, ki niso^0" Pravi, da so bili komunisti mogli zapopasti, kako je mo- I pripravi jeni sodelovati pod po-goče gr .oriti kaj takega proti ^ojem, ako se Caballero odpo-eni sami osebi, so spremenili ve vojnemu ministrstvu, češ. taktiko in se spravili nad ekse-: je preveč obremenjen." . ., kutivo (delavske federacije) j Rekel sem jim. da se mi ta ar- 1 \ni; <,a 1,1 ,Mi vladn, COT. Toda ta nastop proti:erument^ ne vidi pravi, ker v«"11 kal ^'•'»»»nt?«. eksekutivi je bil v resnici boj.tpr" moram biti !e jaz sodnik... proti Largu Caballeru. Razlo- to 11' l)ii vzrok, marveč no-žil vam bom. kaj se je zgodilo , kaj drugega, o čemer sem prej v liniji, da boste vsi razumeli! govoril (avdijenca se je več-krr.ico, nepoštenost in manev- krat smejala o komunističnih re vseh vrst, katerih so se po- "skrbeh" za Caballera). služili, da je -prišlo do situacije, kaie-/u la-— ne. nja). i u 1 ' vt 4 i l 1 . i « iubim i\Ta f m »a- mt nranihl. io'1, bi bil lahko zopet min?s,.r-A' t red-stdnik in bi še nadal je n o čelo. val vladi. Toda meni ni bilo ni t,, u.,, načel tik lil sem v >co: tis ) i I v v o j-t, kar se , da -eni < m mini- je preselila tudi l GT z vlado iz Madrida v Va- lencijo. Omenja tudi aktivnosti in vpliv l'GT v mednarodnem delav -k» m gibanju, katerega je porabila v interesu loj a listič ne £ >anije. Odgovorna je za sklicanje konference obeh interna-cienal. socialistične ne, \ Londonu in j) rizu, kjer so razpravljali o "pomoči lojalistom. "\ si veste, da je bilo v inozemstvu močno delavsko giba-tjo nam v prilog," nadaljuje ' aballero. "Toda vsled političnih, zmot v A pa ni ji je to gibanje pričelo poienjavati. kar ni naša. krivda. Kmalu potem, ko je nastala kriza, so zunaj naših meja pričele krožiti govo To in ono z agitacijske-ga potovanja Latrobe, Pa. — Sneg. mraz, slaba pota, zraven pa še slabe delavske razmere in nevednost mase nagajajo moji agitaciji za naše glasilo. Pravzaprav je nevednost delavskih množic Vsem, ki so mi pomagali pri agitaciji in za gostoljubnost, iskrena hvala. Kavno tako naročnikom — bodisi novim, kot onim, ki so naročnino obnovili. Kličem vam. čitajte "Proletarca" pazno in se zavedajte, da je to naš list. ki je od o.oiega začetka — torej nad trideset let. na delavski atrani. Kadai vam naročnina poteče in ako vas ne obišče zastopnik, obnovite jo sami. Skušajte pridobiti tudi tega ali onega svojega znanca, da postane naročnik Proletarca. rim več nas bo a- in strokov- *«• največja zapreka. Ponavlja- '■ »tem , ra- mo in ponavljajo leta in leta. fr'"nUo- vec" ho uspch' da bo delavstvo napredovalo le, če se otrese brezbrižnosti in nevednosti. Prilik za izobraže-l vanje ima v Iz Johnstovvna sem odpotoval 14. decembra in ^e ustavil nujamo in to prav poceni. Delavsko časopisje uči. Ka-', oitalistično zavaja. Delavski1 listi vabijo delavce v delavsko organizacijo in jih usposablja-, rice, da it bila uvedena politi- i J° zan io.Kličejo jih v unije in a t»ers kuciie nroti elemen- v (lo,avsko Politično akcijo, tom, ki se nc strinjajo (več ' Nava«ajo jih v solidarnost in .. v Lat robu pri znani napredni ima v te deželi dovolj. . .. . „ , . m„i.... l- ^ •■ i • u rradiovi družini. Ia dopis p.- Delavski agitatorji, ki hodim) - m . . ! n • T i, • • sem 1 o. decembra. Zunai pada iz naselbine v naselbino, jo po- , - • : J ; . . 1 dez in sproti zmrzuje, da ni (mogoče na agitacijsko pot. Louis Zorko. i< Bundle Orders M Angleški delavvfci Ksti so razpečavani največ v množin-skih naročilih. Nekje je shod vrst gi. oris enzuriranih). To, sodru- i »*.iujejo v razredni zaved-lali zabava in pripravljalni od-le Že ' ako razširilo, da je nost1, Tn <0 na0l"ni« k> vodijo v bor naroča 50. monda >to, ali •v vladi, da izvrs nalogo, katero nem miiTistrstv je ZgodHrr, i(» rim bil na poti strstvu." in^ nali sem vi u. Tod bilo to v voh v spari jo že več zastop- j^vjFboditev delavskega razre- tudi »več izvodov tega ali oneua ob h int niacional, da ll:i iz Aer Je v°čina še zmerom , naši rojaki 31. dec. Silvestrovo t am osebno rekli: 'Odkar se je :m'za_vedna. /ato čita in podpi- zabavo. Naročili so zavoj izvo-to zgodilo, ne moremo med na-jra zastopajo koristi dov "Proletarca", da jih 1» »d » t o delavstvom več stimulirati tf°*Potlarjev in kapitalističnih i razdali udeleži net m. t ran k. Nekateri Kot voini komisar sem se Largo Caballero nato pripo- ra_ veduje o kampanji proti ek-e- zgodilo, pravi. Ko je bil lansko čnem govoriti? Predvsem je to jesen pozvan, da sestavi vla- Prv' shod v seriji, katere na-do, je pritegnil v kabinet vse meravam ohdržavati (klici o-skupine, ki so imele vojake na dobravanja), da seznanim špa-fronti proti fašizmu — social i- n,i° z resnico, kaj se dogaja, ste, komuniste, Baskičanc, Ka- tako da bo vsa Španija razu-talonce. republikance, sindika- mola, kdo priliva tej kampanji' mora biti zadeva meni predlo-liste io "poumiste" (marksisti- ZH poslabšanje situacije v vseh žena. da lahko potrdim imetto-č n o proletarsko stranko P. O. ozirih . . . (več vrst cenzurira- vanje (klici odobravali ia). nih). Da servirajo svojim last- Spomnili se boste, da ie bila nim političnim interesom, so proti meni vsled tega takoj dvi-pričcli s sejanjem razdora v so- injena kampanja, češ. da ho-socialistični stranki in v UGT.jčem uničiti (vojni) komisari-Ponovno rečem, da se moti- jat. Nikakor ne. Ril sem vedno jo: Largo Caballero ne bo se- mišljenja, tudi takrat, ko sem jal razdora ne v socialistični ustanovil komi^arijat, da bo stranki ne v UGT. I lahko napravil v eliko dela in "Kaj se je zgodilo v španski j (,a 1)0 moral imeti dosti v armadi, ako ho hotel izvršili svojo nalogo. Toda nikdar nisem mislil in tudi nisem mogel verjeti, zakaj naj komisa-rijat služi za kreiranj« pravijo: Zakaj storim ob drugi priliki — mo-Largo Caballero ne odgovori ram' povedati, da so krizo po- na ta obrekovanja? Povem vzročili zastopniki komunisti- pravi Caballero. Vprašanje vam odkrito: ne vsled tega. ene stranke v vladi. 