St. 20. Y Gorici, dne 17. maja 1985. Te&tfXXV. izhaja vsak petek n poldne in velji vied (id poLLi prejematia .ali v pol letii . C-etrt tela „Soca" priloRn deiele toliko*', .GiSM'irski Lltt1 Jorici na ilom poSiljana: . tihl. 4-44), . , i-io. kolikor jo vefja poSluinu. narof-nifcnm Za tuj Delavcem in drapim manj premo?.nim i iiaroetiino znizamo, ako *e ojjlase pri upravniSLvu. ..Prlni'ie" izliaja vsakih 14 dnij vsak dru/i lorek in volja za celo leto 80 kr. „Go>podaraki Ll»t" izliaja in se prilapa vsak mesec v olt-sejju 10 stranij. Kadar je v pelek praznik, izidela lista zi: v lelrtek. SOČA (Izdaja za dezelo) Oznanila in ,'ISLAIICE* plaiujejo go za petstopno petit-vrslo: 8 kr., ce se tiskajo 1 knit, 7 ,' , „ 2 , o , , . a , Veekrat — po pogodbi. — Za vcfje crke po prostoru. rosamiCno Stovilke dobivajo so v tobakamah v Nuivski ulici in v Solski ulici, v Trslu pri Lavrenf.icu nasproli vclike vojaSnieo in pri Pipanu v ulici Ponlo dolla Fabra po 8 kr. Dopisi poJiljnjo naj se urcdnUlvu, nuroenma in rcklainavtye pa npravniSlvu ..SoSe". — Neplacanih pisein uredniSlvo no sprejema. — Rokopiai se no vracojo. UrcdniSlvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9. IzdafatalJ In odgovorni uradnik Andrei Gabricok. — „ Bog- in narod | « Tiska „Goriska Tiskarna A. Gabr&eak" (odgovoren Josip Krmpotic). Iz proracunskega odseka. Mini ,Itazglednm po svotu''vzadnji ,Sofi* emu pripovod -)vali,kaku so je potezal naS posla-iiic dr. (Jregorf if za koristno uarodnogospodar-«,ki> zahtovo slovenskoga riaroda. Danes nam ji: poro.'rati, kako je zagovarjal uaoelu narodno enakcpravnosti pri ruzpravijaiiju prorufuua pravusoduoga ministra. V soji toga odseka. due 8. t. in., ko se je razpruvljul prorafim pruvosudnog.i mini-Merslva, oglasit so jo zopet lias poslanoc: dr. ItrogorciS, ki je v imonu dotiftnih ubfin izrokol zahvalo, da so ji* vla>ko obrav-navo, da jr bill svor iiio;.'oo.t bro' to)inai-a. nli d.t v rosinoi ^o jr lolmai1 }.'.to^nit k obravnavi, in sioor po krivdi drz.ivno(.'a pravdniStwi in proiskovaluo^a sodiiika. I) r z a v n o p r a v d n i M v o Lo r i sk o drzi so vkljnb Mmislorski narodbi z dim !•"*. niarca lSC>iJ, vkljnb tonni, da moj njogoviin osobjem ji- siovonski jezik popolnnnia znan, vkljnb tonui, da sodniki pri okroznom sodiSou fjoriSkeni so z nialiuii izjeuwuii, veSCi slo-vcnskomu joziku, vkljnb team, da so obdol-zonoi in priCo znioini saino slovonskoga jozika, pr.iv strasluo kakor zolozno srajce italijan-skopa jozika v svojib obtoznicab. Tako jo tudi v toin slucaju drzavni pravdnik, pnnolnoma voftf. sloVonskoinn joziku, prod slovenskimi porotniki in prod sodniki, voSfiini loinn jo/.ikn, zopor obdolzonoa, ki iimo saino siovonski, prod pricami, ki ^ovorc 1(> siovonski. v pravdi, v katori jo bila pro-iskava skoro izkljuono slovonska, tozil v itali-janskom joziku. Zato so jo klioal lolinac, da jo protnliitafi! obtozuioo v siovonski jozik. Vrhu lojfa jo pivtoituaoil dva zapisnika, kalo-rih jodi'ii jo bil pisan v nomskoin, dni(,'i v italijanskoiu joziku, narokovaii od isio^a proiskovalno^a sodnika, ki jo sioor vso dru^o [tisal v slovonskoiu joziku. Toroj so bili v n-siiici o. kr. ur adniki, drzavni pravnik in proisknvalni sodiiik krivi, da so jo rabil broz vsiiktoro pottvbc t o 1 in a C, kalerega troba plural i. Zai|ovoniik jo prosii, naj bi so siovonski provoil italijausko obtozuioo, ki jo bil zo pripravljoii, proiMtal nauioslo ilalijauskopra iz-viruika, ait sodni dvor ni toiuu prilrdil. l'a no lo drzavnu pravdiiistvo, niarvot1 tudi o k r o z n 4> s o d i ft P. u napoljujo na lo, naj bi so pri porolah lo italijausko obravuavalo, V tout slucaju jo zajfovornik, o katoroiu jo bilo prioakovati, da bo skusal doiati na to, (l,i bi «,« sosliivila slovouska porolniska klop, jiro^il, naj bi so dan obravnavi prolofcil. SvolovaNlvona zbornioa pri o. kr, ukroziioiu sodiSrii v (Jurioi ^a jo pa kar oproslila zn-jrovorni^lva, da bi imouovala druzo^a zaj,ro-voruik.i, ki no bi zalitoval slovonsko obiav-navo. Toinu so jo prosiloo uprl in obdrzal zaKovornifltvo. .hduako so jjudi pri obravnavab prod soduiiu dvoroiu nkroziK'Ka Kodisfa. Ni dol^'o Iolm, da jo tozil siovonski drzavni pravdnik slovonsko obU^.oiioo iz okolioo ^orisko h slo-vouskiini prioami pr« d sodniki, vosiMini slo-von^fini, v italijanskoiu joziku, v kaloroin so jo vrsila razprava. To so nozdravo, no-postavno raznioro. ki nasprolujojo obstojoiVuu zakonom in uarodbaiu. Zato zahlo.vain, naj miiiisliT nkazo drzavnomu pravdnistvu, da bo lozilo Slovenoo v slovonskuin jtzikn. Zapovcdali jo pa tudi proiskovalnim sodtiikoiu in soduikoui sploh, naj so dr/.ijo naredbo z ilno l.">. niarca lSfli!., kor so jo ntorojo dr/.ati. Toinu se pa v Islri sploSno nasprotujo, kjor so piJo vso ila'.ijansko ali iioiiisko. Na (joriskum sostavljajo sodniki, J zinozni slnvcnsjinr, s slovonskimi oblozouoi in prio.ami noinsko ali italijausko zapisniko tor z.ikrivljajo italijausko obravnavo in nopo-trobno tolui.uN'iiio, ki jo sodstvu v kvar tor zdruzouo s slroski. (Jorisko okrozno sodisfo jo lnlnia<>oin tako vajotio, da jib rabi, kjor 'bi jib nikdo no prit'akoviil. Nodavno sla so to/.ila uroduika dvob slovtMiskih listov radi Cilaukov, katoro sta bila obja\ila v svojib lislih drug jirnti P o d 1 I s t e k. ali ') Trl dni luge in nevolje. Spi-al Sfuoa, prcvel J. F. Mili Bo/.o! strasno eudo! Ali ^rnii, ali so (rose zemlja, ali ndarja niorjo ob mr.i-inorno st^ne? Niti prdii, niti se trose zo»nlj;», siiti nc udarja uiorje ob mramorno stone, ajnp.ik — saj \osle, kako so Zagrebfani pofastili Fazli-paSo. IVi loni jih je dobil veCni Zid. Vi-soka biSa, na hisi n-.no^o okon, na jodiiom oknu turban, prod liiso vrvonjo Ijadij, pa to vrvenje zvizga, javka. mijavka. klepoie, vriska, razbija, vse — v slavo Alalia, njo^ovo^a proroka Moliamoda in — vornepa inu slu^c Fazli - j>aSo. Turban se jo ria okiui osladil, kf-r i« godba gotovo bila — ttirska. Druhal je ugrabila Zida, knialu da inu ne °ill>5e usesa, ktnalu da mu ne popokajo rebrst; drutial se razide, da se sladko naspi, a tudi teem Zid odide, da fepava imrni soft. Latika mu noc pod noviin ustavnim nebom! 1 nefca4 Casa pride Ceta strazarjev prod paSino pa{aCOs da mu divjaki ne mob-snu. ~ Mej iem se raztegnej0 KOpCt Crn; obaki ,zza Medvedgrada nad zagrebskim poljem; do2 krsti neosmiljene strazarje; nebo je bilo tedaj anabaptisti5nega veroizpoven'anja in vedelo je tudi zakaj. drugoinu. Ker sta se poravnala, ni prislo do obravnavo prod porotniki. Mej torn je pa okrozno sodisfo dalo provcsli obtoznioi in vse gi'iidivo, na katoro sta so naslanjali, in ki jo bilo izkljuono siovousko, v italijanski jozik po .lolmaoii, ki je za lo racunil par sto goldiuarjov. Uprasam: kdo naj plafa to strosko 'i Okrozno sodisco zahlova plafilo od onib, ki sta so tozila. To kuki pravici? In kako pride po drugi straui do toga, da se drzavi zarafunijo loliki slroski, drzavi, ki prizuavii raviiopravnost vsoin narodoin v soli, v u railih in v javnom zivljenjuV (Opozarjamo na flanok »Vazna raz-sodba", kalori prinasaino na drugoiu nio-slu. I'rod.) Kor so daui na l'riniorskom, posobno na (Joriskoiii, vsi pogoji, da so in ore jo iz-vrsili narodbo z duo (;,. niami I WW, zabto-vain, in' razlogno o. kr. vlada naredbo z dno «.». so pie mlir a IS117, voljavno za voj\odinjo kraiijsko, ki so jo razsirila z duo is. aprila iSSi. na okrozno sodiSCe ooljsko lor ua sodne okrajo s slovonskiin ali inosaniiu probivalslvoni ua Ivoroskom, tudi na ozoinljo dezolnoga nadsodisf a t r z a s k o g a tako, da kar jo bilo zapovo-datiii Iota ISt'.t!. p o f; o j u (i, bo voljalo, kakor na Knmjskoiii, Stajorskom KoroSkom , b r e z p ii g o j n o. Kako initio so izvrSujojo narodbo pra-vosodnoga ininislorstva na (ioriskoin, da so spoziiiiti, ako so primorijo io in drugo narodbo in drzavni zakoni s spomoiiioo gorisko odv<>liiiskozlioriii('i>z duo i»;t, docoiubru IS'.)