Tečaj XVII. r List 17 gospodarske, obertniške in nar Izhaj aj o vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl 60 kr., za pol leta 1 fl pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 80 kr., za cetert leta SO 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 2Î. aprila 1859. Letošnji veliki zbor c. kr. krnetijske družbe kranjske V Želim iz celega serca, da bi vsakter prav prevdaril y zakaj je ta po krivici preganjana žival prav za prav na svetu. Letošnji zbor bo 3. d p r i h o d n j t m a maj Netopir je mesojedna zival in živi od raznih zeževk mergolincov, červov in drugih mercesov. Zrè in pokončuje v • i ka. Zbirališće je po navadi v hiši Ijubljanskega m agi- najskodljivise zivali, ktere le ponoći okrog ferkajo, podnevi tra ta in se bo začel ob devetih dopoldne. Predmeti letošnjega zbora boj 1 0 predsednik pa poskrite spe, ktere se ravno zavoljo tega nikakor pokončati in potrebiti ne dajo, so namreč ponoćni metulji, po- , kebri itd. Le povej, ljubi moj bravec nočne muhe, mušice ? 2. Naznanilo h P ? teklem letu družba doveršila ki jih je v pre- ali ne bos netopirja od sedaj bolj cislal, mu ne boš pri boš varoval, če ti pravim, da en sam ne zanasal, ga ne 3. Pred log i, na sveti ali skušnje družbenih topir le eno noč zraven druzih škodljivih stvari po sto ^ „ ^ L m m m V V . « t -V â i i % m « poddružnic in pa posamnih družbenikov. in sto hroscev (kebrov), kteri naše drevesa tako ne 4. Naznanilo o prenaredbi družbenega verta usmiljeno zdelujejo, polovi, deloma požrč, deloma pa kakor V , « Vf . lt «V . « na Poljanah. 5. Naznanilo sedanjega stanů Ijubljanskega mahu (močvirja ) in njegove prihodnosti. 6. Obilniše pridelovanje klaje je sedanji čas kmetijstvu silna potreba. 7. Pomenki zastran osnove nove družbe, ktere cilj in konec naj bi bila nesitnez le pokonca. Ali mu ne bos z mano vred prigo varjal ce te opomním posebno če si gojzdnar ali če ti je za gojzde kaj mar, da je netopir morebiti edini pokončevavec našim gojzdom tako škodljivega knaverja (Borkenkáfer). povzdiga domaće konjske reje Poducujmo tedaj vselej prijazno nevedneže in napeljujmo da spoznajo, da ni netopir tako gnjusna in ostudná tako strašna in nevarna, temuč snažna, neizrečeno koristna Jih t ? 8. Razzias stroškov in dohodkov družbenih v in pridna žival, da nima, če se delj časa ogleduje 5 ničesa 9 preteklem letu in njih prevdarek za letošnj leto kar mu ljudje sploh pripisujejo, in da ni prav, če se pre 9. Kterim podelile 10. vati, ki ga bo v starosti pokojno vzival. Zavarovanje starosti se godi pa naj večkrat tako da si kdo letne dohodke zavaruje. Kdor je že bolj postaren in brez otrok, ali kdor ima svoje žlahtnike bodi si kakor kolidobio preskeibljene, naj vlozi svoj kapital le z zaupanjem v kako dosmertno zavarovavnico, ktera mu velike obresti zavaruje, s kterimi more v svoji starosti bolj zložno živeti. S tem se ogne tudi vsem sit-nostim, pravdam in advokatom, ktere ima vsaki, kteri je izročil svoje dnarje drugim Ijudem. Kdaj se velika noč praznnje V pervih časih kristjanstva so tišti kristjani, kteri so pred Judje bili, in se še nekterih judovskih šeg deržali, kterem so judje praznik veliko noc tišti* cas praznovali, ob opresnih kruhov obhajali. Uni kristjani pa, kteri so pred molikovavci bili, in do judovskih šeg clo nič serca niso imeli, niso hotli z Judi vred ob enem času velike noči obhajati. Toraj je med kristjani velik prepir bil, kdaj naj bi veliko noc praznovali. Poglavitni nizejški cerkveni zbor je v letu 325 po Kristusovem rojetvu razsodil, naj kristjani ne praznujejo velike noči tačas, ko «Judje praznik opresnih kruhov obha-jajo. Da bi velika noč in praznik opresnih kruhov skupaj ne zadela, so zastran velikonočnega praznika naslednje zakone (postave) postavili: 1. pomladanja dnevna in nočna enako st (to je, tišti dan, ko sta noc in dan na 21. sušca odločena; enako dolga) 9 naj je za vselej 2. velika noč je vprihodnjič le v nedeljo praznovati 9 in sicer 3. tisto nedeljo, ki po p šipu ali pervi polni 9 luni spomladanje dnevne in nočně enakosti pride 4. ako bi pa ta šip ravno v nedeljo biti utegnil je velika noč prihodnjo nedeljo praznovati. Ako bi 21. sušca, zbora 9 tedaj noč ko sta ta dan po misli nizejskiga in dan enako dolga, ravno sabota bila, zraven pa tudi šip ali polna 9 naj je precej drug dan 9 ki je perva nedelja po šipu dnevne in nočne enakosti, velika „Quando Marcus pascha dabit, Antonius pentecostabit, Joannes Christi Corpus adorabit: Totus m und u s víc clamabit." / to je: Kdar veliko noč bo Marka dal, Padovansk Anton pa binkuštval, Janez molil sveť Telo kleče: Tedaj bo upil cel' svet gorjé! Stolet. pratika Zgodovinsko-jezikoslovne reči. O panonsko-slovenski boginji imenovani „Vida Solitana' i Spisal Davorin Terstenjak. V svojih različnih spisih sem si prizadeval, dokazati iz ostankov panonskega jezika vi iz stroja starih panon skih mestnih imen, in iz izrekov rimskih in gerskih pisa 9 teljev, da stari Pan oni niso bili ne Traki ne II liri.1) še se nekteri novejši izsledovatelji stare zgodovine Ker zmirom opirajo na klasike, hoćemo tukaj pretresovati, koliko dokazov tiči v njihovih izrekih za tračišnost ali illiršnost starih Pa non o v. Med glavnimi pisatelji, kteri Panone imajo za II lire, je rajni GašparZeus. Zeusevi dokazi so v kratkem sledeči. 