2e dan delovanja v novi vbid; je prišlo ker ne zaslužijo odgovora, pred to krizo je več" madrid- tudi pred eksekutivo delavske marveč ker imamo'vojno, v ka- skih listov napovedalo politične federacije CGT. Pripravljena teri moramo zmagati. ((Jlasno dogodke kot posledica minintr-'je bila sodelovati pod pogo- je... (več vrst cenzuriranih). ko'a- I>(> i^topu iz To je bil tudi vzrok, da sem ob- Prevzel svoie javil dekret, s katerim sem od- -r1avni tajnik t'C. T. pravil vsa imenovanja komisarjev, Odredil ie proklamirala za voditeljico CGT. nato i 1 a n e in f ormaei ie idpolno.ma o do Hernandez, ski minister vladi. "Mnogi kakšne stranke." \'se to je pri' a rmad< rilo do kriz. < 'aballero poveduje o z vlado po »'evolucije. v]ada prve odvisna za god kih v Španiji, in icer vslod tega, ker so kraj« ne oblasti popolnoma odpovedale in bile v kao i. ti a dnu/i -Mini pa je 1 GT imela svoje postojanke v \ -ch mestih in vaseh, ki sp ji stalno, pošiljale in f položaju. Vlada bi -vedela o situaciji oliko navdušenja za stvar, ker slutijo — in tudi odprto pravi-I-minira io t t kaj komunistični elementi. Vsak se pomišlja, ali naj pomaga zato, da bodo potem vodili usodo Španije komunisti,' Prišli so k nam po te informacije In temu se nič ne čudite. Ivi a izmed stvari, katerim sem jaz nasprotoval, je serija d< .rodkov, ki se po mojem mišljenju dogajaj> vse prepogosto, na primer udeleževanje vpHvnih militarističnih vodij Komunističnih kongresov in parad \ počast komunistom. Vse to je filmirano, slike pridejo v liste, listi , London, Pariz in druga glavna mesta. In ko vidi i i veliko število vplivnih vojaških poveljnikov na teh zbo-'J rovanjih. tedaj pravijo: 'Torej | [ je komunizem I f pravijo, daj jih berejo zato, ker priobčil jejo lepe ljubavne romane. Posebno nekatere ženske so navdušene zanje: "Tako rada jih čita m," pravi ta ali ona. Ne razumejo. da so šund-romani pisani za nevedne ljudi in da se Ali ste si Ameriški družinski koledar za leto 1938 ie naročili? »širno pri- je resnica, da lovanju CGT dominantna in najbolj vplivna ormanp ploh nič ne o ne bila orj in format i i anizn kega m pose urada. '»negi Kad uia. To je naši stvari zelo škodovalo, zelo škodovalo." Largo pravi, da se je CGT vsled lega obrnila na sedanjetra ministrskega predsednika Negr na, katerega je pismeno informirala o situaciji in suge-sLrala potrebo, spremembe te politike. To pNmo je tudi «d»-iavila, kar je povzročilo ogenj v stalinist "ni strehi. Stalinistični dnevnik "Fronte Hojo" je takoj drug dan prinesel članek, v katerem je udrihal po eksekutivi CGT. Largo je pre- FEi\€L\S restavracija in kavarna 2609 So. Lavvndale Ave. Chicago, iii. Tri. Craw fnrd 1382 Pristna in o1ra\ tako dober socialisličri i-;, kot kateri drugi, in baš na !)'•-redbah ga lahko najlaglie širimo. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODI/ ^ODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK •IMIOSVETA" r * Slane *m celo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova druAtvu. Oeset članov (ic) je tr«*l»a m novo društvo. Naslov za list i-^a tajništvo je* 2K57 S. lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. CVSs *E 2A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH KDNO ORPNITK NA LJMfSKO TISKARNO i a- Adria Printing Co. N. IIALSTKI) STREET, CHIC.A(;<» 0.1.. Tel Lincoln 4700 ° K O LE TA R E C SE TISKA PRI NAS. . KAJ J li USTAVA? Priredil CVETKO KRISTAN Proletnrcr, Drcembi-r 22, 1917 SPUSCANJE IZ AEROPLANOV al. Postav ud t 1 . 7 M pečete. ' prirejamo kon ali c« o: nu u i en »stavno hko propa- t in pri tem niKor liti več one/a stali « imela dod ne nudimo sploh nobenega izjemnega stalila ;eč. tedaj h i pa k n dejal: Zakoni *«o dli, toda dejansko je meni pokorna armada, k! koraka, na moje povelje, dejan'ko daj » na moj ukaz poveljniki trdnjav in vojašnic na razpolag > top \t in topništvo ua topi s tem na ulicah, in oprt na mo jo d -jonsko moč, ne bom trpel, da mj vi odslej p »delit.» kak » dru-I2i|t)0 italiftče kakor bom t » hotel iaz. Vidite, kralj, komi vojaštvo in je Že kos ustav «! Ali pa postavim slučai, da vi porečete: Nas jo 1 H mil i j >1 »v prodov. Med temi IS milijon: nc..) na piimer povsod omejitve raznih, tudi medsebojno najbližje rodnih delovnih strok, in no-bt n obrtnik ni m »gel združiti skupaj dve taki stroki in jih izvajati. Helilec ni smel zuma zati nobene luknje, med k »va- lut aj, oa m »o propadli, nove zako-10 kr »ni nu-sča kakršno iarji) in med i -o. mu topovi — to či žebljev (že ključavničarji so se pa Vodile v onih časih neštete in ncakonenc pravde (» mejah njihove med-, : bojne (»hrti. Tiskar kat u na ne bi smel zaposljcvati nobe-ni i bar.ilcev. Prav tako je bi-! la pod cehovskim sistemom tudi natančno in zakonito določena količina, ki jo je smel izdelati posamezni obrtnik in t > s t<. m, da je smel v pisamezni stroki zapeljevati vsak mojster amo enako po zakonu d »-ločeno število delovnih moči. Vi v iti it e. da bi se že iz teh obeh razlogov niti eden sam dan ne mogla vršiti današnja velika proizvodnja, dalje ne pr »iz vodu ja s stroji in sploh vojni ostem bi m« mogel oh-jati. Ka iti v-a t a velika pr - Ho.Sfj so za pretili, da kdor'se Vpiše v lini jo, ali ako st' udeleži »hoda, bo takoj ods »vljen in vpisan na č:h »"listo. < tej tej okolici ne bo \( - dela zanj. Ka d i takih gr »ženj tako ob i k ani 1< trebno. V z- * t. dp n .d t I! Vid« a m ave l i ga n k u< okriv mo, iv ka dru ■ l. '.'»'1 r» drugi m >gt V ''nema t dva te j" e. Vzrok 1 omci H, so bib Kna k ipina de i jako t ne i 'i hodi niso bili t bi bilo poli m a it i .