!,, v katori so iiavajajo sluoaji, v kalorili so jo sodnik ravnal po i/.roouih navodih sodno upravo, katoro ravnanjo imenuje rofona zbornioa v svoji prodrznosli in novoduosli proli-postavuu. Toinolj slovonskoum urmlovaiiju so jo polozil z ukazoui prav>o,;'a ministorstva z duo In. mama IStVsJ. st. S(i,"» pr., izdanim do predsodstov visjih dozolnih soilisf. v (iradcu in v T r s I ii. V zafolkn pravi ta ukaz, da slovaii!,kili jezikov, kalori so navadni v pod-rofju ti l> visjih sodisf, ni mogofi! tako raz-sozuo uvosli v sodisca, kakor so je lo sto-rilo v drngib slovanskih dezolah, cos, da lo bi bilo kvaruo varnosli in hitrosli pravosodja, lor da uraduiki in odvotuiki ne znajo so vsi siovauskoga kujizcvnoga jozika. Da pa se, kolikor mofc'ofe ugoili opr;iviConotnu tezcnjn slovanskoga probivalstva za uvcdbo slovau-Scine v sodisca, zapovoduje pravosoduo mi— nistcrstvo za vse sodne okraje, po kale rib bivajo Slovaui, kakor sledi: Sodiftoa morajo lodaj, ko obravuujojo s strankauii, ki so samo slovanskega jozika zmo/.tio, zapisovati izpnvodi obdolzoncev in pri ft po moznosti v toin joziku ali v torn joziku zapisovati v zapisnik vsaj odlo-oujofto slavko izpovodi. Zapisuiki o prisogab, slorjoiiih v slontiisfini, naj si- pi.Vjo v loin joziku, ali vsaj obrazoo. prisogo naj pride v toin joziku v zapisnik. (Siodali jo na to, da so sodniki, d rza viio-pravdni.sk i uraduiki in z a j? o v o r n i k i pri kazonskih obravnavab jiroti obdolzone.em, ki so saino slov.tnskoga jp?ika zinozni, tudi sami popol- I'rod zoro zo potrka nokdo i.,i Alias-vorova vrala. .Slobodno!*. zakrifti iz sua AIi.isvt in si iiiaiio ofi. V sobo stopi bradal moz. Moilra vo-jaska Mirka jo l>ila pisana z bolimi Irakovi, in bajo so n« naliajii y.vojaSkftin somalizinu tak rogimotil, to pa vondar mores vodeti, da jo , b e. I'ravosodlio minister-sLvo jo z ukazom z due 20. oklobra 1W>G., St. IStit, pr. iztvcno zavrnilo tako razlaganje one narodbe in utesnjovanjo sloVcMiskoga jozika lor izjavilo, da narodba volja za vse ka-zouske in oivilno rofi. Ukaz praviioga minislni zdne r», sopt. 1807., 61. Hti'.Hi, voljavon /..i Kraiijsko, zapovodnjo b r o z p o g o j n o, kar jo bilo v narodbi z lola 1 Stiil. ukazano lo po zmozuosti in kolikor so da Rlorili. Ukuzz ilno i!7. maja 1SS0, M. iJIHiS na visjo defcelno sodisfo trzaftko graja, da so v narodno inu-sauih in fisto 'slovonskih okrajili zapisniki * prifami in olnlolzoiioi iiapravljnjo vodno lo v iliilijiiimkom ali nomskoin joziku in da so nil) (prisozeii) lolmaf. no pozovo k takim zasli-,4nnjim. Minis'.orslvo loroj volovu, da tako ko no smo vof, ravmili, ampul; da jo postopuli po pravilih §§, Kilt, in 1US kaz. pr. r. Vho-kakor pa jo zahlovali, da so sodisfa, zanU-sujofc slovonsko slranke, drzo toftko 1. v ukazu pravosodnega ministorstva z dne IT), niarca 18(is». Z ukazom z due 2± novombra ISHll. zahlova visjo dozolno uodisfo Irzasko, naj so ravnajo ujogova sodisfa slrogo po ukazti pravosoduoga ministerslva iz lota ISlia, ker jo opazilo, da noknlera sodisfta niniajo so najpo-(robnojivo je cudna navada dezelnega visjega sodiSCa v Gradcu, ki izdaja svoje razsodbe vsIuCajih, kisosev prvi inStanci obravnavali v slovenskem jeziku, lc v nemSCini ter nalaga sodnikom prve instance, naj izdajajo strankam tudi slovenske prevode. Ti prevodi nimajo nikake postavne veljave, ker jim manjka postavni podpis predsednika visjemu sodiSCu in Se jednega uradnika tega sodiSCa. Ti prevodi nalagajo tudi nepotrebnega truda sodnikom prve instance ter jim dajejo priliko, da skusajo ko-Hkor mogoCe odrivati slovenski jezik ze v prvi inStanci, da se izognejo sitnemn delo more-bitnega poznejSega prevajanja. Tuoi tej nc-priliCnosti bi se dalo v okom priti, ako bi se postavili potrebni translatorji. Slovenski .po-slanci so se 0 tem ze pogosto pritozevali, a zal, do zdaj brez uspeha. II koncu naj omenim Se dve zadevi lokalnega pomena za GoriSko. Prostori, v ka-terih se nahajajo v Gorici okrozno in okrajno oziroma mestno deiegovano sodiSCe ter okrajni zanor, so premajhni, nezdravi in ne-varni, v starih poslopjih, ki se lahko vsak Cas poderojo, Visoka vlada naj skrbi torej, da pripravi za Casa potrebnih prostorov za imenovane zavode, 0 katerih se vrsijo po-svotovanja in delajo naCrti ze mnogo let, SlednjiC pozivljem visoko pravosodno ministerstvo, naj pregleda uradne daljave (Distnnztabelle), po katerih se rava okrajno sodiSCe v Kanata, Te daljave so krive in si-cor na Skodo plaCujoCega Ijudstva. Take krive daljave nahajajo se pa tudi v Ccrknem in morda So v. katerem kraji na Primorskem. Te daljave so krive, da stroSki za komisije, lei so Le itak vcliki, presegajo pogosto vsako pravo mero. . (Konec prih.) Citatelji nasi se gotovo dobro spomi-njajo, koliko zgage je delalo to uprasanje v zadnjem zasedanju de2elnega zbora goriskega. Spominjajo se gotovo tudi. kako staliSCe je zavzela »S 0 C a" nasproti njemu, naglaSevaje ob raznih prilikah, da vsa agitacija za fur-lanski tvamvaj je le umetna, ker to podjetje bi se nikoli ne izplaCalo in ker furlansko ljudstvo samo si ga nikakor ne zeli. — Kak6 prav smo imeli, dokazal je najsijajneje nekt dopisnik iz Furlanije.vtrtaskem„Indipen-den tu" od ponedeljka. Evo glavne misli tega znamenitega dopisa: • 0 kakem sploSnem oduSevljenju za ta tramvaj ni govora. ObCini Tapoljan in LoCnik ste se izjavili odloCno proti. Za-grad je dovolil le tretjino zahtevane svote, 50 gld. Pert cole so se izrekle za tramvaj le pod pogojetn, nko konsorcij izplaCa ob-Cini 3000 gld. kot odskodnino za murve, ki rastd ob cesti in bi pozneje ne bile veC za rabo. — R o m a n s se je izjavil za tramvaj pod pogojem, da drZava in gorisko mestoze naprej zagotovfta pokritev vsakega priman-kljaja za dobo 75-let. — V Versi je bilo enako glasov za tramvaj in proti njemu; odlocil je zupan za tramvaj. Druge obeine so se izrekle za tramvaj Se le po veckratnih vihamih in brezuspeSnih sejah in na velik pritisk na nezadovoljne starasine, kakor v GradiSCu. — Zat6 se paC vsakdo moti, kdor meni, da je Furlanija oduSevljena za tramvaj, kajli uboga je in te2ko nosi davCna bre-mena. Naravno, da jo zategadel hudo dolete vsakanova bremena. -r- Furlani so po ve-Cini preprieani, da tramvaj ne bo v korist. GoriSki zupan se moti v svojih r a C u n i h, katere je sestavil na podlagi po-datkov tramvaja iz San Daniela v Videm. Tarn se tramvaj lahko izpjacuje, ker San Danieie ima z Vidnibro naravne srCne, stolctne zveze. Ali katere gmotno koristi vezejo pa Furlanijo z Gorico? Kje so tiste medsebojne k 0 r i .i t i ? Ako bi tudi dobiJi tramvaj, v i -delibiletatileprazne vozove.l) BogatejSi ljudje imajo svoje koeije, uboznejsi pa hodijo pes. Tramvaj bi utegnil koristiti edino le „5agram\ Kdo torej pokrije deficit? — Res je sicer, da sta se gorisko meslo in kupCijska zbornica zavezali, da pokrijeta gld. 10.000; ali vsi stroSki so prerafiunjeni na 66.000 gld.8) Kdo placa osianek? — Obeine, ki pristopijo konsorciju, bodo torej morale zopet molzti nesreC no furlansko kravico. Evo uzroka domoljubnemu glasovanju obein-skega zastopa v Romansu. — Obeine, ki so ze glasovale v prid tramvaju, niso dosti pre • mislile, da obljubljene syote za dobo 75 let so namenjene le za zgradbo; niso pomislile, da mi ubogi Furlani danes Se ne vemo, kdo bo gradil tramvaj in da 0 dohodkih vlada Se popolna terna. — ProuCili smo poroCilo goriskega zupana, ki pravi, d a treba FurUnijo zblizati z Gorico v negmotnih koristih.8) Res, Furlanija ima sveto dolznost, pomagati Gorici v borbi za narodnost. — AH loCinas pre-velika razlika v medsebojnih koristih, Furlanija pa potrebuje samo-stojnega razvitka. . Nic ne dpkazuje nepotrebnosti furlan-skega tramvaj}* bolj nego okoinost, da bi tramvaj zel6 Skodil furlanski zelez- *)To smo veikrat trdili te mi. Evo zdai g!?3 iz iurlamje, ki police aa2e pomisleke! UreJn. *)Tudi kupdijska zbornica se je zavezola do-prinaSaU pc 5000 gld. za dobo 75 let. Ta skiep je silno drzen! Slovenci svecano protcstiijemo proti njemu, da se zbornica hoto vezaU za tako dobo! In koneino kdo more zagotoviti, da bodo zbornice sploh zivele toUco «asa? kdo ve, kakoSno bo naSe ustavno iivlie-Wesa 30-40-50 let! Uredn. nco, dft bi la*ki iivefc v gorisken mestu dobival iz Furlaroje pomoC za svoj obstanek. - Res, za to tre in za me drugega. PristaSi tramvaja dobro ved6, da podjcjje se mkdar iw splaca. alf boje se za slrojo oblast y Gonci in za to naj jim prihiti na pomoe vsa Furlanya, ki naj obuboia Se bo\j, da bi le ohranOa vlado dmasbgi Venuti v Gorici. Ubogo furlansko 'ljud. stvo, za kaj te izkpriSiujo k izsesavajo! U r e d, . nici.