2) Zeus umuje tako: „Akoravno Strabon očitno Pa non o v ne imenuje kot do Il lire, vendar njih i Ilirsko pokolenje si misli znano. Illiria mu leži okoli jezera pri Boj ih 9 kterega so P a n o n i segali, tam je začetek ilirske zemlje." — Dalje umuje Zeus: „Keltski Skordiski so se med Traki in II li ri posadili, pod temi se pa le njihovi za hodni sosedje zastopiti morejo u Vse to umovanje ni resnično. V petih bukvah Strabo novih ni govora, da bi Illiria okoli jezera pri Bojih le žala. Res piše Strabon v sedmi knjigi sledece: „Jaz govorim najpervo od Illirie, ktera mejaši na Ister in Planine (Alpes), med Italio in Germanio lezi, in se za c enj a pri jezeru Vindelikov, Rhaitov in Bojev." — To bi *) Dio Cas s i (49, 36) piše, da se je oblačilo platneno z ro kavi pri starih Pan on ih velelo panus alipanuš, ruski: panja, „ein leinener Rock der Bâuerinnenw,v in da so po tem oblačilu dobili ime, kar je mogoče, ker mi Štirčani horvatske Zagorce zavoljo njihovih biz (berguš) imenujemo Bizjake, pa tudi iz pana, muža se da ime Panon izpeljati. Ako so se Panoni veleli tako zavoljo svojih panj — panusev, so to ime dobili od sosednih sorodnih Norencov. Potrebne dokaze vnahajaš v mojih spisih: „Slovensko horvatska povest o Cehu, Lehu, Mehuu, dalje v spisu: Kako daleć je segala meja starih Japudovu? v lanskih Novicah": — dalje v mojem spisu: Ueber zwei Wôrter aus 9/9 99 9 noc 9 to je 22. dan susca. Ce bi pa nasproti 20. susca Nacbbarstâmme" str. 255 itd. der Sprache der al ten Panonier v „Mittheilungen des histor Vereins fur Krain" itd. 2) Kašpar Zeus „Die Deutschen und die 132 tedaj bilo bodensko jezero Ako tam El stanovali samo teh narodov: Skordiskov, Maidov bili Vindeliki in Rhaiti bili Kelti? Po vsi Dardanov, ampak > r"" v ^ v. - j ----- -----—-----------------------vv" »«««VLVT. WIWIUIOBV» , iuaiuv» , uaïuauu» j aiupaiv kako tedaj bode stalo s Zeusovim terdenjem, da so razun njih tudi Paione (Panone), Rhaite. No ričane, m lj i današnj Kranjske j Stirskega, Koroškega in Tiroljske bi toraj desnem evropejske Mysiane in vse njihove mejašne sosede na bregu Istra v soglasji z Gerki od mog v stari dobi I gerskega padlo ne bode kteri stanovati, kar spet Zeusu do- naroda, in davajo vsakemu pleipenu njegovo lastno ktero vse te dežele pri njih imajo in za njim vsi njegovi ueenci z ne ime; občinsko ime "w ~ - — - 7 ------7 ------ —j--------—j e? ----- 7 ~ ~ ^ ■ " w " v } ^ vivciviv r J premakljivo stanovitnostjo terdijo, da so po teh pokrajinah je pa Illiria. Početka tega njihovega mnenja nisem mogel Kelt: XT1 ° K ; a__xr ______________________j bili klj 1 Vlahi naseljeni najti liavno tako neresnično Tako Appian. Kdo zamore iz Appiana sedaj doka Strabon piše: „Eno stran te zemlje so poharili Dak je drugo Zeusovo umovanje: zovati, da so Pano ni bili po jeziku en rod z Uli ri? in Tau risk so keltske plemena Bojev vojvoda je bil Kr i ta sir, njihova, ceravno jih je ločiia reka Pat ko uničili, kterih Appian sam 1) začenja popis rimsko-ilirske tako zgodovine 55 II lir i se velijo pri Gerkih one ljudstva, ktere nad ker so terdili, da je ta zemlja Macedonijo in Tracijo od mej Chaonov in Thesprotiov do (Tisa), ktera Istra stanujejo. Ta odločba velja od dolžine dežele. Kar se iz planin v Is ter tece pri G a Ili h, kteri se S kord is k velij Tis reče a širine tiče ni ap se ta dezela razprostira od Macedonije in gorate Tako so Dak i unkraj Tise stanovali, na izlivu Tracie do mej Paionov (Panonov) do jonskega morja in pa Skordiski, Tauriski in Boji. Ce Strabon najprednejših višav A1 p u * da Skordiski zmesani z I in Traki stanujej Iz tega popisa vidimo, da Appian tedaj ne sledi iz te da bi se pod tem hod sosedi do razumeti imeli, ker so se Skordiski tudi v jugu gore Skordus (dnešnji dan Argentaro in Perserin) razte- Terpe in Met u la ni stel Panonov k Illirom, in da so Illiri do naj pred toraj v severo-iztoku do S n e ž nejsih visav Alp n i k o v, Javorníka t segali. govali, so tudi I stanovali, in proti izhod do illirsko-japudskih mest okrožje od i Ilirski h Vse na Dardanov 5 to je j t raš ke Moisijance segali Skordiski so stanovališča 111 še ute^nile in Trak zmirom k s in do onega kraja, kjer dandanašnji Una delà mejo med Avstrijo in Turčijo, in kjer Glina začne teči po avstrijanski zemlji do njenega izliva, od ondot silo posedli, in tako so traške zaklepnice (enklave) obstajati, in Strabon je z ondot proti Krasu, od ondot dalje naprej čez Vipavo. 9 po levem bregu Kolpe do kranjskega mestica Loža, gori od vso pr Illiri vico pisati smel: „da in Traki stanujej Skordisk m d « Dalj izliva T Strab očitno reče : d r> d so P d Segestike (Siska) in I t I pro t severu i n tok in d se p Ljublj ano, Celje, kraj pohorskih panog — prek čez lipniško polje do virov Rabe, in od ondot prek čez AV ech sel, mesto Baden proti Du naj u — je toraj bilo » stanovlisce Panonov. V tem prostorném okrožji pa kraj ih njih st v v niso vec Ti dru2:1 o kraji zamorejo le edino ra zteg padni in j drugih ni najti ne enega ostanka tračstva ali illirstva. **) u Proti iztoku pa je meja Panonov segala od izliva padni biti, kjer pa N nahaja t kterih Zeus nima za II 5 ampak za Kelt Ze Herddot tokih Strymc 1 ve za I i 1 i dnešnje M le na ve. d a p a d n i h p V e 11 e t o v. tne v S a v o proti Oseku, čez goro „m o n s Claudius", kjer so po Pliniju stanovali keltski Tauriski in Skordiski do Dunaja, in kraj levega pobrežja Dunaja gori proti Kar- Drugi Zeusov 2) dokaz, „da Panoni že zateg morejo biti 111 5 ker Strabon D 5 1 volj P y r u s t < in Daisitiate steje k panonskim rodovom Mazaj ce (ktere Plini3) in Vellej 4 nie ne vajata) napravil, in v Panonie ležalo. Vellej in Plini pr llirskimi plemeni na- Dravo, kterih sled se najde blizo gori do Koprivnice. 