•>/« (K) in d Tub • "io pogodbo, ka-: a!a C. S. Sleel \'odstvo te kor-»cl pi s odklonilo, ikon ne nnreku-m »j d »govor ve- iste d »ločbe. ila je v tem pol >-neizogibna. I)e-drugega vpraše-a «M b » ( len *i li vztrajati v stavki, i e V P., i ne več Dalj bo nemo-t s m že-pr.^r »oslediee krize. ;iv cev pa je bi-/na za stavko, i ko u de- bil ti- merikanizmu" itd. Tukajšnje unije A. F. of !.. srj pomaga.e šerifu in kompanijam, češ. da organizatorji unij CIO munisti in "zunanježi", ki oi ipa čajo male trgovce in lavee. Kar *e t če t i\ »v tried v nizat« ? jr v, vi m, da je e U n izm d njih n:» komun um t'k (tu v mes4td odbor, dasi jo bil kot olj/; nizati,r uporen po l drugim imen »m in ne onim, ki ga je imel nn gb. »v-n e i. drugi pa je bil radi prot > nacijskih aktivnosti izključni iz in »r/e Columbia in ga na! ) uposlili pri CIO. Oba .st« bila aiet ana. Kden je bil ob-1 jen na. $'100 globe vsled ka-leina m'ru pred tovarn » Ue- 0 ibl • Sti e\ pri drirrt m :a mi>ani- na je le V Rusiji vribajo na ti »o če mladih ljudi, kako se »puščati iz letal. Ve-čiroma imajo v la namru v v»eh drielah > rabi "paraiutc" — dežnikom podobne rjuhe, ki i>> udpro čim ae letalec ipuili na tla. (iornj« >1,1 » pu pri-krzuje J .» »pu čnnje na tla iz letal nove priprave, "perutnic«''" in mrjnoinr peiuti. Na nji je Maiios Morgan, ki »e jj % temi prip<-avt.:iti utprino spustil pa tla is l»'t. la * deset tsoč čevljev višine. Pru ' io samo it»i . ma:- . mm mm hno Število velik h plemenita: '^odnja zahtevi prvič svojega jkih »veleposestnik-^ i moreno razun . za k a ni ki bi to neJinatno majhno števi.o veleposestnikov moralo imeti prav tako velik vpliv kak >r nas IS miHjonov Pni-ov skuj)ai, in to s trm. ker tv or jo oni izmed ?ebe takozvano > < -p »sko zbor-nkn (neke vrste s nat), ki pretehtava sklepe c 1 v e/a naroda izvoljeno po-lanske zb »rni-ce in jih. če ji morila ne ugajajo, lahko tudi p > volji zavrže. Postavim slu ai. da bi vi tako govorili in dejali: Mi vsi smo "gospodje" in no t ni > nikake posebne go. poske zbornice več. Seveda, veliki in plemeniti veleposestniki bi gotovo ne mogli ukazati svojim kmetom, da or< stega razmaha in to s tem, ■ a V iti l jih sna stav se p le i ste vze' žavni uradniki in bi se temu uprli, i»o k" zbornice bi ■<•; -vi :rii. 'in tako me v gotovih sluča-ucl. - plošnti zavest in splo-v :goja l rav tak » kos u- H bert SkavMi. mene, 1'ranct s : Dreshar. Iva: o* phine Plut h, Jackie Kopach več. drugih. Mitzi Oven Je aitz, Helen urpin. "tfrr^e mm. je >a )loh, m a spremljala petje na klavirju. - Režiserka je bila Anne P»e-niger. Svojo nalogo je is borno izvršila. Večer prej i" bila ta igra vprizorjena pod njenim vodstvom na priredbi društva "De-rotno pa bi od- lavee" št. S SNPJ v S ». Chica-imeščanu in delavcu gu /. enako velikim uspehom. zemirno odločila bančniki li aj, da bi zadov »ijiti velike in- in nas j velike ka pitali- njegove politične svobodsčine. Ali bi »e kaj takega ni(»glo zgoditi? Da, kij Kajti v t trn slin svojih rokah in na svoje razpoloženje. Zdaj torej spet vidite, plemstvo, ki ima vpliv na dvoru in pri kralju, to je spet kos ustave. Ali pa, da vzamem obraten slučaj, kralj in plemstvo se združita skuipaj z namenom, da spet uvedeta srednjeveško »tanovsko (cehovsko) in vse mesca 1-ib temu ne šlo! iju bi vi vsj de-nisiimo pobiti, takega trpeli. I rez da bi storiti isto. trgovina in obrt bi zastali, veliko število obrtniških mu nuščanu in delavcu bi ne mojstrov bi bilo s tem spet del- Hoteli odvzeti samo politične naj korakajo proti vam! Kav-i no prisiljenih, delno pa bi pn>-no nasprotno bi bilo, kajti ime-1 stovoljno odpustilo svoje poli bt predvidoma polne roke de- i močnike, ta neskončna ljudska la, da bi se najprej osvobodili! množica bi iskajoč kruha in in rešili svojih kmetov. Toda veliki in plemeniti ve- licah, za njo bi pa stalo velik > leposestniki so imeli se *ve dno meščanstvo, ki bi jo vzpodbu-velik vplivna dvoru in pri km-ijalo po svojem vplivu, vzpod-Iju, in po tem s o jem vplivu bujalo po svojem ugledu, pod-bi mogli zdaj prav tako posla- kupovalo pa s svojimi denarni-ti v svojo obrambo vso vojsko mi sredstvi, in izbruhnil bi ta-in topove kakor če bi imeli ta ko boj, v katerem bi vojska ni-"WBit?tva za moč neposredno v kakor ne zmagala. Tako vidite sp<>*, gospodje Bt»rsig in Kgels, sploh \>i veliki industrijalci — ti so tudi k )S ustave. Ali pa da vzamem slučaj: vlada bi sklenila izvesti kak tak ukrep, ki nedvomno prizadene koristi velikih bankirjev. Vlada bi na pr. dejala, da dr- ustavo, Javna banka ni zato tu. lta^0^slučajih in to sicer ne za majhne roko- jo to SP(laj> da hi ustvarjala ve- delce, kakor so to poskušali tis- iikim bankirjem in kapitali- ^je.sno pred nekaj leti, marveJ ki tako in tako razpo- da bi to uvedli na ta način, ka- |agajo z vsem denarjem in z Korjeto bilo v srednjem veku, Vsem kreditom, in ki dandanes namreč za celotno proizvodnjo gamo na svoj ,)0(ipi.s pri tej ▼ družbi, torej tudi za velepod- v>anki diskontirajo menice, t<» Jetja m tovarniška podjetja in je dobivajo kretlit (posojila), za strojno proizvodnjo. Znano ^ tem kredit šeVnejši, marveč je gotovo, da hi veliki ka- ona naj ho tu ravno zaradi topita 1 pod srednjeveškim cehov Dvorana Hrvatskega »loma je bila polna, Kna ko dan pozneje dvorana SNPJ na S. Lavvndale Ave. — Poročevalec. O stavki jeklarskih delavcev G'rarH. O. — je že odka** je stavka del,- cev Nad *>ol leta bila oklica na ces a 1 je polet m /as. re ne -tavke takoj konec, bomo šli pa na felifna dela, so rekli. Stavka je bila oklicana na 2t». maja. (Do tukaj se ta opisi tiče v čili ma Younystovvn Sheet and l'ube Co. Kar -e ti.