*) Zakaj naj bt se vozili iz GradiSCa, i Zagrada, Cervinjana itd. v Gorico po tramvaju, ko imamo zeleznico? In ve, furlanske obeine, ki ste toliko potrosile za nakupo-vanje delnic te zeleznice,* opustite sleherno nado, da bi delnice postale kdaj aktivne, ako bi dobili Se tramvaj. V obCe moramo reci, da je polozaj v Furlaniji zeld zalosten; nalczili so namtezka bremena z zeleznico, a zdaj nam obefiajo Se nova za tramvaj. Ako se tramvaj res zgradi, bo treba za vedno opustiti nado, da se ze-leznica kdaj podaljSa do San Giorgio v Ita-liji, kajti tramvaj bi obra&il na se vso po-zornost. Pisatelju kar vre po fcilah fur-la n s k a k r i, ko pomisli, kaj se je vse go-dilo, da so se obeine pridobile za tramvaj.-) Prihajali so med nas po veCkrat8), skli-cali zupane in pritiskali na nje. Kar na hitro roko so bili sprejeti predlogi in raCuni. V vseh civilizovanih krajih se javno razpravljajo tako vazni naCrti, v fiasnikih, v broSurah, pri zborovanjih. Pri nas je Slo vse kakor veter, kakor bi hoteli rotiti zle sence. K dvema skupSCinama niso povabilf niti obfiinskih deputacij, nijednega politika, nijednega poslanca. — Oj, moje dobro furlansko ijudstvo. ali bo§ vedno sluSilo drugim za sloleek ?7) Ti, moj narod, nimas ne trgovine ne obrtnije Lombardije ali Piemonta, ti si ubo«Cek in treba ti je pomagati pred vsem z olajSanjem davCnih bremen. — — Tak6 furlanski dopisnik v trtaskem rdeekarskem listu, Moz je govori) Cisto res-iiico. Cast mu, da ga ni zaslepila strankarska strast. On vidi pogubo. v katero hole pahniti furlansko ljudstvo nekoji brezvestnezi, ki imajo vse druge namene pred oCini, ne pa korist Furlanije. Menimo, da nam ni treba dostav-ljati niti besede veC, kajti dopisnik je govo-ril dosti jasno. Konstatujemo le, da vsa agitacija za furlanski tramvaj je go! humbug nekaterih sebieneaev, ki naj vsaj odslej ne prihajajo vee na dan s .srfinimi zeljami" furlanskega Ijudstva! oziraje se na to, da ste obe obtozmci pritoznika sestavljeni v slovenskem jeziku, tedaj t jeziku, spoznauem r Goriel de-Selnemn, zaradi Cesar na je bilo tudi prosto dano, da ju sestavi vtem jeziku in da ni dolzan pridjati jima italijanskega prevoda, in tudi da ni trpeti stroSkov, potrebnih za prevod v sedanjem sluCaju; ugodivSi pritozbi in preinaCivSi izpod-bita odloka ouloCilo: pritozniku ni mogoce naloziti stroSkov od 52 for. in 35 for. za prevode v italijanski jezik dveh obtoznic pri-toznikovih podanih v slovenskem jeziku, eno proti Antonu markiju Obizzijn in Avgustu Breroicu in drugo proti istemu markiju Obiz-ziju in GaSparju Likarju, obe zaradi razza-litve Casti po tiskovinah. Tako se glasi odlofiba visokoCastitega c. kr. prizivnega sodiSCa v Trstu z dne 11. aprila t. I. St. 1480. V Gorici, dne 6. maja 1895. C. kr. dvorni svetnik: Sbisa. Od c. kr. okroznega sodiSCa: Zigoj. Vazna razsodba. Povedali smo 0 svojem Casu, da je nalo-zilo c. kr. okrozno sodiSCe v Gorici naSemu uredniku placilo 87 gld. za italijanski prevod slovenskih obtoznic, katere je ta podal proti A. m. 0 b i z z i j u in G. Likarju. — Urednik seveda ni plaCal, nwrvee se je pritozil na visje dezelno sodiSCe proti plaCil-iiemu nalogu. V u 10 k u je naglasal, da 1 a S k i prevod slovenskih obtoznic ni bif tie zako 11 it ne potreben. —Zakonit ni bil, ker obtoZ-nici ste bili spisani v slovenskem jeziku, ki je dezelni jezik velike veCine prc-bivalstva. S prevodom slovenskih obtoznic se je pritisnil slovenski jezik na ponizevalno mesto pred jezikotn laSke manjsine: da se pa daje jednemu dezelnemu jeziku tolika prednost, to je proti jasnim doloebam zakona o enakopravnosti. — Slovenci smo vendar drzavljani, smo sinovi te dezele, imamo torej tudi pravico, da se moreino vsaj to2iti v svojem jeziku. Da bi pa niorali to pravico drago plaCevati, t. j. da bi sodisee slovenske uloge na naSe stroSke prevajalo na laski jezik, proti temu se moramo najodloCneje upreti vsi Slovenci. Prevodi so bili tudi nepotrebni. Tozitelj A. GabrSCek je Siovenec: toieni Obizzi, Bremic in Likar so tudi Slovenci. Vrhu tega je bilo sodnemu dvoru dobro znano iz prejSnjih slucajev, da se tozitelj nikakor ne mara pravdati v laskera jeziku, da je pri neki priliki poprej celo zapustil sodno dvorano, ker se obravnava ni vrsila v slovenskem jeziku. Vsled tega bi se dogotov-ljeni laSki prevodi niti ne mogli rabiti, bili so torej nepotrebni. — Kdor je pa prevode naroCil, ta naj jih plaCa. -?- Daljeje bilo -vee toek s pravnega staliSCa. Ta utok je ugodno reSilo c. kr. visje dezelno sodiSCe v Trstu. Vsled tega ne be treba plaCati nalozenih stroSkov v znesku 87 gld. — Odlok se glasi tako-le: K St-2'351 pen Gosp. Andrej-u Gabr§Cek-u, tiskarju in uredniku. Tukaj. Ces. kr. visje dezelno sodiSCe v Trstu je : reSevaje pritozbo Andreja GabrSCeka proti odlokoma c. kr. okroznega sodiSCa v Gorici od 2. marca 1895. St. 176. in St. 250., prvim katerih mn je bilo ukazano, da plaCa for. 52, in drugim for. 35 za stroSke dveh prevedenih obtoznic, katere je podal eno proti Antonu markiju Obizzi in Avgustu Bre-micu in drugo proti istemu markiju in GaSparju Likarju; oziraje se na to, da sta obe kazenski postopanji na podlagi obtoznic zaradi raz-zalitve Casti po tiskovinah, podanih po pritozniku, eno proti Antonu markiju Obizziju in Avgustu Bremicu in drugo proti istemu markiju Obizziju in GaSparju Likarju, konCali s tem, da je pritoznik odstopil od tozbe, tedaj ne s kazensko sodno obsodbo, in da mu je treba potem takem 0 zmislu §. 390. k. p. r. naloziti po doloCilu sodnika povr-nitev stroSkov, provzroCenih po njem; oziraje se na to, da bi se na podlagi te zakonske dol oCbe mogli naloziti pxitoSniku stroSki, potrebni za prevod obeh obtoznic, le v sluCaju, ko bibili po njem provzroCeni; oziraje se na to, da je po §. §. 100 k. p. r. dolznost preiskovjilnega sodnika* da da pre vss ti po zapriseze nemzvedencu spise, sestavljene v jeziku, ki ni pri sodl&n v raW; Cudno je, da more gospodar tako konCati gozd. Vsi tisti, ki so prodali drva Lenas-siju v Solkanu, se danes kesajo, ker dru-gega jim ne ostane, kakor goliCava. Upamo, da c. kr. gozdni komisar v kratkem pride v naso dolino in nekoliko pogleda, ali se je zadostilo gozdnim postavam. Ce postava do-voljuje tako uniCevati gozde, potem pa Skoda, da sploh Imamo gozdne postave". *) Ta ieleznica je ie zdaj pasivna, a pozneje naj bi jo kar zaprli! U r e d n. *) Evo najsyajniSo pri^o za naSe trditve, da je tako^vana .srfna ielja* furl. Ijudstva le gol humbug, da je vsa agitacjja za tramvaj le delo nekaterih Spe-kulanlov, ki hot* polniti svoje iepe na raiun ubogeira Ijudstva! Uredn. * ^Prav bi bilo, da bi doila v javnost imena 1 lakih junakov. Uredn. ') Evo, kar smo tudi mi trdili! Zapomnite si to. I gospod Venuti I Uredn. DO PI SI. V Tolmlnn, 13. maja. Kakor je bilo v cenj. »S o C i" objavljeno, vrSil se je v ne-deljo 12. t. m. po vecernicah v Tolminu obCni r!»or zenske podruznice sv. Ciriia in Metodr za Tolmin in okolico. — Zbora se je udelefcilo Se dosti gospa in gospodiCen, kakor tudi deklet iz okolice. Predsednica gospa Ilka Devetak-ova pozdravi zbor in pojasnivSi biagi namen druzbe sv. Ciriia in Metoda, pride na dnevni red ter pozove g-o Alojzijo Prezelj, da poroCa zboru 0 podruzniCnem delovanju. Iz porocila je posneti sledeCe: Odbor je imel med letom 11 sej. NaroCil je 1° puSic, ki so se postavile v Tolminu in okolici v nekoje gostilne in prodajalnice. V ten puSicah se je med letom nabralo 18 gld. Najvec v gostihv. g. Vuga pri Sv. Luciji (11 gld). Podruznica je napra-vila 6. maja pr. 1. veselico, ki je donesla Cislega dobicka Cez 100 gld. Nameravana ljudska veselica in bo^iCnica se je morala radi nekojih zaprek opustiti. Marljiva in jako navduSena gospa Josi-pina KovaCiC je med letom umrla. Pri pogrebu je pudruznico zastopala predsednica ter polozila na rakev krason venec. Blag jej spomin! G.Cna Marija G i a n o 1 a, ki je bila za podru^nico jako vneta in delavna, prese-lila se je pa v Gorico kot soproga g. dr. T u ni a. Tajnica omenja v svojem porocilu neko