5 med i ker je Strabon tukaj zmešnjavo potegnil, kar je v Dalmacii 7 dobro te rodice postavljata v nus u (Carnuntum). V tem okrožji ne imenujejo stari pisavci nobenega drugega naroda razun kel ti šk i h Bojev kraj p 1 eškega jezera (Neusiedler-See), kteri pa so že za Rimljanov do drobnega zginili, in razun nekterih manjih betvic keltiških v kotu med Savo in Posebne betve Panonov so bili 1. Latovčani po Strabon je Illirijo si mislil v a dmi ni str a-i v rodoslovne m pomenu #), sicer bi tudi , ker Strabon Dalmacijo. tivnem ne p Tauriski okoli Nauporta mogli I biti Ptolomaji-) V7IO to JVwoixwv, kteri so posedovali okrožje od Ljubljane do Nevoduna — dnešnjega Ker-škega. 2. Brevci3), kteri so stanovali med Kol po i u Savo, kjer še dandanašnji se prebivavci velijo B raj ci. • v pise 5 y> da Nauportus iz «I Tako iz S t r a b 0 « ie tece ne dob 3. Kolečani, ktere Ptolomaj stavlja pod Boje toraj b kraj levega pobrežja ogerske Drave in Mure od Legrada te ter d » dok za V V t P in Kolačeka, ktero mesto še na stari rod Kolečanov 4) Drugi zgodovinarj • v pise 5 55 d se P se opirajo na App k II1 i ro m š tej ej o.4 n a, kteri Pa poslu- opominja gori po ogerskem Slovenskem kraj rečice Sale do pleškega šajmo Appiana samega. On piše: „P so velik od na Istru, njihovo okrožje sega po dolgem do Japyd jezera. 4. A cal i,') ktere Ptolomaj stavlja v soseščino Bojev, toraj so A cal i bili prebivavci hřibová te pokrajine med Bistrico, Rabo iu M uro. 5. in Dardanov. ljanih Panonii, lirom štejejo. 5) Pri Gerkih se elij P 5 pri Rim slednji jih, kakor sem gori rekel 5 k 1 Pa sadaj še preberimo verstice, na ktere se Appian poziva, in mi bodemo se sopet prepi 1 d App ni kd t erd d 110 s t i P z I Do tične verste se tako glasijo:'1) „Rimljani ne razločujejo P H erod 4 49 2 K. Z Y) Hist. nat.tt 3, 22 V V tem smislu imenuje Florus lib. cit. stran 254, 255. j us II, 115. 4) keltske Skordîske App i 1. *) V tem okrožji tudi ni najucenejši izsledo Illirov Ottfried M (D I 2 » lj zgodovine starih Ueber Makedoner~ 43) iskal, tudi ne učeni Hahn v svojih izverstnih bukvah Albanesische Studien". kteri sam terdi. da so že za Strabona utegnile **) Ljublj ke pl v P za Rimlj H imena pričuje ime mesteca Hom kraj recice Laburce. kopal spomenik Labui nonii stanovati. Za slovensko obliko tega a v zemplinski varmedžji Znano da se je blizo Hem iz m. Laburu b Trake. Zeus sam terdi, da so Skordiski proti koncu 4. sto-letja v lllirio prišli in se kraj gore mons Claudius naselili b toliko > (Z ? Ptol om ko illi bre v. vodnému duhu posvećeno aj II, 15, 16. 3) Brevi svetlemu, 1 a Pis. pomenja ovčarje, toraj ko ime Dalm od illirske besede d oven y pa tudi prasec, primeri poljsko: wiep 1. c. str. 1676). Nekteri pisavci, kakor Muchar in Knabl, beran, oven in prasec, veper hoćejo z vso silo dokazati, da je „mons Claudius bil dnaěnj kol collis, litevsk. k Kol. Kolčani li, ko Gorčani rogacka gora To s Epiton ) App ni nikdar resno, naj se samo pogled Livi 63 ac, Ilùgel, Felsenspitze acumen po obliki kakor: G ini od k a 1> "') Ac ali od orali. V in I 14 s App in I 6 gori naznamljeni okolici so še vasi: Windisch - H a tz m a as d 0 t f, Hatzendorf. - .» . 133 Arab y i to je, Rab y kraj reke Rab in 6 Oser ia tes, to je Ozerjani 2) kraj bl a ten skega jezera Ozir svetu Poglavitue mesta starih Panonov so toraj bile H m b) Pet y c) S d) S a b e) Sol Ker bi mi utegnili protniki mojih terdenj se besede Ap pianové (in lllyr. 14) nasproti deržati, je tedaj tud treba navesti. Glasijo le (Kje merjó I j u d j e naj m anj ?) Po veeletnih skusnjah med vsemi omikanimi deželami na Angležkem ljudje naj-manj merjó. Dr. Farr je sostavil število meriičev po raz-licnih deželah in najdel, da umerje na leto se Slovitni P od casov na Angležkem eden izmed 45 ljudi y Macedoncov oljo A g y kteri so Filippu in Alek sandru zlo koristili, in se kot stanovniki dolnjeP in kot U I k Paionom štejej Ko je Korneli vojsko s P slabo opravil, je postalo nji na Francozkem na Pruskem na Avstrijanskem na Rusovskem yy » » n V yy jy yy 42 38 33 28 jí » yy yy hovo ime strah za vse Itale, in dolgo so se bali následní k nad P iti « (N Rusovskem so se začeli I Pod temi Paioni nimajo se razumeti Pano ni. Ti povedovati). Kar so začele družt o z ga n j u treznost cl-na Paioni so celo dru"* o illirsk rod y kterega že Dio zahodnem Poljekem čedalj bolj razširjati in se marsikako Cassi točno razločuje od Panonov (49, 36), in so vedro žganja manj popije, so tudi kmetje na Rusovskem južno in iztočno od gore rhodopske stanovali, in bili začeli slovó dajati preljubljeni vodki (žganju). Pogostoma soplemeniki Teukrov (Herodot V, 13). Ti maloazijanski se beró v časnikih obljube, s kterimi se v srenjskih rodovi so že pred trojanskim bojem v velikih trumah v zborih rusovski kmetje odpovedujejo žganju ; da se pa zvesto Evropo se preselili, in Trake iz njihovih sedezev kraj spoluujejo te obljube, si postavljajo enjske možé za čuvaje Strymona pregnali in do Thesalie in Epira jo porinili Posebnega pomina je vredna obljuba, v ktero so se s (Herodot 