-e ti 1. »mp.i-nije, it bila tavka pojmlna. V 4 varnah je ostalo le neka i de-JjBACi-v—4-f*t—pTe^IiT'Tavcev In t » 'o pri vzdrževanju strojev 111 drugih sličnih n »s ih. Kar s»i t obrata ori S. & T. (S., ki je za posije vala pre I —r>r kolo tisoč delavcev, ni bilo nika-kega ves eas -tavke, četudi eni mislili, da obratuje. V »d-tvo te kompanij' je takoj »b pričefk 1 stavke zaprlo vhode v svoje tovarne in izjavilo, tla bodo ,hodi zaprti toli-ko -asa, dokler ne bodo okrajne ali državne oblasti dale pr »-lekcijo tistim delavcem, kateri bc ejo delati. To je tudi dr-žalo. Vht)*': - , bili.zaprti, če bi prav katmi izmed delavcev že-;el iti na de'o, ga ne bi pustili. Vhode s » odprli 2"». junija, k » iim je governer Davov poslal »et tisoč moŽ državne milice. Pri korporacij i Republic Steel pa je bila situacija popolnoma pri snm »stot- drugačna. V Vounirstovvnu za- la u: rajši >e predno bi kaj Delav ' /o b šb kak Borwnom, do Struthersa in I. »vvellville). V vseh teh mestih so po*toiankn društev SNPJ To znavi, da io bilo voliko članov v stavki. piihitt 1 na p , Palcona". silvestrova zabava KLUBA ŠT. 1 JSZ petek 31. decembra v DVORANI SNPJ *4I«»0. III. ^»tepnice v predprodaji 40 ce.itov, pri blagajni 65c. s Dve godbi v obeh dvoranah •» <•» »» '*> k(i vstaje bi zaradi tega pač nc bilo. Toda današnji vladi bi pa nikakor ne bilo dobro. Kajti od časa do časa pride vlada v položaj, da potrebuje taka denarna sredstva oz. take množine denarnih sredstev, kolikor si jih ne upa preskrbeti v obliki davkov. V tem slučaju se posluži izhoda, na ta način, Glavna točka jo bila igra "Cilka in njena punčka". Vloge v nji s;) imeli Klsie Krek, Oonrad Lad^atter, Anton Podbcvšek in Angeline Pluth, kot vile in I ii Irki pa so nastopile Mvra Heniger, S.vlvia Trojar, Angelin«4 Zabukovoc, A. 1 * 1 -trmTTrlo, {Fm"pal< tudi ta-Oblak, Ivan Ladstatter, I.erov kih, ki so poznali in poznaj > razmere. K11 vzrok je bil, ker niso bili delavci pripravljeni točkah pred -tla tako borbo. Kake tri leta olnoma brez dela, ali pa H«oč di nih noročil i' t<'}» krajev od stražlli tovorne a».te z živili, ki -t.':v karjev ni bilo. Nt» vem, če- so jih vozili v tovarne skozi pi-mu no. V začetku stavke sem j kotne linije, v drugič oa. ko je poslal o nji par krajih noro- hotel šerif razgnati piketne il. rvnm nisem poročal še na-1 vrste. Dva stav kar ja sta bila dalje o p(»t< kstavke in n je- pri tem spopadu, ubita od kro-nom žalostnem koncu bom no- gelj. ki s(> bile izstreljene iz to-jasnil pozneje, Ne bi se še tudi varne. Oba sta bila uposlena «edai odločil /a tt». k<>r t>a le pri V. S. & T. Co.. ki sta priš'a ni nikake .'a gin 01 i/ tega kra- .^toma.gat piketirati pri Repub-ja. čeprav so govorili, da se bo 'ie Steel. Eden je bil po narod-pisalo, "da se bo kar kadilo,'* nosti Hrvat in drugi (""ehoslo-se oglasim ia z. Dnig-č me jc vak. na ijopisnik Jert iz Shaimia.| Kt» je človek hodil iz eno na Pa., opozoril, da zakaj nič ne drugo piketno linijo, z enega pišem, češ, lahko bi veliko po- trich. ' no. \'eliko je bilo tudi takih, ki Ali pa vzemimo slučaj, da bi Nastopil je tudi "Miklavž". To so si kupili nove avtom »bile, vlada hotela izdati kazenski jako važno vlogo je imel tir. J. seveda vse na obroke. Drugi 'zakonik, ki bi določal tako ka- J. Zavertnik. vzrok poraznega boia pa jo kor določa dejansko na Kita j- Siored je bil fino predvajan. *t>il» ker delavci niso.bi i š« do-skem, da je kaznovan vedno | Prej omenjeno igro, ki so j(» loče onega, ki kaj ukrade. To < tn»ei igrali slovensko, je bila bi se prav tako ne dalo izvesti, zelo posrečena stvarca in ob-ker bi nastopila proti temu vsa čin-|vu prav všeč. današnja vzgoja, in bi to pre- Da, pob t • il in palčkov j mogočno odklonila današnja nastopil 111 < I i mladinski zb»r: Okrajno in mestno oblast je pozival v akcijo. Pisci v njemu so kričali na vse pretege. da jo stavka komunistična in da je to, kar stavkarji počno, anarhizem. Nemogoče mi je tu po-o deloma zaposljenj. Ko pisati hujskanje omenjenega f pričeli delati (seveda, v treh dnevnika proti delavstvu, uniji in stavki, kitajo in naročajo ga kajpada največ delavci. Prvi in tlrugi teden stavke je še nekako izgledalo, da Me stvari razvijajo delavcem v prilog. Ampak korporacije s svojimi političnimi silami so delovale "počasi pa sigurno", Šerif te.ja okrnfa demokrat seveda, ki se je v volilni kanrp.anji prilepil na Roosevelt ov voz, je g<»-voiil proti stavkarjem pod t:1.. krinko o redu in miru, drugi so tnu t»fmn rati z lekcijami t» "a- volj organizirani. 8evrda, V unijo so stopili takoj t?stj delavci, ki «0 že pro j vedeli kaj pomeni delav-ka organizacija. O«rromno število pn ie bilo kih, ki so s>» bali .stopili v unijo veliko žensk, ki so ho 'i' » po hišah stavkarjev na-; \ ar jat i njihove žene, da naj vojc može pregovore za vrniti > na del >. Ta metoda se jim ni obne da, kajti prve dni stavka ni nihče ti ost i porajtal, če par dni de'a ali ne, čeprav ni bil navt! jsun za sta«, k >. Nato .»Je pri ela kampa.nja zm obn »yi -v obmta z gedom "P>ack to \Vork". Stavkarjem » /i:bi -e.vali. da vladnega relif,- ne bodo tlekžni. Cstanov-lj'*'ii s) bfli "di žavljanski klubi". k i - > - nadeli nalog) "vzeti j. oivo v - vo je roke". Tako snif» do!)i!i vigilante. Trgovska zbornica in v s el ki biznis je bil mobiliziran proti stavkarjem. šerif je najel trume po-" bojn'kt>v^JajLXftrnarjem pa šport il. tla kadar"oT»nrt obnc.e, bo dal njihovim delavcem zadostno varstvo. Nato je še mestni svet sklenil z vsemi proti ♦■nemu glasu, tla ima župan mandat nabaviti municije kolikor jo potrebuje in oborožiti toliko ljudi za policijsko službo, kalikor