agitacijo proti podruznici ter nttjno pripo-roCa in navduSuje navzoCe, da ostanejo zveste podruznici in njenim blagim nnmenom v prid veri in narodu, Zivilat BlagajniCarica gospa Josipina Vrtovec poroCa 0 denarnern stanju. Iz njega je raz-vidno, da jc bilo v druStvenent letu 1894. vseh dohodkov 275 gld. 80 ki\, po odbitih stroSkih odposlnlo se je glavnemu vodslvu v Ljubljano 180 gld., v blagajni pa je Se 30 gld. 37 kr. Sledila je vclitev novega odbora. Izyo-ljene so bile prejSnje odbornice in namestnice. Le namesto umrle g. Jos. KovaCiC je bila izvoljena gC-na Ivanka Sovdat. Gc-na Rozalija FonpR zabvali v imenu odbora za zaupanje; zahvalila je nadalje v imenu odbora delavne in pozrtvovalne pover-jenice: gospo Pallioka v VolCah, gospo Vuga pri Sv. Luciji, in gC-ne Franjo Krajnik uCiteljici v Podmelcu in Leban-Dolenjcevo v ZabiCah. Zivile! KoneCno se predlaga in sklene, da Cisti dohodek med letom morebitnih prirejenih veselic in boziCnic, obrne se v prid nbo^im uC8ncem v Tolminu in okolici. Tako se da pri-lika vsem tudi dojuacim ubogim otrokom pomagati. Ta predlog je vsem ugajal, ker % njim se namerava vsem ustreci. Bog daj, da bi obrodil obilo dobrega sadu! — 3 Tolminskcgft: »V tem Casu vse drvi v svet. Namesto, da bi delavci delali doma in potnagali kmetom, drug drugega zapeljujejo ter letni Cas zapravijo v tujini. Redki so, ki kaj zasluzijo, z veCine prazni gredo in Se bolj praznt pridejo. Letos je bila dolga zima. Po zimi leze po peCeh in zevajo po domaCi skledi, brezskrbno se vse-dajo k domaCi mizi. Ko pride Cas dela in truda. hajdi v svet, in nikogar ni, da bi de-lal. Ni Cuda, ako kmetijstvo propada. In to se ponavlja lcta in Ieta. Zdaj naj ubogi ktnet dela, Ce more. ZgubivSi najlepSo dobo zivljenja v svetu, tii zboli in plaCilo pride na obCino. PoSten, pravicen, dober gre, skvarjen pride nazaj. Namesto rtenarja pri-nese veCkrat domov hudobije, brezverstvo, kvartanje, pijanCevanje in druge bolezni. — PlaCaj obcina zanj! Ce je kdo kaj zasluzii, po zimi zapije in zaigra. Navadno se takim Se drugi pridruzijo, ki niso doslej bili temu udani. DomaCe jedi: krompir, zelje, mleko, moCnik, to jim ne diSi. Le »kava% zganje, vino jim gre po 2ilah. Zdrava domaCa hrana je prezirana; kar kvari na duSi in telesu, po tem segajo. Zato pa vidimo, kako hira CloveSki rod in je ves omehkuzen. Ne sta-novanje, ne hrana, paC pa obCna skvarjenost CloveSkega orga-nizma jekriva, da po Sol ah m lade nici umirajo. Ali bodo otroei, zga-nju, kavi, pijanCevanju udanih stariSev Cili in zdravi na duhu in telesu? Ali bodo alko-holizovani stariSi imeli zdrave in krepke otroke? Ali morda Crna kava z zganjem in lobak zaredijo cisto kri? Odkod toliko Skro-fuloznih otrok? Evo toCke socijalnega upraSanje na Slovenskem". Iz Idrijhke doline: .Zdaj se prav dobro pozna, kateri gospodarji so vestno ravnali pri sekanju gozdov in kateri brez-vestno. Pri dveh posestnikih se od dalee vidi, da sta gozd popolnoma konCala. Naj se opazovalec postavi na vzvisen kraj in kmalu zagleda gol prostor v ,S k o p i e i" proti Trebusi in pa tarn gori blizo Ponikev. in razne novice. PomoL Ljubljani! — Dalje smo pre-jeli za nesreCno Ljubljano sledecv zneske: Rodbina Konjedic v Plaveh, ker je bila zadrzana, da se ni mogla ude- gl. leziti nedeljskega koncerta . . . 5:— Gospica Josipina LaSiCeva v RenCah iz enakega razloga ...... 1:50 Nepoznana oseba........ —:30 Gosp. Ivan Katnik, c. kr. sodni sluga v Gorici........... 5:— Gosp. Alojzij Sirca, opravnik s!ov. kmet. sole v Gorici ,r; . v .----- 2r— Gospa H. v Gorici....... 5:— Zbirka zupana g. Miroslava Plesa v Devinu.......... 100:— Darovali so: Zupanstvo Devin iz obcbla- gajnice........ 14:— Sosedje iz Medjevasi , . . 10:— Sosedje iz Jamelj .... 8:35 Miroslav Pies, zupan ... 5: — Josip SkoCir. dekan .... 5r— Anna de Pancera, (tovarna smodnika)....... 5:-~ Katarina Simsig..... 5:— Ipolito Fantini...... 5:— Eliza Zanier, c. kr. poStarica 3:— Karo'ina Sardotsch .... 3:— Pavel Komet....... 3:—- FinanCni slrazniki .... 3:40 Gvido Panis, vodja tovarne 2:— Domenik Negrin, graj. oskrb- nik.......... 2:~ Jozef Kos, kaplan .... 2:~~ Dominik Bnda...... 2:— Rudolf Ranger, c, kr. respi- cijenl.....¦ . . It-Anton Bitncr, grajski lovec 1:— Giuseppina Passudelti ... 1:— Marija Devide ...... U— Ivona Neiiman...... 1:~ Dr. Knizatek....... t:~- Janez LegiSa .....*. 1:— Jozef Mervic....... 1:— Matija Brezigar..... 1:— Lenard Stak, c. kr. zand. naC.......... It-Stefan BakarSiC..... 1:— Miha Mervic....... 1*.— Anton Klaric...... 1:— Janez LegiSa...... 1:^- Franc Neuhcrz..... 1:— AbgU8t Rossi, trgovoc ... I :— Lavra Scholz, uCiteljicii . . 1:~~ Andrej VolariC, naducitelj . I:~ Je?,ef Mervic....... 1:— Alojzij Zbogar ...... —:50 Jo2ef LegiSa . •..... — :50 Jo2ef Kaligaris •..... —:50 Anton Miniussi..... -~:5Q Alojzij Bronzin..... - :50 Janez LegiSa, podzupan . . —:45 Peter Orsetig...... —:30 Skupaj gld.....118:80 Stiri prejSnje zbirke so dale 1352 gld. 10 kr., torej vsega skupaj do danes 1470 gid. 90 kr. 0 predavanjn g. prof. Ferd. Setdla priobcimo v prihotlnji stevilki glavne misli. Govornik je dokazoval, da je bil ljubljftnski potres t e k t o v. s k i in se je zvrsil ob po-tresnih Crtah Tolmin-Loka-Kamnik-Celje in Trst - Postojna - Ljubljana -Litija - Zidani most. NajhujSe pa je zadel Ijubljansko polje. prviC, ker je to udrtina in se preko nje sreCa voc potresnih Crt. in drugic, ker so tia ljubljanskega poija rahla naplavina. Radodarni donoskl. — Za druzbo sv. C. in M. je poslala g. Josipina Bizjakova v Dornbergu 4 gld., katere so darovali: C. g. Gergolet 1 gld., rodbina Bizjakova 1 gld., naduc. Kri2man 50 kr., ostanek pa se je zbral v gostilnah gg. Joz. Sinigoja in Karla KerSevana. Porokl. — Gosp. Kristijan Brati na, naducitelj v Bolcu, se je poroCil z g.Cno Ljudmilo PezdiCevo v Solkanu. — Gosp. Karol MIekuz, ucitelj v Plaveh, se je poroCil z g.Cno Franico SimCiCevo v Biljani. — Mnogaja Ijeta! Y Fodtnrnu je bilo v nedeljo ume-SCenje novega zupnika dr. B a u b e 1 e. Znana klika mu je priredila demonstrativno slavnost, ki — vse pove. Udeleiil se ie tudi raestni zupan z obema podzupanoma. Vsi ostali du-hovniki so bili Furlani. — Irredentovski in oCitno brezverski, katoliski cerkvi sovrazni listi so na dolgo in SiroKo opisovali to slavnost in slavili dr. Baubelo. — No, vsakdo dobi paC take'Casttlce, kakorSne zasluii! — Radovedni smc, kdo zmaga: ali nadskof ali irredentovske spletkarije v — cerkvi. .Prezlrani ItaHJanl!" — To je pa res ze straSno, kako se prezirajo goriskt Ita-lijani. .Corriere* ie railo stoka. Cujte ljudje bozji! — V stolni cerkvi je vsako nedeljo in praznik ob 5V» zjutraj sv. maSa za Slo-vence, pri kateri se poje slovenski. In v-ujte grozo t Cerkvena oblast je najela za *o petje slovenskega orgljavca in ne italijanskega. Zares, straSna krivica! Ubogi .Corriere", kako ,praviCne• solze moras pre-takati. NaSe pomilovanje! HuJskaM. — S takim naslovom je priobeil uCerajSnji .Corriere* ClanCek, v katerem se strupeno zaganja v drzavnega poslanca dr. GregorCiCa zaradi njegpvih odtcinih zahtev v proraCunskem odseku. (Glej danaSnji obsirnt uvodni clanek). — pk, da, zidovski bratec, lepd r.izumes, kaj je hujskarija! Deiati krivico veliki veCini prebi-valstva v de2eli, zaniCevati slovenski jezik, poditi ga iz uradov in celd cerkva, postavljaU Slovence pred laSke pcrotnike in obsojati ji} Ce tudi po krivici — vse to' je za te lep pravilno, uzviSeno; kdor se pa upre takir odnoSajem, ta je hujskac! •— 0, na tak „hujskarjje" se boste niorali Se nekoliko bolj nauciti, ker na tak naCin Slovenci ne jenjam hujskati, dokler se ne bo z nami pravtCn postopalo! .Corriere* se veseli, da minister r takoj in ugodno odgovoril na vse Gregorei Ceve zahteve, in pravi, da to lahko le s osrCuje laSke odvetniske zbornice v tipor proti slovenskemu uradovanju. No, .Corriere naj 5e poCaka nekoliko; odgovor, kateri dol odvetniska zbornica goriska, ji bo gotov zadostoval enkrat za vselej, da ne bo utikal svojega nosa v reci, kjer nima nicesa opra viti! ; Saml smo krlvl. — St. 6. — 1 Sempasa nant piSejo: Anton SuSmelj iz Sem pasa je to2il nekega soseda iz Oseka ra< malenkostrie