7, 20, 75). Betva teh ilirskih Paionov — Agriani prisego zavezale štiri soseske, ki so grofinji Heidnovi v so stanovali kraj virov Strymona, in bili zavezniki Filipa St. Nikoljsku podložne. Vsak teh sosesčanov se je za in Aleksandra. Zoper te Paione se je konzul Korneli vezal za leto in dan, ne kaplj žganja pokus'ti, razun vojskoval. Pa no ne je še le A vgust začenjal pobojevati. ce mu ga zavolj kake bolezni zdravnik piti veleva; vsak, Illirski Teukri pa so bili soplemeniki Trojancov y toraj Troj an ci tudi rod illirsk, kar je 215 itd.) vedil. V ze Homer (Ilias 20 y kdor obljubo prelomi, mora za pokoro plaćati 5 srebernih rubljev, jih pa dobi zraven tega še 25 s šibami po guzici; Tudi Diador Sicul (4, 75, 5, 48) in Strabon (Geog. vendar pa more vsako šibo odkupiti s 25 kopeki; za po o plaćanih 5 rubljev se obernejo 4 za kakošno milo ko i sta to povest poznala. So rodnost Troj an o v z II li ri darno napravo, 1 rubelj pa přejme tisti, kdor je prestopnika poterjuje tudi ostanek jezika. Po Plutarhu so Troj an i zatožil. Kdor kterega vé, da se je v družbo treznosti za- Achillesa, kterega so Gerki imenovali 3Qxv7tovg (Okypus), pisal pa obljubo přelomil, in ga ne zatoži, plača sam 1 to je berzonog, v sv oj emv jeziku imenovali: ^Aaníts rubelj globe. Vsaki kaznovani zgubi tudi pravico, da leto (Aspete), v jeziku dnešnjih Škipetarjev, kteri so po in dan nima o srenjskih zadevah nič govoriti. Kdor ne oštroumnih preiskavah Pottovih, Hahnovih in Fallmereyer- more kazni v dnarji odrajtat jevihostanki starih III i rov, pa t anuria ní its še sadaj rubiti morejo starašinje na bia Sosescanje so se zavezali, da leto in dan se ne n Das smejo te postave nikakor premeniti ali predelati ; drugo leto pomenja berzi, oxvg pa schnell, primeri Fallmereyer albanesische Element in Griechenland" stran 29). Rad bi se zbere spet skupšina in ta sklene, kako in kaj bo naprej poznal kritičnega jeziko- in zgodovinoslovca, kteri si do- veljalo. Grajšinski pooblastenec je tudi podpisal to postavo. Da bi se pač žganju povsod tako godilo in. da bi ru- kazati upa, da se kraj gornje Save, Drave, Mure y Sale, Rabe najde illirsk živelj. Da so lili ri bili po- 'sovski kmetje povsod našli dosti posnemavcov tomci Irancov (Medov, Persov) ne pa betva Arjanov, f sem ze na drugem mestu dokazal. Da Pan on i niso bili traški rod, sem v ze tudi na več mestih svojih spisov dokazal. Traki niso nikdar na Pravlice iz Krajnskega. Zlatc jabelka. desnem pobrežji Dunaja imeli stanovitnih stanovališč. Ako Kralj Vojs je imel tri sinove, Janeza, Matjaža in Leviža Herodot pravi, da unkraj Istra stanujejo samo traške 7 let je bolan ležal. Sanjalo se mu je, da v deveti deželi, plemena, velja to o zemljah na levem pobrežji Istra ležečih, ktera je izdana, zlate jabelka rastejo, in če bi on eno od kjer nahajamo Dake in Gete (Thucyd. 2 y 96). V/ V tistih pojedel, bi ozdravěl. Svoje sanje razloži in dá dosti Pan o ni in Traki si tudi nikdar niso bili prijatli. Ko dnarjev svojemu najstarejemu sinu Janezu in konja y ter ga so Pan on i za Tiberia hotli rimski jarem odtresti y so jih odpravi, naj gré v tisto deželo zlatih jabelk iskat. Janez Traki na cedilu pustili, in še celó Rimljanom na pomoč gré, pride na Laško (v Italijo) v neko mesto; tukaj vpraša poslali svojega vojvoda Bhymetalkesa, kteri je Panone kje bi bila kaka kerčma za prenoćiti. Ljudje mu dopovedu- y jejo da ste tukaj dve kerčmi; ena v mestu kjer se utegne pri Sremu premagal. V S rem u namrec je bila rimska po- sadka, ktero je Ba to vojvoda panonskega roda Br eve o v vsak razveseliti, ostati kolikor dolgo hoče, da mu kerčmar navalil, ali rimski namestnik Caecina Sever je od Panonov ob letu še za eno leto dalje dnarjev dá, in če popotnik obleženo terdnjavo řešil. (Dio Cassi LV. 29, 30). Nasproti spet té zapravi, potlej ga ob začetku tretjega leta obesijo vidimo Panone v družbi sorodnih Norencov pod Tibe- Druga kerčma pravijo dalej, je zunaj mesta, pa le za tište riom Istrio napadati (Dio Cass. LIV. 20). Ta zavez y glasno ____kterim se naprej mudi in zjutraj zgodaj vstajajo, se na pot govori, da sta naroda bila sorodna po kervi, jeziku odpravit. Kraljević se zgovarja, da je truden, da potřebuje in veri, kar tudi spomenik Brève o v pričuje, kterega so počitka in razveseljenja in g re n o r e n s k i boginji Nor ej i posvečili. (Konec si.) v „kerčmo veselja u y ktera je v mestu. Tukaj še ostane celo leto; ko je leto minulo Rabšćani od Raba Laba ? lichter weisser Strom. Že on vse dnarje zapravil bil, mu kerčmar dá spet toliko y Pott je dokazal, da je A v imenu reke Rabe latinsk pred- kolikor je bil s sabo prinesel, in on zacne spet drugo leta stavek (Pott „Die Personennamen" stran 435). 