smatra potrebnim za varovanje "reda in mira". Dovolili so mu v ta namen tudi oklopne avte. Ko so bile vse te priprave obli t 11 za de moraliziranje stavkarjev končane, je bila kampanja "back to vvork" v polnem zamahu. V sredi Voungstovvna so kompanije 0-tvorile urade, v katere so vabile delavce, ki se žele vrniti na delo, da to izrazijo s podpisom. Take podpise so nabirali tudi no hišah. \'rvas?misju in pri e bi«; '<| tega in Vee Ttru-gih sličnih vprašanj. Tudi predsednik je razposlal nato še sam svoje cirkularje. ki naj bi omamili pred vsem oniah-Ijkce, češ, čemu biti brez dela, k<> vam ni treba biti v armadi brezposelnih.? Rekel da mu je hudo, k(» vidi drilžme atav-karjev v pomanjkanju, namesto da bi bile preskrbljene. To je posledica stavke, v katero so v a* Zjtpclhtlt-vnnnji ljudje. Kai imate od tega? Kampanja je veliko zalegla, kajti ljudje so se začeli vpisa-vati bolj in bolj v "back to vvork movement". Bil j so to največ domačini in omahljivci. T11 je rot lc i pa smo bili večino«, ma pripravi i*ni" sta. kat i d? skrajni st i, to se pravi, toliko časa, dokler bi bili vsaj mali izgledi za zmago, oziroma ma-gari le delno zmago. (Ta dopis bo končan v prihodnji številki.) John Tanc-k, član CIO. Vrtec SSPZ v Chicagu I riredi božičnico C'''~n~a M» - V nedeljo •>f*. dr«. nr;r'"li v Rv 'er H treni. /HJ.Vl v >. I •*w Hal^ a* o bož nico "\'itec Jr. Rožnik" -t. 1 HO SS!'Z. Spored bo predvajala m'?i-jo -licer v šestih delih. Ko bo končan njen del or rrama, 1 direktor mladinskih d-ruJtev I> / »» v .. ja] flm-ke slike, 1 Mtero b i lo ennk » zanimive, r* ' vin •<» n •i''tHi 'b pop. V topnine ni. Vsnkda ie nam bb'od0 SSPZ. Nato bo servirana večerja. Člani vrtca jo dobe prost o, vsi drugi pa po jako zmerni ceni. Torej na svidenje. Član "Rožnika". 1» II I II i; II II I KLIKOV J* Si. Jfjm V ilrdecrm aeznamu »o priredite klubnv JSZ, kon f rrr nr nih orptniia-»ii in sorialistirnili kulturnih dru- llfTJ DECEMBER MCCN RUN, PA. — Dne 31. dr-ccmhra Silvestrov« zabava kluba »t. ! 75 JSZ. CHICAGO. ILL., — Dne 31. decembra Silvettrova zabava kluba at. 1 JSZ v dvorani SNPJ CIRARD, O. —- Domača zabava ktba it. 22.? JSZ v pet t'k 31. deccm-bra v N a p o-i»'t ov ih prostorih. 193R. JANUAR NEWBURGH, O — Domača zabava kluba it. 2S JSZ v aoboto večer 8. jaru^rja na domu t. Fr. Gu-»tinč ča, 7320 Bancroft Ave. MILVVAUKEE VVIS. — V toUolo 15. j.inuar^a v TfmiMovi dvorani doma a zabavi oc. pev. zbora "Naprej". MILVVAUKEE, VVIS. — Kartna i zabava kluba it. 37 JSZ v nedeljo 23 jr nuj» r ia v S. S. Turn dvorani. WAUKEGAN. ILL. — Kartna zabava kluba št. 45 JSZ v soboto zvečer 29. januarja v Slov. nar. domu. SHEBOYGAN, VVIS. — Gostovanje niilwaušk"g.i soc. pevskega zbo-ta "Naprej" v nedeljo 30. januarja v Hrvatskem domu. Predvajal bo kenccrt in spevoigro "Čevljar in vraf • FEBRUAR CHICAGO. v nedeljo 13. febru-arja dramska predstava. MARC StUABANE, PA. — Konferenca klubov .'SZ in društev Prosvetne matice ndnjj nedeljo v marcu. APRIL , CHICAGO. v nedel jo 10. aprila koncert "Save". MAJ CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavie. MILVVAUKEE. VVIS. — Knnfe-renca k'ubov JSZ in druitev Prosvetne mat ce za severni Illinois in VVisconsin v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani. MILVVAUKEE VVIS. — Majsko slavje klubov it. 37 in 180 JSZ v nedeljo 1. maja v S. S. 1 urn dvorani. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vir svoje prireditve za uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno sabe* leženi.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR*.: At 3724 W 26th Street 2:00 4:00; 7:00—8:.'t0 Daily Tel. Crawford 2212 At 185« W. Cermak Rd. t .'0> . 1:00 p. m. Dailv \ i. Ca. al 1 100 W»iinesda) and Sun<1»y h* Hppoint men t a on!y ft*»»denee r^| • Crawford M4«0 ^ It f*n %nswer — Ca" Austin 570C DR. F. PAULICH ZOROZDRAVNjIK Ortlinira v-ak dan razon «redt od U. t jut raj ( :i ' nu. ( hina. . -p, N With vvar going on, it is almost inevitable that they v\ »u!i union '..»- b run into trouble. There have been other incidents hitherto, but »tih; uiieu the most /rave one is the sinking of the United States gunboat ' 1 ° 01 Panav by Japanese vvarplanes in the vvar betvveen Japan and China. J h a v 1. Our country*š administration even refuse< to see that tiiciv t »n t" t h is vvar going on betvve« n thos> tvv > countries. ■ • ( . ' 1 Ky hid:ng it> head in the sani! and refusing tu see th" fa.ts, a ; ( . N it gives itself—but no one else—an excu »e for it-sdeliberate ll {, ,,, ,1,. it violation of the lavv. The administration delibcnuely violato Hn >!• .»! u the neutralitv act vvhich rt |Uires i. to invoke that act in ca se , '.' of vvar. h h: š not invoketl ihe act. It keeps gunb »ats an.l , marines antl ol- in China, in thu path of the vvar. vvhetv -Tie. 1 a : , thev can the run t »a ?Iy in.ite trouble. to n and Does Mr. Koos. vrit vvant vvar vvith Japan? once for'h. < Does he hope tocmbroii thi United States in a foreign vvar 'J in order to cover up his utter failure* to ch^I unemployment in i, 1 it this countrv? ^ . v i • It that is n >t the ea.-e, then vvhy does he not obey the neu- 1 "H tralitv lavv? Why does he not puli out ot" China? i 'J. • There is no good reason under heaven vvhv United States dang» marines and soldier bovs should be sent to their death in order >f he ui to protect the profits of Standard Oil. Take American vvarriors and iustruments 61 vvar out 01 China. Mr. President. Cease to trv to concentrate ali foreign affairs in vour ovvn i hands. Quit trving to keep the people of the United States from having an iportunitv to vote vvhethcj; thev vvant to go int > anv vvar or not. ni .n« 1 VV. t. nger and th*« 1 "If thi- rev .1 comi' tO h:m vv rut took no riik, bu P' i va L ion k Ml. t lovvs, then mo-; tak - tha' cou• - » vium an i t« tfom tki of hn fel« < heiy thing that would make the .