navskriZnosti. Tozitelj si je di napraviti pismeno tozbo ne po slovenskei ampak po italijanskem odvetniku nekrSCen krvir-seveda- v laskem jeziku; ToZenec ~; vrnil c, k. okrajnemu sodiSCu laSki pisaii tozbo in dotiCni naravno laski odlok z opazkt da pisma ne razume, ker je vest edino slovenskemu jeziku, SodiSCe je prositelja ZL vrnilo z odlokom: Broj 5146. VidevSi, da se na to ulog ne da uradno postopati, vraCa se ista s pr logo ulo2itelju. Vsled tega bosta imeli slovenski stran laSko obravnavo in iaSko razsodbo, Kcdi bo vendar Siovenec nehal znmetavati in sn tnotiti svojo narodnost za svoj denar?! Saml smo krlvl. — St. 7. "— Pre par leti smo priobCili veC Clotikov pod tei naslovom. Tatnkaj smo tudi povedali, kak je zavrnil tedanji ministerski predsednik gt*( Taaffe nafiega poslanca % ozirom na sit vensko uradovanje pri naSih politiSkih oblas nijah, v prvi vrsti pri naSih glavarstvil Dejal je namreC, da mnoga nuSa fcupanstv sama dopisujejo neniSki in da celd izjavlja, zeljo, naj jim glavarstvo le dopisuje nemSli Tak6 sramoten odgovor je moral si Sati ves svet, sramoten za vse Slovence ti GoriSkem. To je bil pae neCuven Skandc knteremu smo ce vsi Cudili; sram nas , bilo, da se nahajajo med nami tnki sram« lilei svojega naroda. — Toda od takrat 1 so, vse take obeine olresla nemSkutarenja i uradovale vso od prve do zadnje, v slover skem jeziku. Da, prisilile so ce!6 okrnjti glavarstvo gorisko k izjavi, da bo tudi or ZHtiaprej slovenski dopisovalo obCinam, -Alt Cujte, kako sratnoto nam je znCela delo ncka obcinu na Kanniskem. V a j b a k i ?. u p a n t j i so se vrSile \ zimi novo volitve; udelc^ili ;io se jih s pc sebnim ogtijetn razni odliCnjaki, sunti oi||oLi nnrodiijaki, celo zitpnnije in cel6 iz soseSCin Zmagali so in za ?,iijtanu so postavili 1110' ki potrebuje tajnikft. Dobil gn je iz Kauai (Ime za zdaj §e zaniolcimo iz spostovun, do odliCne rodbine!) Ta mo2 je zaCel ki nemski uradovati, nemSki dopisovati z okra iiim glaviirslvom, CeS, da se pobaha a svoj uCenostjo. Nezadovoljni rodoljubi so nai prinesli dvaknit pokuzat nomSko reSitve teg tajnika; podpisan je bil zupan, ki nemSCir niti tie razume. — Ali wnjlepSe Se le prid Cujte ljudje bozji nazorc tega tajnit: v 1895. po rojsivu Gospodovem pri nas — r GoriSkem!! Pretekli teden je ptiSel zupan v nai urednistvo po nekem opravilu; spreniljal $ je seveda tajnik, kakor da bi zupan bn njega ne mogel storiti niti koraka. UrednU je bilo seveda jako Ijubo, da sta prisla, i povedal je kar brez ovinkov, kako sramol dela tajnik s svojim nemSkutarenjem vsei goriskim Slovencem in s tem ovire naSii poslancem, ako bodo zahtevali slovcnskef uradovanja. pri politiCnih oblastnijah. -Samoijubje tajnikovo je bilo zel6 razzaljen< Dejal je, kaj je to komu mari, kako on urc duje; strankam dnma ze piSe slovenski, r dopise od oblastij pa odgovarja v isteni jeziki v katerem je bil spisan dopis, lorej na nemSk dopise daje nemSki odgovor, na laSke dopW pa laSki. AH tako uradovanje nikogat niC r briga, ker je notranja uradna re> On (tajnik) in ve, kaj dela, zat6 se ne brig za vse tisto, kar urednik pisari po »S o C i1 On je ponosen na to, da more reSeva dopise tudi nemski in laSki, a urednik , revez, ki zna samo slovenski. * Lep tajnik, ali ne?! Toliko domisljavos ni lahko najti kje drugod. SreCna ajbsli zupanija, da imaS Utk6 ucenega tajnika! -Ne zdi 3e nam vredno, ne potrebno, da ! le z eno besedo pobijali smeSne nazore tef tajnika. Prosimo pa tiste odliCne rodoljut ajbske zupanije, ki so prekucnili domai obcinsko vlado v sedanje roke, naj poskrl za to, da obCinski tajnik iz Kanala ne b vodil zupana na vrvici po takih opolzki poteh in delal takd sramolo vsemu narodi Takih tajnikov obvaruj nas Bog! — Nevei jetno je,dajemogoC dandanasnji mladSlov( nee s takimi zastarelimi, servilnimi nazoi nasproti oblastnijam, ki se paC morajo ra^i nali po obcinah in ne narobe! % Yogerskega smo prejeli popravel da pri znaneni pretepu na tamoSnjem ja> nem plesu niso bili dele2ni domaCi mladeniC marveC le oni iz Bukovice in iz PrvaCim Pretep se je pa vrSil v krCmi, ki je odd.i ljena od plesiSCa. V Kanalu so se vrSile obcinske vt Htve, pri katerih baje ni bilo vse v popolnei redu. Zato je bil podan obiCajni utok i sicer le proti volilvi HI. razreda. — Tudi I volitve so nam dokaz, da se ljudstvo eedaij bolj zaveda svojih pravic, katerih si ne d veC kratiti, in si tudi ne pustt veC zapove dati, kakor bi se komu ljubilo. Z»hTbi«.» — Da se je koncert, prireje v podporo nesreCnim LjubljanCanom v tuka, Snji slcv. .Citalnici* 12. t. m„ tako ajajn in v obeno zadovoljnost dovrSil. zahvah mora odbor vse, ki so delovali tako prijazn in polrpeiljivo. Odbor prav srfino zahvaljuje p. n. , ospe. Dekleva, Kancler, Knttl, Santei; Kospoditine: Arch, Hafner, Knittl. Premrov Liiidmilo, kakor tudl vse gospodiCne kandi-datinje, ki so vsaka po svojih moCeh in spret-nostiii pripomogie. Dalje zaiwaljuje odbor vse, ki so tako arijasmo VezplaCno alt pa po zelo znizanih cenah podali potrebnih priprav in reCij; p. n. g. Matildl fjrofici Attenis, rodbirii Dekleva, cvetl'icarju g. Ferantu, tiskarju g. GabrSCekn, foto^rafu JerkiCu, gospej Koren, mizarju Lorenzutli-i«r Feliksu PotoCniku (w dvakratno ubiranje glasovirja brezplaCno), kakor tudi vse gospode, ki so prijazno sodelovali pri zivib podobah. SiednjiC zahvaljuje odbor pozrlvovalnost onih, |(i so se nesmeCnikov spomnili s tent, da so doposlali odboru zdatne zneske, med drugimi, p. n, gg. yjsokorodni g. grof, Attems Sigismund . 5:~ Rodbina Bolko v CrniCah......25:— Jo?.efa Hrast >z Metfane.......1:~ 1, Jacobi, mestni ueitelj itd...... 2;— jfonsignor Andrej MaruSiC . . . . .___. 5:— Jozef MaSera vikarij v St. Mavru . . . 5:— Anton ObidiC, Cevlj. mojster vG., . , I:— Ivan Reja, krCmar v G.......1:— C. svetnik dr. Zencovich ,.......3:—- Dr. Aleksij Rojic .*. ...... . \ 10:~- Florenin Josip v Mirnu ....... —:50 Vouk Josip, Cevljar v Mirnu .... —:50 Usiljeviinje furlanSfcine. - Iz Mir- ¦ nikn nam pisejo 12. t. m.: Danes smo imeli slufcbo bozjo pr! Mariji Dovici v Oolcmbrdu, pri kateri nam je propovedoval i. g, vikarij iz Dolonj v furl a nek em jeziku. Ce tudi snto hvalezni g. vikariju za njegovo prijaznosl, vendar nss je ogovor v furlanSCini vziieiniril, sosebno ker se po Dolenjah pravi, da je sedaj „pravi Cas*. —-------Na mcrodajnem nicslii moralo bi biti znano, da smo potrebni skrbnega duSnega paalirja. - Take dopisnik, ki je tofcil, da je neki iluhovnik ze ob pogrcbu pokojnega vikarja Perka zagreftil veC kot predrzno breztaknost, da se je usilil in — govoril o pokojneni go-spodu v furlanskem jeziku. Ljudjt'- so se spo-glodovali, ali molcali so Se. Zdaj pa je vski-pela tudi sicer ze!6 krotka slovenska potr-pezljivost, ki se Cuti Zaljcno, da se nam ze na vseh koncih sili ta ,kulturna* furlanSCina v hiSo. to je jezik, kateremu je ze davno podpisan pogin v italijanskem inorju. No, zdaj nas je zaCela osreCevati Se cerkov s fur-lanscino!! —Mirnlk potrebuje takoj dobrega, previdnega, odloCnega duhovnika'. Vtiiogritdnlko opozarjamo na razglas slovenske ktoctijske sole v (loriei o poduCnent leCnju za eepljenje trt na zeleno. Ostala Slovenija. Ttst. — Pri Sv. lvonu so ustanovili koiwumno drtistvo s scdezem v prostorih bralnega drustva -- «Delavsko pod-porno d r it S t v o» je inielo v nedeljo redni obCni zbor. Iz poroCila posncmamo, da je imelo 1170 Clanov. Po'dpore sploh je iz-plaCalo 0331 gld. 19 kr. Iinetje bolniSkoga zaklnda znaSa 3415 gld., ono upravnega pa 12.396 gld. — «T r z a S k i S o k o h je smel tudi obeni zbor v nedeljo. — Dunajski kroil i t n i z a v o d je dobil dovoljenje, ustanovili v Trstu tovarno za izdelovanje lino-leja (snovi za ometi, izdelanje bombaza, ia-nenega olja in kovine). Tovarni bode ime: tPrva avstrijska tovarna linoleja s sedczem v Trstu». lstr». — Uceraj so se vrSile volitve poslancev v kmeftkih obfiinah v dezelni zbor istrski. Tzvoljenihje osem nasib, ki so: Josip Kompare, dekan v Ospu, in dr. Matej TrinajstU, zupan in odvetnik v Buzetu ^a koperski polit. okraj ; dr. Matko L a g i n j a in dr. Dinlco T r i n a j s t i 6, zupan in odvetnik v Pazinu za pazinski