7 Ozerjani še v rusčini ožero Oseriates jezero. Dôllinger „Heidenthum und Judenthum" str. 32 piše prav jasno o Trakih in dokazuje, da so stanovali na Ogerskem iztočno od Tise, v Erdelji, Bukovini, Moldavi in zapadno od Pruta in Yalahije, kakor je pervo živel. Ko pa najstarejšega sina z zlatimi jabelki ni domu misli bolni kralj: Bog vé kam je zginil, in zato reče sred y 81 njemu sinu Matjažu: Najstarejega brata tvojega ni domu; pojdi ti zlatih jabelk iskat, zraven utegneš pa zvediti, kam. je Janez přišel. Dal mu je toraj še enkrat toliko kot prej 131 šnjemu dnarje v in konja, da po svetu jezdi. Spet ta sin pride v tisto laško mesto, kjer pervi sin veselo živi. Tudi drugi sin vpraša tukaj po kerćmi, kjer bi zamogel ostati, in ljudje mu pripovedujejo, kot pervemu, in tudi ta je storil kot pervi njegov brat. Zdaj oba vesela v tem mestu živita in oba sta pozabila zlatih jabelk pa oćetove bolezni. Ko ni nobenega na pregled, pošlje bolni kralj tretjega ali najmlajega sina, in ker si misli, da prejšna dva morebiti zavoljo pomanjkanja dnarjev ništa došla do devete dežele, mu dá še enkrat toliko kot je bil srednjemu sinu dal, in konja, da naj jezdi v deveto deželo zlatih jabelk iskat. Spet ta najmlajši sin pride v laško mesto, vpraša po kerčmah, kjer bi mogel prenoćiti, in ljudje mu dopovedujejo kot prej-šnjima dvema; pa ta si zbere kerčmo zunaj mesta. Ko pride h kerčmarju, mu dopoveduje, da gré v deveto deželo zlatih jabelk za svojega očeta iskat. Kerčmar pravi: Ze več jih je tjè šlo, pa nobeden ni došel in zlatih jabelk dobil, ti pa jih boš dobil. Le pojdi zjutraj zgodaj, do večera boš přišel k nekemu puščavniku; tamkaj ostani čez noč. Drugi dan zjutraj se odpravi mladi popotnik in gré; celi dan je jezdaril čez pust svet med skalami; zvečer pride do zelenega drevesa, zraven je bila puščavnikova koča. Gré notri, najde na mizici vina in mesa in še druzih jedil, kolikor je za enega človeka potreba, cloveka pa ni bilo nikjer nobenega. Vsede se in jé, kar najde. V tem pride prijazni puščavnik Martin in pravi: Trideset let sim tukaj, pa še nisem nikogar vidil, prijatel božji! kam greš? Popotnik pripoveduje, da gré za bolnega očeta zlatih jabelk v deveto deželo iskat. Puščavnik pravi: Jaz sem že vedil, da ti danes priđeš; ti boš tudi zlate jabelka dobil, prinesi tudi meni eno; jez sem tukaj izdan, ko bom zlato jabelko pojedel, bom rešen. Torej jutri zjutraj pojdi, in zvečer boš přišel do mojega brata Ben ko ta, ki je izdan kakor jez; tam pri njem boš vse najdel kot pri meni, in on ti bo še dalje povedal, kako hodi, da boš srečno opravil, kar si se namenil. Kraljević gre drugi dan spet, hodi po pustih sa-motah in zvečer pride do puščavnikove koče pri nekem drevesu, gré notri in vse najde kot prejšni večer. Jé, in v tem pride Benko, prijazen mož; spet ta pravi: že 30 let ni bilo nikogar, prijatel božji, kaj si ti sem přišel? Leviž pripoveduje, in mož pravi: Ti boš zlate jabelka dobil, prinesi tudi za me eno, ker sem tukaj izdan, in bom rešen, ko bom eno teh jabelk snedel. Ko pa jutro zjutraj odideš, boš hodil celi dan, přišel boš memo nekega grada, v kterega te bodo vabili, kjer bodo vsi veseli pri pojedinah in veselicah, pa nikar notri ne hodi, pojdi zmiraj naprej, in ob 11. zvečer boš přišel do grajšine izdanega kralja, ki bo odperta; priveži zraven grada k drevesu konja, pojdi hitro v grad in notri na vertu potresi jablano z zlatimi jabelki, in potlej se nikar dolgo ne mudi; ob 12. uri bodo vrata zapeřte. Glej, da boš, preden bodo vrate zapeřte, zunaj grada. Drugi dan gré mladeneč, pride res memo nekega grada; vsi so bili notri veseli, muzika je bila, veselice, kar si jih more kdo misliti; vabijo ga notri in prosijo, naj gré k njim, al on gré le dalje. Zvečer pride k gradu izdanega kralja, priveže k drevesu konja, in ker so bile ravno ob 11. uri vrata odperte, gré v vert, potrese jablano z zlatimi jabelki, in jih tri pobere, potlej si misli: še nekoliko časa imam, naj toraj nekoliko po gradu pogledam. Pride v pervo stanico. Notri je kralj Senčan ležal in terdno spal, vès za-raščen, brada je okoli njega bila se razrastla ; rad bi ga prebudil, pa ni mogoče. Gré v drugo stanico. Notri najde kraljico Katarino ravno tako v terdem spanji, in ni je mogoče prebuditi; ko gré on še dalje, najde kraljevo gospo-dičino v tretji stanici; grozno lepa je, pa ravno tako v terdem spanji, da se ne dá prebuditi. Rad bi jo prebudil, pa je vse zastonj. Ker bi rad ime te kraljičine zvedil, se ogleduje okoli in zagleda na neki mizi ruto z njenim imenom Tilda y nje perstan in nje uhane; vzel je toraj uhane, per- stan, in pol rute proč odterga, in tako gré iz grada; vrata se za njim zapró, da so ga daleč odbile. Nazaj gredé pride do puščavnika Benkota, in dá mu eno zlato jabelko, in kakor ga ta pojé, se je spremenil v prah in pepél, duša pa se je ločila v nebesa. Drugi dan gré Leviz do Martina, in ko je zvečer pri njem, se mu brani dati eno zlato jabelko, ter mu pripoveduje, da je Benko po vžitku enega zlatega jabelka precej umerl. Martin pravi: Tudi jez bom precej umerl, ko zlato jabelko vžijem; zato ti obljubim, da zlatega jabelka, ko mi ga boš dal, ne bom nocoj vžil, ampak jutro, ko boš imel ti oditi. Dá mu ga torej, in ni ga vžil tišti večer, ampak prijazno se po-govarjata, in Martin mu pravi: Ni gotovo, da bi ti srečno domů došel; če hočeš srečno domii priti, ne kupuj za ve-šalo mesa. Nazadnje mu še neko mazilo dá, s kterim naj se maže, če bo kje ranjen in precej se bo zacelil. Potlej ko ima že Leviž oditi, pojé Martin jabelko in je umerl» Leviž gré naprej v mesto k svojemu kerčmarju, tamkaj zvé, da bodo dva oběsili, ker sta že tretje leto v mestu v veseli kerčuii in sta vse zapravila, kar sta s sabo přinesla, in tudi kar jima je kerčmar dal. Ko nekoliko bolj Leviž za nju vpraša, spozná, da sta njegova dva brata. Vprašal je, ali bi jih bilo mogoče rešiti. Kerčmar mu dopové, da jih utegne rešiti, če za nju dolgove poplača, in ker je bil Leviž bogat, je za nju vse plaçai in ju otel. Šli so vsi