< n • ■ r < ■ a t that th" burdi n coul I '0:1 e; be btone—»» which ca tance, may be I m- the b >y ott of Fascist and i l Th,» broakdx>wn of the ! of Fa>c ?t lt 1 ly aj»il Na/.i '' .,1 ! w hit.' ot us- the ruible • r I (1 • ; many m n ferrint to the » u.?:'. v vvhich th* Na/.is have tu »d s devoutly to he wt->h t I . t 1, woul 1 it a ^rett ai.l to d»*m »cracy and vvould be a tfodsend - '1 1 mil!ior; . v ho are opprc sod by the 1 t'n r mori', theso vo4untai y boy-* 11- are far better than tfovern-t • t ;;<■ »tn, a- 1 hr latter m.^ht 1 I the country- into wai', THOUGHTS ON VVAR VVh- n we see how da*tardly mean m< n and nations can act toward each ->: 1 i, n , feel like apologizing to the m fur no beinv a fun-damentaliat. o t h fn IN DEFENSE 0f THE i UNEMPLOYED \N «■ ai*e t i rt I of heanntf rv\ »ir <»n-demnationn of \N I V \vorkei by p« t-ple who wou! 1 comnut uiicide rath< 1 than work and live as VV PA w »rt ers mast. One favorite c tic m- 1 effe t that VV PA en.,ployt iouently refuse to accept private t m-ployment uhen it is offer^d th»'in. \\C d<» not kr»(tw uhother th»> i-tiuo or not and »tur purpose ii not t'» d -r»y it. VV hat \vl> a m to »1<> i to ju'tify Ru>h refusal. The fact is that \\ PA wo - V •» n ceive more nutnt v durinr w yf.ii t u n»3ny private «mpl \vee- who fn ouentl/ are vvork »I *>n - hot t t'o. at ' l*»w w»k< t. Whv 'Koali n an;. man !.eek to tlo the be>t he etn for hi 1: tir aml h f am v .' ■ - ^ And .-h^Ki1 I anv »'lf • 1 i n ur individual be vv.iJliro; <> s v.e an {individual profit-se« kt • ja t \vh n the latter ne« 1« hi* va vi ■ anl j »ati^fied t<» be ca e as de v. h en it uiN private indu»try? Some y .os -mo we u ♦ I ?«» ne the «>tiir, "1 didn't ra: • n>\ boy t « be a .-oblier." We!l, n' be n killed vvill alvvavs do so. SI i: IIO LII M A \ lt v LUDVIK JAKC !t vva duiinif the -n on * f Pa ►Ver antl n the t« np!e F.phtaim, the d >ve d sler, iijioii,' t many vvi-; t atinj^ vva»< ■». "Doves for sale! 1>om ! lli autiful birds! ('»»me, faith-ul j l;.*i.:»• , >e( my beauiiful birds!'! rhioui.n 1' tumult Kphraim savv ihe (ialileun eiitetinj; the temple vvith hi follovv .*rs. .ludeh, the pious jf-at- K; I". 1 anl bitt«'rly -aid, "Here >. v orne. No u «• -hoii n^ now. Thi c \v I vv hout a periny.M "Sur-; ' j n ir i* 1 |»'»ke Kphraim, "that h I hO' e«pM.nit this to go on. N mv. tiik the people o? Nazareth, t h -y e 1 a n!;. »iid not le t b .m g > ,1 » i • : m - . Th« v vvoul I have t • • s r>\\ h uv !' .e'iff h ' I he rut )»);■ 'I »t 1 of Ih ir »p. Ia»<»k, i ah, \> to gi a. !" Kne tialilean h a I taki n I <»1»1 <•:' the Idh- vvhip from J .u! 1 ' t ill and began to scourKt* ;:»• »lei vi'ho, overwhelnu'd at T H i -ith n ir;, an»l ominoui> vvhip, •. ei. | out from the temple. J 1 da.h lat<*r m ' Kphraim, on the ut> 1 enrtfged and «nwaee:l in re- I o -a v tr it the t r HI HH HH|HHi ■ « Stop atUmpting to get congress to leave it entjrelv to yoii a rewa 1 en.a l, ty, is neither ri«1 • tn ••thic• nor in .rte ni; I I dav vvorld. "The to invoke or not invoke neutralitv. One head is not enough vvhen sueh far-reaching act< are involved. The people of this countrv are not vvilling to have their lite ha J 'u)(i i and death, the entire future of the countrv antl its inhabitants, ti, iay. a; decided by the fallible judgment of one man. —Milvvaukee Leader. and bu VV" paid bau«h VVh " fout" ure uf th« ulvln'' it be »•»u«'| if vve ha 1 to i n«'vv Ljberty b 1 *ad tV.it wea»s a crovvn," the can nol be >aid about the rulers n i-racies. Not vvearlnjf crovvns, e verv ea; 1 ly, h nt human na r / •e < rm v n Co -op.s P ros per < iurA m d ■i-t v Recent demands of congressional "Liberals" are interest-ing, startling and enlightening. For vvhat ihey are demanding is the same old thing vv hich vvas demanded five years ago, before President Roosevelt promised that "none shall starve" antl announced his determination to "do first things first." After five vears of experimenting vvith human miserv in an effort to revive a faltering capitalist svstem. Senat >r- aml Congressmcn are stili speaking about unemplovment aml chh-ac bread. Surely, those must have been the "first things" of vvhich 1" the president spoke in his first inaugural address. And, suivlv. the necessity for earnest orations about them novv is positiv iproof that vvhat has been done thus far under "Nevv D^al" auspices has been insufficient. "\Ve are facing a vvinter dUring vvhich literallv million-of people vvill be vvithout sufficient food and millions of »thers. The fo!W. not on relief rolls are living on less than that vvhich vvould cou- ul« 1 >'t vi nt. stitute a decent standard of living," declares Senator B )rah. h .t, And Representative M a veric k. in an attack upon plans f^r (i, government economv, asks: "\Vho vvon the eleetion, anvhovv? Did the people elect big business and monopoly or did thev D.crmb.r elect Roosevelt?" _ , ^ rt,, . • i «.. • ii * 1 i, Collinvvood, O. Hairi1 p< 11 n I The ansvver to the latter question is, ot course, that tne . , |; N. j ]v.. ( people elected Roosevelt. But the ansvver to the fact that hun- im;>••!• 2"» h at th- M.»v , ■ g^e:* and insecurity stili agitates liberal lavv make rs is that the \Vorke; ' 11 ne \v., i; i Roosevelt administratu.n has not done anvthing to end the Girard. Ohio. — "Iion »ča /abav. * fundamental causes of povertv. s;»on>on d by r.r;» h N ». 1 .