polit. okraj; Slavoj J e n k o, trgovec v Podgradn in prof. Matko M a n d i L, urednik „Nase Sioge* v Trstu za voloskj polit. okraj; prof. Vjekoslav S p i n C i t! in Stnie Kvirin K o z u 1 i«% po-sostnik v Maleni Losinju, za losinski polit. okraj. — Stirje nasprolni italijanski poslanci so izvoljeni v poreskem in puljskem politifc-nem okraju. Dne 21. bodo volila niesta in trg. zbornica v Rovinju, 21. pa veleposestniki. O daljnem iztdu bodemo porogali^ — Pretekle volitve Se vedno ne dajo niint naShn nasprotnikom. Neprenehoma na-padajo in ovajajo nase duhovnike in uLitelj*>, a kjer teh ne morejo, pa narodne zavode. Tako n. pr. banka «Slavija» je zelo v oCesu nasprotnikov, ki si prizadevajo na vsak mo-goCi nacin, skoditi ugledu te uspe§no delu-joCe slovanske banke. — Nevredni renegat v Pulju napada v svojega ,o s 1 i <• a" najnovejsi Stevilki zopet na naSe prvake in votlitelja okrajnega glavarstva v Pazinu, ki mil ne gre v pozreSni zelodec za to, ker postopa pravilno in nepristransko in ne kot njegov prednik. V clanku, kjergo-vori in grdo napada ter izvraca resnico o iiasih zasluznih mozeh, hvali samega sebe in italijansko svojo v Rimu sesano prosveto, nazivaje jo »n o s t r a u 11 r a m i 11 e nn i a-r>a c i vi 11 u". Nekdaj so se hvali z .avito c?Uuro". st!^aj pa se j,0(j0 s wprektisoCno civili7.acjj0« in s dezelo ,dell'arte, dei suoni ® d« canti". Naj se le hvalijo! Nam to ne rtn' ^,e*c^n^ zlbor kraiUskl se snide prve ™ P'"]«lnjega meseca, da se posvetuje o 5, S i akciJ{ za kraJe' pnzadete po potresu, °* hMepa o zgradbi dezelnega dvorca in o no\em BUvbinskem redu za stolno mesto Ljubljano. B,h.,fa JJ^^lJano! Dalje so darovali ali « M.f>V totno*n> odbor slovenske Citalnice i5 Sa ^ 8ld- urednistvo .Obzora--JJ gld., soanik Levee v dolnjtm Lozu 116 n ,;•'» d "• S^el v b™« 500 gld., zupanstvo pbene Pawn 300 g|d., Vaso PetriCiC v Ljub-hm zbuko 22„ gld., knezoskofijski ordinary v Celovcu prvo zbirko 588 gld.; Milan CepovuS ravnateli realke v Tomsku na Ro- skem, pri§ed§i v Zagreb obir.kat rodbino, je zgubil veliko svoto denarja, kateiw je nasel Edvard Oesterreieher; zakonito nagrado 181 gld. je poslednji podaril Ljubljani, k tej svoti jo prvi dostavil §e 19 gld.; tvrdka Posnansky & Strelitz na Dunaju 100 gld., Ivan Kos iz Petrograda 500 gld., „Narodni Listy" v Pragi zbirko 695 gld., mestni zaslop v Zizkovu 200 gld., okrajni odbor v &islavi 10i> gld., v Plznu pa 300 gld., hranilniea v Krnovu (Mor.) 100 gld., bralno druStvo v KrSkem Cisti dohodek veselice 300 ^ld., pevsko druStvo ca krsila el. 19. drz. osnovnih zakonov. Drzavno sodiSCe je pritozbo v n?;-javnem predposvetovanjn odklonilo. SlOTcnsko uradovanje. Obeinski zaslop v Teharjih pri Celju, kjer so pri zadnjih ob-cinskih volitvah zmagali narodnjaki, je te dni sklenil, da bode odslej uradoval le slo-venski. SorraStvo do slovcn5«lne. Na magi-stratu tnariborskem je pribit poziv c. kr. na-mestnika za pobiranje darov za o potresu ponesrecene na Kranjskem ie v nem§kem jeziku. Zato pa avslrijski orel ima le jedno glavo in se ces. namestnik piso Kiibe!! «SVG.* Slovonska ^asttua drustva na Sta-Jerskem in hrvatski BVatrogasaC. Odbor prostovoljnih gasilnih dru§tev v ljutomerskem okrozju je proglasil zagrebski list ,Vatro-gasac' za sluzbeno glasilo teh c'-ugteh. Koroska — V Celovcu seje ustanovil tudi «koroski pomozni cdbor> za Ljubljano. Odboru je nacelnik ?Aipnik Grcgor Einspieler, tajnik Matej Ra?.un in , blagajnik Vekoslav Legat. Odbor ima svoje pooblaSCence po ostalih zupnijah. Po zadnjem «Miru» je pomozni odbor izkazal nabrano svoto 338 gld. — Cesar je potrdil novi mestni Slatut za Celovec, ki dolofca 27 nameslo dosedanjih 21 odbornikov. latotako je potrdil zakon o hi-potecnem zavodu za Korosko in zakon o dolgu 222.222 gld. za Dravo. — Proti obeinski volitvi vModgorjah so nemSku-tarji idozili utok, kateri je vlada odklonila. ObCina preide iz dosedanjih nemSkutarskih v slovenske roke. — Pri volitvah v B i 1-dovsu so zmagali Slovene! v dveh razredih, nemskutarji v jednem. Poslednji so se prito- 2ili in vlada je usiiSala pritozbo. Pri ponovni volitvi pa je slovenska stranka zmagala- v vseh treh razredih. Tak odgovor so zasluzili nemskutarji! Slaval KnjiL;evno8t» Slovanska knjI2nicr.. — IzSel je 37. snopic, ki prinasa na 6 polah dve povesti „Go.dCevska Lizika" in „01ga Zi-1 i n s k a". Zadnja povest nam kaze tuzno sliko iz danasnjega politiCnega zivljenja Slo-vakov. — Funtkove izbrane pesmi izidejo Se-lo 15. junija v dvojnatem snopiCu, ker pa-pirnica vsled potresa ni inogla izgotoviti pa-pirja, da smo ga morali narociti drugod. »Kitji2uicn za mladino. — To pod-jetje se poeasi utrjuje; naroCnikoy je doslej komaj toliko, da plaCajo le vezilo'. Kje je tisek in rokopisi? Priporocamo gg. uciteljem, da pridobd- svoja zupanstva ali krajne golske svete, da naroce vsaj po dva iztisa za solo. nKazIpotfc je Se vedno na prodaj Stane 1 gld. 30 kr. s pogtnino vred. Kritika je to delo zel6 hvalila. .Nada" v Sarajevu krasno napreduje. Slike morejo tekmovati z vsakim velikim evropskim ilustrovanim listom. Zadnji Stevilki je bila priloScna tudi velika slika za okvir. — Cena ,Nadi" je le 6 gld. na leto. Raznoterosti. Drfcavna podpora jo nakazana c. kr. uradiilkoiu v Ljubljani brez vsake izje-ine, znaSajoCa d e v e t in e s e ft n o a k t i v i-t e t n o d o k 1 a d o. Ta drzavna podpora pa se ne porazdcli na posamczne mosece, ampak v e s z n o s e k s e v s a k e ni u c e s. k r, uradniku izplafa v cnom obroku. T«' vest gotovo jako razvosoli vne dr^avne uradnike in sploh vse mestno piebivalstvo, ki ima pri uradnikih - konsumentih svoj za-slu?,ek, kajli podpora je nagla in izdatna ter je dobro dofila v jako kritiCnem Irenulku. nEt'dbcb«n - Correspomlon// je naslov casopisom namenjene publikacijc, katero iz-daja aPomofcni odbor za Ljubljano in oko-lioo" in ki prinada obce zanbuive na polres namsajoCe se notice. Pottm V nofti od sobole na nedeljo so ja culil potros v Roki, ki pa je trajal lo nekoliko sektiud. Visefti prodmeti so so gu-gali, nokatori pa col6 padli na tla. Dan prod polresoni je bila liuda Imrja, kakor prod velikonofiiiim potrosom, - V Pulju je bil v ponedcljok proti polunofti piocej ino^an va-lovil polres, ki jo trajal kakili 5 sokimd. •— V Ljubljani zntlnjo dnevo ni bilo potresa. Dva mi Niiti't olmojcnii nckrlva «p»-znanu. - Diit'i 13. avgusla I. JS!M, sta bila prod pnrotniki v Liborci tin ('ioskom kriva spoznana iimora 69 - lotiti zelezniski iMivaj Jan Schillo in njegova 26 - letna hfti Fran* 6iska ter obsojena na smrl, Obdoltena sta bila, da sta umoriia 70-lotnoga zasebnlka W o n d r a k a v Dflrtlu*. Na pritozbo nicnosti je najvisjo sodiSCo zahtcvalo, naj sodn! zdravniki na novo izreko svoje nmenje inje odredilo novo obravnavo na dan 6. in 7 ' in. Pri loj obruvnavi sta bila oba zatozenca jednoglasno oproSCena. Modieinska praSka fakulteta je nanireC izrekla, da je bolj ver-jelno, da se je Wondrak sain usmrlil nego pa, da je bil umorjen. Ljuhtca llozse Sandorja. — V obcini Sulelmed v szilagyjskem okraju je umrla te dni v visoki starosti 94 let neozenjena Jozcfina Rado, ki je zivcla popolnoma odda-ljena od sveta." V svoji mladosli je bila ljubica glasovitcga madjarskega razbojniskega glavarja Rozse Sandorja. Ko so ga zaprli v dosmrlno jeco, ni hotela niCesar veft o svetu vedeti. Pisma Saudorjcv;' je zvesto hranila do svoje smrti. Razgled po svetu. Najnovojsn vest. —. Mini|tcr /.unanjih poslov grof Kalnoky je podai vnovic svojo ostavko, katero je ccsar sprejel in ime-noval na njegovo mesto grofa Goluchovskega, biv§ega avstro-ogerskega poslanika v Buka-rcsHu, Poljaka po rodu in mi§-ljenju. Na Ogerskcm so z veseljem pozrlravili Katnoky-jev odstop , kot zniago Banft'y-jevo. Itnenovanje grofa Goluchovske-ga pa jih gotovo ne raz-veseii. Goludiovski je odloden katolik in ie-le 42 let star. Dunaj.. — Delegaciji ste sklicani za 6. dan meseca junija na Dunaj. — Mi-noli teden je drfavni zbor dovrSil najvcCji del davfine preosnove, to je osebni dohodek, ki jo na vsak nacin podlaga novi avstrijski davCni preosnovi. Proti isti je govoril le poslanec Luzzatto iz Trsta. — Proli koncu seje jo upraSal