trije bratje proti domu. Med potjo pravita Janez in Matjaž med sabo: Kako bi Leviža končala; če on domu pride, bo najino zanikerno življenje razodel. Sklenila sta ga toraj med potjo končati in mu zlate jabelka vzeti. Leviž ju je bii k svoji nesreći odkupil, ker sta bila za ve-šala meso. Sli so v neki dolini čez most in tù mu zlato jabelko vzameta, njega pa iz mosta v globoko dolino ver-žeta. V graben leté, si je rane, ki jih je ob skali dobivaj mazal, in tako je zdrav spet iz grabna prilezel. Brata vi-dita, da'ga ni končati, gresta domu, dasta očetu zlato jabelko, in ozdravil se je; ko Leviž domu pride, sta bila že njegova brata prepoved dala grajšinski straži, da naj nikogar brez nju povelja v grad ne pusti, toraj je straža ga mladima kraljicama razglasila. Ona dva ga peljeta v neki gojzd, in mu s smertjo žugata; ako jima priseže, da ne bo nič od nju povedal, in nju ne bo izdal, ga hočeta živega pustiti. On je vse to s prisego obljubil, pustila sta ga tedaj, in šel je k nekemu ogljarju služit. V izdanem gradu so med tem časom vsi oživěli, kralj, kraljica in kraljičina Tilda. Iz hvaležnosti, ker so vsi vedili, kako jih je Leviž otel, je šla Tilda ga iskat. Prišla je v Bojsov grad; mlada kraljevića terdita, da sta ona dobila zlate jabelka, in njo z njenimi starisi vred odresila; ali ona nju neče za svoja dobrotnika spoznati. Vzela je toraj stražo, jo postavila na cesto pred mestom, pogernila škerlat po cesti in straži naročila, da naj ji tistega razglasi, kdor se čez škerlat popelje, in se ne bo iz ceste na stran ogniL Vsak se je pregrinjala na cesti ognil, tudi kraljeva sina. Nazadnje se pripelje Leviž in se pelje naravnost čez škerlat. Straža ga h kraljičini pelj e, in ta mu pravi: Ti si moj in mojih staršev rešenik. Pelje ga pred kralja, ter skaže, da je on zlate jabelka dobil, in da je on najmlaji kraljevi sin. Rekla mu je dalje : Daj, pokaži moj perstan, ki si ga pri nas domá vzel, in podal ji je pravi perstan. Dalje mu je rekla, naj pokaže uhane, in spet te ji je dal, in zadnjič mu pokaže pol rute ter pravi: Ti imaš pol te rute, toraj pokaži svojo polovico, in spet to ji je dal, da so bili vsi prepričani resnice, kar je kraljičina rekla. On zdaj pové, kako se je bilo med potjo zgodilo. Iz hvaležnosti ga je Tilda v svoje kraljestvo vzela, ki je bilo večje kot kraljestvo njegovega očeta, in domá se je z njim zaročila*. , . v Poženčan. 135 Kratkočasnica. V Febru še smo zmrzovali: Topel kožuh še na plecah, Nihée snežnih cest ni ljubil. Kar prikima motovilec: Sam medlé nam prigovarja, Naj uživamo spomladi. Al, ko vidi, da vse dirja V koce, hise, tople kraje Ga nek višji duh prešine: Tvrde roge kvišk pomoli, In kot prerok Jeremija V Te besede krepko rece: „Quo, quo ruitis, scelesti? Kam, kam vrejete, prismode? Al ne éutite toplote, Ki po vsi že zemlji diha? Spomlad veéna vas spominja S svojo véljavno besedo: Sleďte kožuh, ki vas greje Stvar je svetna, Božji dar, Vas naj ogreva Al drhal je ljudska slepa; Třepetaje mraza hud'ga Neće solz hvaležnih jokať Mil'vaje se posmehuje. poterjujejo najnovejše telegrafne naznanila iz P pravijo, da je cesar Napoleon V ze izvolil generale y i ktere kteri bojo zapovedniki za vojsko pripravljene armade; planinska armada (Lahom na pomoč namenjenih 120,000 vojakov) Je azdelj v 5 kerdel, kterih vojskovodj so Baraguay ď Hilliers, Mac Mahon, Canrobert, Niel in pa princ Na poleon y armadi opazovavki kraj na Rajnu) je vodja Pelissier y madama v P in L (ako bi uteg tu kake dom prekucije se uneti) bota za povedovala Magnan in Castellane. Kakor v P je tudi v T klican derž na b( lik tako p o n d el j e k bil po y da se mu bo kaj S po vedalo; kaj bo to, ni težko uganiti Ker se vlade na Nemškem boje Napoleon Ijubezni, je nemški zbor v Frankobrodu sklenil, naj se armad jsko pripravlja kih d za P r u s k z v e z n i h vlada ima nogah Ker se dozdaj misli, da bo, ako se jasno solnee. ru že 3 kerdele na vojska uname, pruska vlada pomagala naši, je nekako osupnilo vse bravce telegrafno pismo iz Pariza, da „pruska vlada ni rada s obernila do sai . » y da se je avstrijanska vlada mot gori govorili, dinske s tisto terjatvijo, o kteri smo sitnih nasledkov brez utegnilo konca in kt Cio nesramno zarezi se: „Bog daj pamet motovilu!" upravičeno početj in da bi to imeti". Vendar bo avstrijanska vlada za to odgovorila Tribus luctantibus quartus g 1 e ž e v v sedanjih zadregah? Novičar iz domačih in ptujih dežel. v 3z Dunaja 25. aprila. Zalibog! da nismo praznih Kaj pa se slisi od An-Ministerstva predsednik je i » fl 'fÉw; rekel, čeravno ne zagovarja tistih zvez, ki jih avstrijanska vlada ima z mnogimi laškimi vladarji, ker so več nepokoja kot pokoja delale, mora vendar reči y da so zveze postav y angležka kvant prerokovali, ko smo danes teden rekli, da za pirhe pripravlj bi utegnili vojsko dobiti. Vojska se sicer ni še začela, al da se utegne uneti vsaki dan, je vlada se ne bo vtikala v vojsko, pa bo kak drug sedaj gotovo. Mi sicer dami se veže tudi novica iz Lond vojsko da bi se jadran skega teržaškega morja spodar polastil, ne bo terpela. S temi bese- ) a n- da přidej nismo politikarji „ex KJ ** « ^ w J v ' ^MUH ^^ » tUUI IIO Vl^ll I £1 li U 11 U U 11 U ^ UU |J I professione", tudi nam ni dano vediti, gležke vojne ladije na jadransko morje, varovat t kaj se v skrivnih diplomaticnih hramih godi y al iz per- jansko