-F. \Ve n peat that "Nevv I)eal; .J .S F and Cultural alnea, iun- Stea ng pennies from blind beg-e a i honoiahle compared to stial-n th re-ourci ■ of a vveak people, fo t h« th:ef who loot s a blind man, r k h s own hide, vvhile those who oo» vveak nations risk the hides of \Vhi.t 'hi- counirv needs is a sc-v, d. a4"* re-tri -ted to Ameri an 'holders of pro|H»rty abroad. * There never vvas anjthinj; desir-able in the vvhole of hi.story that cqu 1<1 not have been boujfht cheaper vv ti; piace than vvith vvar. Nor vvas t' ere ever a good vvar. a just vvar or a profitable vvar, fitr.all the ac«piisi-tions of the human race of vvhich vve n :iy ;justly boast, includinjf liberty, bad their beginninfrs in the minds and hearts of peaceful men. Ali that vvarriotv have ever done or can evei-d<», t»t trv t»t settle by brute force vv pat onlv thoujrhts and time can • ■t t le riirht. Shovv us a civilization not buih in peace, or one that vvas i ot di 4r »ye» • rip in vvhich Mickev i- portray» .1 a th ■ doubie of a young pmu*e. ^ popular is the doubie that the i»r»n un 1 s th»' rejjfent, bfconn i*.al*»us and laurched a n>il:tt v e-tn p j * r their kinja:. or pfthap^ they. foun I tbe pl»>t entirely too i i^t ive. \S oot ver the groun«ls. Mi«-k v »viil to lo his royal api «•>..»* ! vvith the povver of Aniba- a i »r Mouse. If he can dravv dovvn on tlead an offičlal ban, Ke ha- an in fluence and a mol Ines that r. • > longer common ii our di;»laniAt: corp . VVhen vve .jhoik (»f Nojnian J> t-v . vvea- 1 tiy around in Mi u se|s, <> State I)t p« r t men t-,.^rrrfTTT>"?,TTsrfTv covved int»» a'ten»iin^ Na/.i '.par" c >u-trre>se>, of American consul - i<*a -in^; out of loyali-t tow*H iii S pa n vvhen we think of ali the-e thine . vve a.^k ourselves: Shall vva be " srnted abroad by mice ot m nV An 1 the ansvver —by ali mean-, mu ■! —The Na or . n;s h: arti le< ot trade. Said + «hprih. th<- jiiour, "Th:^ must stop! \\ Uy lo n r. ,»lo hiurh prit-.ts do Hi ti • ahout it?" ("onsoled Kph-ra» . "Hold thy peace. The Pharisee^ ■ h a II ,|o ji! ti e, by Jehovah." It did c< e to pa- that in a fevv days the I hai •< > >| tke of the Galilean to •(i ' Kotnan governOr, Ihintius Pilate. P at' vvho bein^ concerned about h i s ot! ce asked vvhat should be done about »t. The Pharisees let be kn»»wT» *) a: c i -ifix i»n i- net too «ood for t n- up-tart.' I ilate vvondered novy— .vve \va- a nation that vvas mn as a the<»' iacv -i»tid then a (ialilean, vvith a n»ol> of the poor, challenpcd the rule. Hovv b«st t<» -ettle—■crucifixion vv ' »ribi« and iro-t Hkely uneffect-»ve vvay considerine that the (»alilean I a J a mul tlele of follovvers. Then ram« the day, Tiu- (»alilean vvas 'bi*»iu'ht f'• • ■ h before the Jevvs. Th«' multitude vva.s to »leciile vvhat vvas '.<► be done vv.th this problem. Pilate did rot lesin crucifixion; he felt that thi (ialilean vvas a humble soul an l hirmh He . ri mqmbered hi; v\ (V cou n >e | and h«'» llream vvhich 1 ir _r over the r heaJs like an evil • •• n. A- he sa: thinkinjr this, he al o leniem >» re»i hi- till feeiing the smart from the scourgc !b(cauie tense. The crowd vvaitH. Then the Pharisees erie I, "Crucify him!" Pilate vvondered.—The crovvd, hearing its leaders, be^an to cry, '"Haa" him to a t ee! fruc;fy Him!" Pilate fail ;ejU :i!y v • . ..ne i . n »t juntify th i pehalty. He suggcntH to the crovv.l a ; i. . .! ne « I' .»-over that h - vvould 7 m9'». factor. The i 'h' erow * n "»'^h 1 'v shouted. "Give us Harabbis, but crticify him!" And thus it ali came to pass. Pilate, vvho vvould juilge ac-cotding to reason, feared; then dia-ptnsed vvith the uk!>' buainea«— "K ce Homo!" Ephi-aim cam« by gloating as he saw the (ialilean nail-1 d to the cro«s, bl e« linjf and suffer-me, but stili alive. He, vvith the IVur e begun mocking, "If y«»u be th» King of Isra<'l, come dovvn from :he cro-is." Kphraim looked about him, an»l the only follovver-i of this King of Jevvs present vvere vvomen. Y« . and a former harlot, and he lausthed fh" contentment of mass sadi: m, "Ah, thi« cerlainly vvas a great hanginj;!" * This aNo did come to pass some time atfo. He vvas from North Carol-;na and spoke of a lynching in which he had participate;!. I asked him vvhat had brought about thi« lynch-\nis. He repiied that he didn't know exactly, but dovvn South they knew how to keep a nigger in his plače. "Vou knovv vvhat vve did to the black b...? We tied the sereaming black 1 ... up to a tree and then built a fire under him. Boy—you should heard him yell. VVe got the fire going prettygood. Then the nig»rer kept bavvling for vvater—vvater— So one of the guys take^i a poker, gets it red-hod. and vvhen the nigger bavvled for vvater ajrain he shoved the red-hot p»»ker into his mouth and said, 'Here'i your vvater, you black son-of-. . " Then my narrator, vvith a urin occasioned by ma.ss sadiam, said. "it certainly vvas a great Iynch-; ing!" Fcce Homo! * Of ali the tfood that Christ taujrht ! vve remember him best by his demise through torture. Torturing the red«! Torturing the peace-lovers! Tortur-injr the poor! Torturing the friend-less! Torturing the great thinkers! The people nrtid 1 le in it! The • ta.esmen abide b.v it! The rich in-sf-tr opori it!—The priesti? sanctify it!— Labor'? Enemies Are United; Shall Labor Remain Divided? 11 ju-te 1, if there is the vvill to adjust them. As things novv stand, obstruetive m :. ng beneath th« o face of things ; lactics or jocke.ving for position By ALGErtNON LEE «• vvho are in the habit of thi Moon Run, Pa. Nevv V 1 ai Kv" (,'elebration of Bran-h N . 