poslanec Brzorad pred-sednika odseku za voliluo preosnovo, ako je resnicno, da je pododbor ze konCal svoje delo, kakor so to casopisi naznanili. Pred-sednik grof Hohenwart je odgovoril, da isti svoje naloge §e ni koncal, vendar upa, da se to kmalu zgodi. Poslanec Brzorad je zahteval, naj pododbor sporoci o svojem delovanju, prcdno se preide k izvolitvi jed-nega ilana nameslo odstopivsega Dipaulija. Ta predlog je bil odklonjen in izvoyen kot Clan pododbora poslanec Lupnl. — Avstrijski vladi ss je posreCilo, poskrbeti odlofino izjavo proti gibanju krscanskih socijalistov v nem§-kih dezclah Avstrije. Poskusilo se je, narav-nost od pape?,a izvabiti takSno izjavo, in ker to ni bilo mogofie, slor6 to avstrijski skofje V skupni spimenici, katera kmalu izide. — Ako se to Kgodi, ppfem bomo paC mogli z veliko vecjo pravico govoriti o »c. kr, drzavni cerkvi*. Gibanje krSCanskih socijalistov je nevarno zidorskemu libera- lizniu in kapitalu; zato 2idje in liberalci pri-tiska^a na vlado, naj ona pridobi Skofa za skupno izjavo proti krSCanskim socijalistom m dosHono v korist zidom, kapitalistom, li-beralcem, Ne verujemo, da se avstrijski Skofje tak6 daiec poni2ajo pred vlado in li-beralnimi kapitalisti. Ako se to zgodi, bomo paC znali prav soditi sedaiije zalostne raz-mere med drzavo in cerkvijo. — Z zadnjo zmago antisemitov na Dunaju je dobila an-tisemitska stranka vecino vseh poslancev, ki zastopajo v driavnem zboru dolnjo Avstrijo. Ta zinaga pripomore, da bodejo v delegacije izvoljeni le antisemitje namesto dosedanjih liberaicev. — Skoro tako je v mestnem zboru dunajskem. Liberalci so imeli zaupno sejo, v koteri so sklenili za I. podzupana kan-didovati zopet dra. Rich ter j a, ki pa je izjavil, da volitve ne sprejme. Pri volitvi je bil sicer izvoljen s 70 glasovi, a dr. Luegt-r je dobil 66 glasov. Richter se je .odpovedal, in ostal je Lueger; on bo vodil odslej du-najsko obeino, ker se je odpovedf;'; tudi ?.upan. Najbrze razpige vlada nove splo§ne volitve.vAli bo s tern liberalcem kaj poma-gano, je Se veliko uprasanje, kajti mogoCe je, da dob6 antisemiti veliko veCino. Ogcrska. — Dr?.avna blagajna je izka-zala v prvem Mrtletju 1895. dohodkov gld. 104,388-184, skupnih stroskov pa 130,619-618 gld, Torej razloCek skoraj 25 milijonov. Nasproti lanskoletuim dohodkom v istem raz-dobju kaiio se zmanjSanje za 1,817.939 gld. in poviSanjo stroSkov za 4,256.816 gld. Bi-lanca sploh je za 6,074.746 gld. nepovolj-itfcga od lanske, — ^adeva Kalnoky-Banffy-Agliardi Se ni popolnoma kontana. Kalnoky-jeve ostavke ni sprejel cesar in Banfl'y tudi ni dobil popolnega zadoScenja, zato sedaj zahteva, naj so cesar izjavi odprto — kakor so jo zgodilo nasproti Kalnoky-ju — sprejme li ostavko ogerskoga ministerstva all no. Do-sednj se cesar ni odlofiil na ta korak. •— VelikaSka zbornica razpravlja v treyift cer-kvene predloge. Dvakrat so bile zo odkle-ujene in kako kaze tudi tretjifi ni Slo boljSe. italija. ~ V Ilaliji jo ?,ivahno volilno gibanje. Rudini (konsorvalivec) jo izdal vo-liini oklic proti Ctispiju (sedanjomn minister-skemu predsedniku). V oklicu predlaga kot jedino reiilno moC Italije; osredotocltev uprave, in proti koncu napada novi davenl zakon, SCuvajofi narod, naj davka no placa. — Crispi je doloftil, da ne bo vladniii proli-kandidatov v om'Ii krajih, kjer kandiduj6 vodio opozicij, kakor; Rudini, Zanardelli, Brin in (iiollilti — Socijnlisticna slranka bi zelelapo-stavili v 152 okrajih svojo kandldato, pa nima dovolj mocijj radi u*ga bodo kandido-vala le v 77 okrajih in sicor joden njo pri* vrionoi! kandidujo v 22 okrajih, drugi (Do Felice, ki jo sedaj v xupom) v 11 in llosco v 5, Oslali kandidalje pa niso vh! soeijalisli, ampak annrhisli in ludi radikalei. Xemelja. — Nemski drJiavni zbor jo dovolil troSek za kielsko slnvnoHt. — V istem so zavrgli konefino zakonski nacrt proti prekuculiom. V taborj.t nasprotnikov toga na* Crta je veliko veselje. — Tudl vladno prod-logo o obduvcovonju tobaka jo drtovni zbor odklonil. To jo res smola! Fi'«noIJa.~Francoska zbornica je prleela 14. t. in. zborovati, Ogromno delo je v razpravi, namreC: preosnova davka na pijate in na dediStvo ter o izravnem davku za I. 1896.; delo mora biti konftano pred shodom gene-ralnega sveta, ki se bode vrSil meseca avgusla. — V Parizu so navduSeni vsled zmago francoske okupacijske vojske na Ma-dagaskaru. Zinaga je bila zeI6 lahka, ker so Howasi zbezali in se niso upirali, prepustivsi Francozom vse bojne priprave, kokor topove, streljivo itd. Ce pojde tako naprej, ne bo tezko zmagali na celi Crti. — V Marsilji je izvoljen zupanom socijalisl. Itclglja. — P" olvoritvi belgijske zborniee se je volilo predsedniStvo. Desnica je sklcnila, prepusliti levici jedno tajniSko niesto. Ker so socijalisti najmoiinejSe zaslo-pani v levici, zahtevali so tajniSko mesto za svojega privrzenca. Desnica ni hotela sliSa'i, ampak je izvolila jednega zmernega liberalca, ki pa je moral odkloniti mandat. Levica je jednoglasno predlagala za tajnika Defacta, urednika socijalisliftnega Casopisa ,Le peu-ple". (.Narod*). — Pri dopolnilnih politift-nih volitvah dne 13. t. m. so zmagali socijalisti in je vlada vsled tega v velikih skr-beh. Socijalizem napreduje. Pri nas v Av-striji se lepo razvija krSCanski socijalizem, ki je edino prava protite?.a brezver-skemu, prekucijskemu socijalizmu in anar-hizmu, -- a lu bi liberalci radi pridobili Skofe, da bi duSili tako poSleno krSCausko gibanje. AnglJJa. — V angleZki zbomici raz« pravljajo waliski ccrkveni bill (zakon). Zani-mivo je razmerje vladne in opozicijonalne stranke v zbomici (dolnji hiSi). Liberalna (Gladstonova) vlada je nastopila svoje delo-vanje s 40 glasovi vecine nasproli unionistom in konservativcem (Salysburiem). Pri dopol-nilni volitvi je zgubila 7 glasov in dobila 4. Ker je jeden preSel iz vladnega taborja k unionistom, je tako snaSala zguba 4 glasove, pri glasovanju velja dvojno, tako, da veCina znaSa le 32 glasov, Ker je 9 Parnellistov, ki vlado podpirajo, tudi negotovih, ki od slucaja do slucaja glasujejo proti vladi, ima vlada le 14 glasov gotovo vecine. Japan. — Stara prislovica pravi, da kjer se dva prepirata, tretji zanje. To se je nresnicilo tudi o bivSi japonsko-kinezki vojni. Japonci so sicer Kineze zmagali in dobili pravico na razne pridobljene posesti, kar jim pa prepovedujejo druge vclevlasti, seveda v lastno korist. Rusija ni Japnnccnt dovolila zasesti oloka Liao-tonge, Francoska sedaj zahteva, naj Japan na Formosi in otokih Pescadores omeji Stevilo vojske. Ako Japonci ustrezejo Francozom, ni gotovo, ako ne bode v kratkem zopet Anglija zahlevala, naj Japonci sploh niCesa ne zasedeja. Ako se pre-prefii Japoncem, zasesti dogovorjene zemlje, zgodi se laltko, da ne dobijo od Kinezov ntti odSkodnine v denarju, katero so se za-vezali plaCati po pogodbi, kajti zriano je, da se Kinezi zeld ne radi drzijo pogodb. Y Kubi so napadli ustaSi vladno vojsko ter ubili veC Castnikov. UstaSev jo baje le malo poginilo.______ Razgled po sloYaf\sHem SYetu. Ccska. NajvaSnejSi zgodovinski dan iio-vejSe dobe v CeSki povestnici ostane gotovo 15. maj 1895. Tega dne se je odprla namreC narodopisna razstava vsega Ceskega naroda. Ta razstava gotovo dokaze svetu veliko narodno bogastvo Ceskega naroda v vseh vejah obrtnosti. Slavnost otyoritve so ,jo vr-Sila na najsijajnejii naCin. Posebno odpo-slanstvo je povabilo tudi presv. cesarja k olvoritvi. Mestna obCina je priredila istega dne slavnost, h kateri pa ni povabila CeSkega nameslnika. — V nedeljo so imeli Mlado-Cehi shod v Piseku z namenom, da sto-pijo na rep agitaciji kmecke stranke proti MladoCehom. Shod je bil zelo buren, kajti prepirali ste se stranki me,jsebojno take, da je moral shod razpustiti politiCni poverj'enik. — V Pragi priCne izhajati novi dnevnik »CeSke Noviny*-', ki bo Intel nalogo, naspro-tovali ,Narodnim-Listom". Cudnanaloga!— Saj je ze zdaj cela vrsta listov, katerili je vsaj „CeSka PoUtika" bolj razsirjena od »N. L.", a vsi ti ze zdaj nasprotujejo „N. L."