primorj To so važniše novice poslednjih vega začetka, ko je ob novem letu francozki cesar Napoleon poslanců naše vlade nenadoma tisto znano grenko besedo rekel, in po tem, dni Kaj nam bo prinesel prihodnji teden, sam Bog ve. kar smo iz Piemonta v raznih k kr. ministerstvo je izreklo, da mest d in njih svojci, ako imajo mestne gosposke politične casnikih brali, nam je bilo jasno, da sardinska vlada noče oprav y dalj oj a s k dniki in c. k. d mirú, ampak da po vsaki ceni hoče vojsko in da jo Na ficirji, potem njih služabniki in svojci y na Osrerskem © in poleon v tem cilju in koncu podpira. Silne priprave za v njegovih nekdanjih kronovinah pa tudi tišti vradniki in vojsko so se na vrat na nos kmali začele na Sardinském služabniki z njihovimi svojci ne bodo več plačevali na- in na Francozkem ; vse to viditi tudi naša vlada ni davk k hod mogla rok križem deržati; treba je bilo za močno armado ktei od sovjih letniu ali doslužnin sicer dohodnini niso podverženi, pač pa ondi obstoj * » skerbeti na Laškem. Ob teh pripravah za vojsko je zablišela osebni pridob marsiktera lučica mirne sprave na oblačnem političnem nebu, Vodstvo v oj a š k lek je dalo na znanje, al kmali se je pokazalo, da je le zapeljiva veša bila; zlasti da jemlj gist 1 e k a r s t v zapis y ktei bodo do francozka vlada je tem vec od mirú govorila, kolikor bolj bili službo v armadi. če bo treba y se je za vojsko pripravljala; zadnjič je diplomacija še iz C. k. ministerstvo je ukazalo, da so štempelj najdla kongres, kteri bi bil imel svetu res silno potrebni podver: prošnje za dovoljenje, da bi se k mir ohranili. Okoli tega kongresa se je več tednov sukala • V po dražbi v nájem (étant) dale, „ker je sploh diplomacija ; eden je svetoval to, drugi i m e 1 to; telegraf je noč in dan opraviti; poslanci so potovali sèm ter tjè, tjè dolžnost, za take dovoljenja prositi u Presvitli cesar so, kakor je v „D. A. Ztg a brati y in sem y al vse je bilo zastonj, edino le zato. ker y y Sardinci so po nasvetu cesarja Napoleona sklenili, naj veljá kar hoče, naši vladi vojsko napraviti, svetu pa se hliniti, da le Avstrija jim žuga z vojsko, oni pa delajo le priprave za brambo; le včasih se je naravnost reklo, da Sardinci ne bojo dali mirú, dokler ne bojo avstrijanske oblasti odbornikom se Y ko 1 kih plemenitašev od yy Zahvalim Gospodje, za ta novi dokaz Vaše udanosti v času y idim, da sem prisilj y ošabnosti z mečem proti stopiti u Da se tožbam zavolj labe/;a stanj 1 na kmetih v okom pride, je bilo šolsk odj naroceno pregnali iz Lombardije in Benečanskega. Naša vlada, sita vse y kar bi bilo pri šolah popraviti ali napraviti y bi od y dolgocasnih homatij, stoternih pretvćz in mešetarstva brez loga okraj vspeha, je poslala naravnost do sardinské vlade po- imajo tudi v svojih naznanilih o slanca, kteri ima od nje terjati, naj orožje iz rok položi, kakošne so šolske poslopja, da je mogoče ogledniki pregledovanju šol povedati edu naznaniti; okrajni šolski y jih y je treba y y to je, svojo armado na tisto število zmanjša, kolikoršno je ob mirnih časih, in vse dobrovoljce naj razpusti, ki so v o pravém casu popraviti Burj (Nordlicht), ktero ste tudi v Ljubljani Sardinijo přivřeli. Tri dni naj odgovora čaka po- vidili, je ravno tisti večer tudi na Dunaji bila. Učeni pra slanec v Turin u ; ce v 3 dneh sardinska vlada odgo vijo y da se bo kmali še enkrat pokazala. Tudi iz Prag vora ne dá, ali če odgovor ni določen, naj poslanec zapusti in druzih mest pišejo, da je bila ondi tisti dan yy N mesto. Ti trije dnevi so iztekli na veliko noč. Ni še bodo v prihodnjem listu kaj več o burjavi povedale) znano, kaj se je odgovorilo. Da se sardinska vlada ne bo . — Sliši se. da se bodo učenci zdravništv udala, je gotovo, in dajo bojo Francozje podpírali v vojski y letu v dunajski akademij vojaške zdravnil y a v 5 bo treba y 4 ' 136 - v armado kot višji zdravniki poslali; še le po končani vojski zala soseskom ob velikem jezeru (lago maggiore), naj se bodo mogli predpisanim preskusnjam za doktorstvo pod- se ne zoperstavljajo Avstrijancom 9 V ce pridejo, in plačajo vre či. Tudi se sliši, da bodo 30 duh 9 V ojaške naj jim, če bi od njih kaj terjati utegnili, ker jim bo sar bolnišnice vzeli in da bodo dobivali placo nadlajtnantovo. lz Reke. Tukajšna kupčijska odbornica je po dinska vlada vse povernila. Vojska, vojska! in druzega nič ni slišati in ljudje slala te dní odbornike na Dunaj, da bi slavnima mini- imajo prav, ker tako, kakor je, zdaj ne more veliko dni sterstvoma dnarstva in kupčijstva povedali, kako slabo se več terpeti. Prostovoljci vrejo iz vseh krajev v Turin godi domaćemu brodništvu, in naročeno jim je, narodno 17. aprila jih je prišlo kakih 500 iz Toskane, 18. so jih r banko pr naj bi za onih 300,000 gold. nov. dn., ktere pricakovali 400 iz Rimskega. V Turinu le čakajo, kaj bo je reški kupčijski zbornici posodila in bi jih ta imela konec Massimo ď A z eg li o, ki je bil v Pariz in London po- , še do 31. decembra 1861 upa in slan, opravil. Nihče pa ne misii, da je mogoče mir ohraniti. Piemontežka armada šteje 193,000 vojakov s prostovoljci vred; pa manjka ji konj, in komaj 20 baterij ima,za vojsko tega leta nazaj plaćati se 200,000 gold, za izdelovavce ladij posodi, kteri se bodo tud konec leta 1861 vernili. Iz Lonibarđo-Beneškega. Iz V Telegraf pripravnih. Časnik „Armonia" pravi, da že