175, JSF, human vvelfare. And vve point to conditions a ; thev novv exist for our justification. Relief, neees-arv as it is to hungK' families vvhose hreadvvinners have been čast aside hv private industrv ' " V i , 1 1 »eceli; 11 I ' . vvil! -never solve anvthin • ; attacking "first thing in ^irh man- ' ,, , , . . Chicavo. III Nevv Vf ar - Hm f t ner is no more eftective than sa ,e vvould oe upon a cancer. )> The fae4 i<\hat "first thing.--" hitve not heen done at aH. The », SNPJ Ha i> verv fird thing that must be done to end povertv is to recog- . , » 1938 nize the fact that the profit svstem can no longer serve the in-e rest s of the great mass of people. I,, Newbu''!r'!,,l The "Nevv Deal" has not recogn i zed that fact. Instead, ,, .. . j , , it has attempted to counteract a condition of potential phinty h - hom • ( j' i'r vvith a program of planned scarcitv. Instead of m» vin r in the ( < » v direetion of ahundant produeticu for abundant use, the pre i- viu^ek-f, W: . i .-«i i- it dent has sought onlv to get meti back to vvork in the inter.st : 1 Brar»-h 1 ►. f?, .! 1 of private profits- That is vvhv the conditions of 1SM2 confront us it^ li)"»7. . rp. • , . . , ,1 . . Ch.rno, III.— |) ai>' at I m . H. Ihe social disease ha< not been cured oecausc n»> atiempt vv:is t on , *.(.,-»., made to cure it. Ali that has been done vv^as to čase the pain h-»neb. N t. 1. i>, . s n lav. F . a by experimentation in relief. !'">• l«'ltm Nor is a cure possible vvith in the limits >t' the profit -vs- ^ s»r»»ij«r.r, p.» !> ti ct ('onferen " an l other organ V h he IM ie 1 ^ 1 iioiioi 1 j 11 11■ 11 ' h e r » 1 • ra t i 1 —Reading Labor Advocate. undav, "um Ha' No. 1, "JSF "Domač 1 '/•!-B: .meh No. -JS. lanuarv sth at ik (i 1 t m- \ (;OOI> WORKER Work a-« hard as he's told, A- long as he's told, 1 >1 the pa.V he's told, \ otes as he's told, r)o«*sn't speak hold, Ha. no union hoM But fe t that are eold. An I u u*- to the poorhouse Over the hill, \\ ak a a mouse V«'hen (»II and ill. America is a great, vvide, rich con-' Ment vvhere everybody vvants ^ome- 1 ti; ng from the government besides pove mment. THE RIGHT SOIL N there any mortal oatside of an asylum vvho vvould not ha 1 vvith j".v the advent of brotherh »o,| ?»n»l peai in thi* vvar vvearv an l in-* 'aired vvorld? Brotherho >d and Peace! \\ > shall teli of the bimfifn influen t . the'softening effect, even th<- ln :rn of human brotherhoo l and of p#>a and good vvill among Inen ha- ha upon mankind? But brotherhoo I and p a ca . in ali things the opp<»site of .-elfhood an»l strife, beautiful and elevattng though they are a< dreanv ar I idrals. ean only come upon earth vvhen material ' conditions are ripe for their realization. Kugene V. I> ' . v« t ne vva i t n>j an\'iou-ly for fini! outcome of • in e 1 omnr ttee -e' car F»,.iera»ion of Labor and the fe: In Iu trial Organiza- vvould be a crime, or the sort of blun- th joint confer- -t. but have the trad • sands out of vvork, gives the reac-I ■ ! i i M e - ii i 1 tre vv eak- tu d bv tionaries a big advantage. nternecim n '^fight. Disaater for the vvorking people ;,(',;!'it, lu,PP looms c lose ahead. We must have la- mi, bu gi t peace in the |)eacc now> ksix months from now inay be too late. Off the List "Our n vv ca f pa--age going t»» leave tonu»rrow." continuan a> »»! or el t lu r labor mov i ment. v, e vvould unhesitat-inj;l\ < ho«»s,. the latter. for labor lavv or, the statute book are not <»f much use vv hout a jtrong movement interest e'ng But lis. ' I 1 i ti tnainta nine them an I/ tha NOTES ON EDUCATION Kit un: 1 n i ANOTHER "LIVING CHRISTMAS TREE' tem. \Vhat is necessary is to socialize the means of pi idu.-tion "'■ ' I:;.a' . and produce for use—as vve have rcpeatedl.v urged. .oni' p V,' March 27?h. THE SALUTATION OF THE DAVVN Listen to the salutation of the davvn Look to this dav, for it is life, The verv life of life! In its brief course lie aH the lealitie* and verities of your ex istence. The bliss of grovvth The glor.v «»f aetion ^ r The splendor of beaufv For ye4erday is huHt dream And tomorrovv is only a visio'11 Rut todav vvell lived makes everv vesterdav Ji dream »f happines.H Atul everv tomorrovv a .ision !>. Cetitiiuiance <»f the c ir 'h vvil encoura^e the oppments of >uch leg;slatior its advocate*. I i ere 1 no g >(>r the^other »»i na! pr« ' ie • than in the solu- is either. ' on.of the r« il i.«il(»s involved. * Tho.-- n »! issues have been vcr.v n uch clarifi« I. I ie American Federation of Labor ha alrendv conceded, a t ■ tial part of the. settlemcnt to b« 1- «eh.,l, a- much ». could ren-«»n- of mnstering the other four. ah.v be deman led of it an I more An eiiipty hoad is preferable to a head full of junk. Hence, for origin- i:l cbservation, I prefer the iP«terate. * The tfouhU' vvith so many sv, ra'»ed educated people i^ that the.v can so and di-hearten v/ell expre-s vvhat they knovv, and vvhat the.v knovv is so frequently not vvorth tellir.g. * The first thing a sovereign citiaen should knovv is historv and econom- I knevv a man once vvho could con-ver e fluentl.v in five languageA and from vvhat he had to say to me in as an tn- on(> janguage I can understand, he could saved himself the trouble 01 seen ai -tnal t a d» ha! bt milit I To be ju gained. t h I l;kely a fevv vveeks ago. h »s fullv cnncede I the The slave I pity the most is the II tf 01 anization in at educator vvho knovvn vvhat is right 1 I eld , including th »se .Vet teaches vvrong in order that he I au omobile proluetion. may eat to teaeh the vvrong. one p .int upon vvhich. . ch;»m vva« That one make paper; paper maite« ...... i'i_____1. . . k..l/a II can ta no <>\- mone.v; money makes bank«; banks ' k. ep »ur ui) the e »nfliOt. Ali make loans; loans make poverty; • pie-t »»n novv at i*Mie an of povertv makes rags. impor-tnee. The.v < an be ad- — Klkhorn