priprave de naznanja, da je od 24. t. m. na lombardo-beneski zeleznici lajo za osvečavo turinskega mesta, s ktero hočejo Fran za nekoliko dn Iz Mil bo te dni bolj prazn vsa ja blaga in ljudi vstavlj General-govei nadvojvoda Mak naše mesto zapustil; v mestu je od dné do dné in tiho: kdor more 9 beži coze slovesno sprejeti. Nekteri so stavili: Kdo bo pred v Turinu, ali Avstrijanci ali Francozi? Iz Napolitanskega. Kralj je tako zlo o s 1 a b e L ker strah je zmirom da se sme vsaki dan pričakovati, da bo telegraf njegovo vecji, da bi se utegnil boj vsako uro začeti Tako piše smert oznanil. r> Triest. Ztg a Iz Ilorvaškega. Iz Zagreb Bail J V • Iz Francozke^a, lz Pariza. V mnogih časnikih je Je » kakor A o* ztg u • v pise i kar njegovo zdravje tiče, od dné gluhonem bilo že tolikrát govorjenje, da je sin francozkega cesarja i v mnogih do dné slabej. Bati se je za njegov vljenje časnikih pa je rečeno, da to ni lz Galicije. Ozim prav dobi kaže i kako bo res. Zdaj pa někdo v „K. Z.u za gotovo terdi, da tri leta pa z jarim žitom, se ne dá nič gotovega reči. Ke za živino je začelo pa že zlo primanjkovati. Ljudje, kteri prihajajo iz Rusije, pripovedujejo stari sin Napoleona III. ni ne gluhoném ne sicer kaj pokvarjen. V 9 da drugi se zbera na izhodni meji Galicij k na p r u s k j i se kopičij Rusi seji konferencije zastran Moldave in Valahij e so spoznale vse vlade kneza Kuza za hospo mada, pa tudi darja, samo Avstrija in Turčija se niste izrekle. An vlada je priporočila turški, naj ga spozná in poterdi V notranjih deželah gležka Rusije pa ni nič viditi ne slišati, da bi se kaj pripravljali; in misliti je, da se avstrijanska ne bo vstavljala. y ne izberajo ne novincov in ne izpisujejo dražb za živez Iz Angležkega. Kakor je časnik „Times" pisal, je armade. Ako je pa sploh rcs, da Rus svojo armado na imel deržavni zbor veliko saboto razpušen biti, in vlada je imela ta dan nove volitve za deržavni zbor izpisatu kakem kraju zbera, je to gotovo zavoljo tega, ima v današnjih homatijah tudi kaj govoriti. ker ve da lz Sib • V pise ve d Iz Erdeljskega. da so leta 1858 na Erdeljskern ustřelili 123 „Siebenbiirger Bothe" m e d- in 834 k Ta lij je bilo 4389 gold „Times" piše, da je bilo sklenjeno, berž berž an-gležke posadke v medzemeljskem in jadranskem morja pomnožiti in da pride zavoljo tega berž ko ne več 2. ba- Iz Rusije. Na meji Besa rab pod generalom Lud Constantinop." o m zbrati. Tako piše „Joui se ima ruska četa n. de talijonov od regirnentov iz Indije. Tudi kompanije inže nirjev so dobile neki povelje, na otok Malta iti. Zanimivo bi utegnilo Veliki knez Konstant ima namen, sveto mesto Angleži Jeruzalem obiskat iti; z njim gré nek Oton. geršk kralj biti, zvediti, kako močni so in Francozi na morju, zlasti pa za koliko je zrastlo francozko mornarstvo od 1. 1852. Imajo 1. parnih Francozi tudi 29; tesejo jih linijnih ladij: Angleži 29 9 Angleži 21 9 Francozi 11; fregat imajo Angleži 26 že Iz Cerile gore. Knezinja Darinka je, kakor časniki stesanih, 8 v delu, Francozi 34 že stesanib, 1 v delu. pripovedujejo, od francozke cesarice kot bótre hčerke kneza Francozi tešejo 4 z železom okovane ladije, vsako s 36 D k v dar přejela srebei zibko okincano z t težkirni kanonami. Moč teh parnih ladij se je cenila 1852 Starostnika Radovičić in V7 u ko tie sta šla čez Terst in Dunaj v Beli grad, v imenu kneza Danila serb- na Francozkem za 27,240, na Angležkem za 44,852 konj; od tega časa se je v obeh deželah enako pomnožila; 2. ladij z j a d r i in skemu knezu Milošu srećo vosit, da je vlado Serbije Francozi 10: frétât: prevzel. sicer linijnih imajo Angleži 35 9 Angleži 70, Francozje 32. Vseh Knez Danilo je poslal nek poslanca v Carigrad , naj se vernejo v svojo domovino da bi rekel Cernogorcom 9 ker bo Černa gora posihmal potřebovala njih krepkih pesti. Je pa Cernogorcov blizo 3000 v Carigradu.i Mladi Stefan Rado nié je izročil francozkem u V .... V ladij z jadri skup imajo Angleži 296, francozi pa 144. Iz Moldave ill Valahije. Iz Buka res ta. Omenili smo že, da je policija izsledila m Kuz bomb Našla je namrec v © naklep zoper življenje kneza ostivnici nekega Poljaka več ktere pa še niso bile napolnj Neki L a h , kterega k o n s u 1 u v Terstu cernogorski „kriz za svobod nos tu. Iz Neniškega. Iz Ber o lina. Zlo se govori, da se je zveznem deržavam že vediti dalo, da bo, ako bo treba, je policij so imeli vjela m nog je vse dnarjev azodel zastran zarote. Zarotnikl in misliti se dá, da je imela ta pruski kraljević vladnik visji poveljnik nemske zvezne ar- Gotaški pa njegov namestnik. V7 Turinu je bilo zarota tudi v visjih stanovih deleznike Ljudje se zlo spo gledujejo nad tem in bolj ko sicer obžaljujejo, da poter made, vojvoda Koburg jenj kneza K tako dolg Iz Italije. Iz S a r d i n s k e g a. Iz Afrike. Iz Hartum ne pride V Casniki pišejo, da je mi že mnogim faj m oštrom naznanjeno, naj bodo pripravljeni, svoje cerkve zapustiti, da se bodo vojaki v njih nastanili. Zeleznico do gore Cen is delajo kar morejo, da jo bodo pred dodělali. „Štaffetta" pise, da je sardinska vlada uka- sijonski t v Hartumu m Misijon8tvo želi 9 da bi prišlo dobrih zidarjev, mizarjev, vertnarjev v Hartum, vendar morajo z vsem zadovoljni biti in saj najmenj štiri leta brez plačila služiti. Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweig Natiskar in založnik : Jožef Blaz&ik