— Pod pokrf.uiteljstvom grofa Harracha so snuje v Pragi pomoani odbor za Ljubljano in okolico, Snovatelji nameravujo pridobiti vso CeSke stranke za skupno de-lovanje. Ustanovi so tudi dam ski pododbor, Za Moravsko osnujo so posaben odbor v Brnu, Dohodkl jodnoga dne tuiro-dopisno razstave, ki se kosneje dolocl, od* loCeni so trpcci Ljubljani. Mot'ftvska. NemSki Casopisi so po-slednje Case v posebnih Eikrbolt za noniSko lico Brna, kjer so slovansko preblvalstyo zeld nmoz! z dohodom Cosklh delnvcev, Umll tega priporoCajo, naj bi vsa nomska dmstva poskrbela, da bi nagovarjala notnlko do-lavce, naj grod6 dela iskat v Brno in no na Dunaj, da se tako omeji slovanski zivelj v Brnu. Tako noniftki Casopisi, ki pa ne pra* Sajo, ali bi nemSki dclavci v Brnu dobili dela brez znanja CeSkega jozika I ? Poljska. —¦ Casopisi poroCujo o ?J-vnhni agilaciji o priliki ulifcnjpfiih so doJiolno-zborskih volitov v Galiclji. Obdolftujojo colA unijalskega (griko - katolilkogn) nadftkol'a S o in b r a t o v i C a, da tudl on agitujo za „latinizatorjoH, — Iito tako javliajo poljski Casopisi o sprcniombi vlnd v Galiclji In na Dunaju, Sodanji naiuoslnik Biuleni baje za* nicni ministerskega predaoduika Windiicli* gi'alza, Kot naniONtiilk v Lovov da initio grof G o I u e it o v o a k i, (Gloj gprodnj najnn* vejfio vosl). Prodsodnlk poljukop klulnt im Dunaju pi, Zaloski ssapuMa poilliCiui zivljunjo in po»tano prodiodulk uprnviinga sodiftCa, dofiini poslanec AbrahamovlC prov-zanio predsodnistvo poljskega kltibiu Govorl se tudi, da so niisll rn'/iirlti delokrog polj-skemu joziku v avstrijski uunivi. HrvitSka. — V K rap hi I jo mnrl 10. t, in. dr. Ivan StarfiovN, brat dra. Da* vida in dra. Milo ter sinovoc dra. Antnna StarCoviCa. Pokojnik jo 1)11 tudi Jlrlov so* daijega vladnega Blatoma v Hrvoftkl, ker jo bil pred let! obsojen na 6 • idoboCiio juCo zaradi svojega brala Davido, pri katorom jo sluzbovol !ijt porovodja (koiiBlpijottt). Bil je star So le 42 lot. — ZagrobSka trgovitiska zbornica nabira gradivo za dve zelo vafcnl predlogi, kateri namerava stavitl v korist hrvaSki obrtniji. Namerava namreC vnovic dokozati potrebo, da se za vso hrvoSko-slavonske ^elezniske proge ustanovi v Za* grebu posebno ravnateljstvo dr?,avnilt ?.elez-nic s hrvaSkim upravnim jczikom in da se naglasi korist ustanovitve poStno hranihiicc za obe kraljevini v Zagrebu. Te dve predlogi ste velikc gospodarske vaznosti in zato je upati, da se bodo potegovali za obojo tudi hrvaSki poslanci v drzavnem zboru v BudimpeSti. — Leta 1860. naselilo se jo veC tisoC Madjarjev v hrvaSkom Sremu z namenom, zagotovili si boljSo prihodnjost, „Pestcr Lloyd" piSc te dni, da so so ti pri-seljenci v nadejah prevarili in da sedaj pro-sijo ogersko zbornico za pomoC, da se po-vrnejo v domovino, CeS, da so neznosni od-noSaji v Sremu. Tako poroca „P.L.". V korist hrvaSki stvari v Sremu pajezeleli, da bi ogcrska vlada proSnjo usiiSala in poklieala svoje ljudi v domovino ne lo iz Srema, ampak tudi iz ostalih krajev HrvaSke, kjer so kazejo kot sovrazniki vsega, kar je hrvnSko. — Dne 11. in 12, t. in. sta bila v Zagrebu koncerla v korist ponesreCeni Ljubljani; prvi je priredilo druStvo „Kolo\ drugi pa pevska drustva „S 1 o g a", „M e r k u r", „S 1 o b o d a« in „Z a s t a V a* ter »H r-vatski Sokol". Oba koncerla sta dala Cez 2000 gld. Cistega dohodka. — Nckateri madjarski Casopisi naznanjajo, da spravijo v jeseni pred hrvaSki sabor zakonski naCrt o civilni poroki za madjarske podanike, ki zi-vijo v HrvaSki. — Program za odkritje. PreradoviCovega spomeri ika v Zagrebu, ki se bode vrSilo 23. t. m., je zo gotov in ga priobCijo Cftsoplsi v kratkem. ¦-Isto lako je ze izdelan program zaprihodnjo glediSCno sezono v novein glediScu, katero odprd 16. oktobra. DalmaOija. — Pred mesecem dnij so izSle v Splitu „PuCke (ljudske) pesmi* pes-nika KapiCa, in so bile dne 7. t. m„ to je na dan sv. Dujma, kot zascitnika Splila, popolnoma razpeCane. Sedaj pripravljajo drugo izdajo 4000 izvodov. — Pretekli teden je bil sestanek pravaSev (pristaSov stranke prava) splitskega okrozja. — V nekalorih obcinah se bodo v kratkem vrSile o b C i n-s k e volitve, pri katerili se bode borila hrvaska stranka proti srbsko - avtononmski. — V Zadru bodo baje izdavali avtonomaSki svoj dnevnik. Isto tako se Cuje, da priCne izhajati nov hrvaSki Casopis, kot organ hr-vaSke narodne stranke. — Vlada je dovolila v Stiridesetih obcinah, da smejo saditi tobak. BosuaHcrccgovlna. — V Sarajevu so ustanovili pomoZni odbor za ponesreCeno Ljubljano, ki je priCel svoje delovanje. — V V a r e S a je bila tovarna zeleza, katero je-ustanovila sama vlada. Te dni pa se dela na to, kako bi tovarno izrociji delniskii druzlri, katera seveda prevzame isto pod po-gojem, ii ji zagotovi lep dobiCek. Iz kate-rega uzroka vlada izroCa svoja podvzetja v tuje roke, ni mnogim umevno. Znano pa je le toliko, da vlada vedno ostane kratkih ro-kavov. -;Prora«un mesta sarajev-skega znaSa: 295.4G0 gld. dohodkov in 294.515 stroSkov. — Drzat'na zeleznica v Bosni-Hercegovini zna§a 747*73 km dolgosti. Srblja. — Srbski Casopisi piSejo, da s povvatkom kraljice Natalije v Belgrad naslo-pijc za Srbijo boljSi Casi. V nedeljo je bila kraljici na Cast ljudska veselica v Sumadiji pri Belgradu, kjer je narod Rraljieo odu§ev-ljono pozdravljal. — Kar se je pisalo o no-vem radikalnem minUterstvu, se ni uresni-cilo, ker je Kristic Se vedno na krmilu, a v njegovem ministerstvu so pogreSali jedino spretnega flnancnega ministra. Kot kandi-data za to meslo so irnenovali dosedanjega poslanika v Londonu Mijatovida, imenovan pa je naprednjak Stefan Popovic. — V skupSCini sprejeti zakon o apanazi (plafii) razkralja Milana (letnih 360.000 frankov) je kralj ze potrdil; nasprof.no pa se §e ni odlocil, potrditi novi tiskovtii zakon, ki dolofiuje kav-cijo za Casopisc in omejuje tiskovno svo-bodo, Pisejo tudi, da tega zakona kralj ne potrdi z mtirnni na novi polozaj, v katercm He nahnjn Srbijo vsled povralka kraljice Natalije. — Lotos bo 300 let, od kar je unirl prvi srbski palrijarlt sv. Sava. Srbi prosla-vijo to obletnico z ustanovljenjem noviii Ijud-Hkih sol in z zidanjem cerkva v Cast sv. Savi. HolgaHJa. — 500 Holgarov je bilo nnmenilo, pozdrnviti srbsko krnljico Natalijo o priliki njenega dohoda v Belgrad. Posebni vlak jo bil ze pripravljen, no bolgarska vlada jo izrekla svoj .veto* proti temu in — natncn so ni iavrsil. — Bo 1 garski nail-v 1 a d i k a je zahteval od TurCije, naj usta-novi pet novih mitropolilskih mest za Ma-kodoniio. Francija, Anglija in bolgarski po-slanik so podpirnli nadvladiko v Oarigradu. Vsled nasprotja od Avstrije je porta zahtevo ortklonila. — V r.tdeljo je bil v Sofiji shod Makedoncev, ki se je vrsil pod pred-scdnistvoni KitanCeva, poslanca v sobranjii. Mrtkcdon.sko upraSnnJe. — Bolgarski Casopisi javljujo, da jo turska vlada poslala bolgarski vlad; dopis o makedonskom npra-flanju. V dopisti baje zahteya, naj bi bolgar-ska vlnda nemudoma razpusl.ia vsa bolgar-ska drustva v Makeduniji. Bolgarska vlada je odgovorila turSki, da opazuje tofino ves ma-kcdonski pokrcl, ki pa ima le platonifini znnciij let" da ji ni na mislili, podpirati prc-vratnih tezcnj. Kusljn. ~ V joseni bode v Telieranu razatava ruskih rofinih izdelkov, - Profesor petrograjskoga konservatorija Osip Osipov PaillCek je slavil 25-letnico svojega mnetni-Skega delovanja. — «Moskovskija Vjedomosti* pilejo o mdarstvu v Rusiji in navajajo, da so ista vccinoma v rokah nemskib doseljen-cev. Najbogatejsi premogokopi preili so v last inozemcev. Vsa podjetja v jufcrii Rusiji imajo tudi inozemei v rokah. — Rusko druStvo za razsirjanje sv. pisma napreduje. Lanskega leta razpeCalo je druStvo 09.320 iztisov sv. pisma in skupilo 32.000 rubljev. Vodstvo slcv. oddelka define km- tijske Sole priredi s podporo, ki jo je v ta nameii dovolil vele-slavni de^elni odbor, poducni tecaj za eepljenje trt na zeleno. Tecaj se bo vrSil na tukaj-snem zavodu dne 22. t. m. Za ta tecaj so namenjeni stipendiji in sicer 30 po 1 gld. za uboL-nejse vinogradnike; ob eiiem se podeli marijivejSim udelezencem no2 za zeleno cepijenj<». Kdor se zeli udele^iti, naj se oglasi tudi s samo dopisnico do 20. t. in. pri podpisanein. Vodstvo slov. odd. dez. kmotijsko Sole v Ooriei. Rohseidene Bastkleider II.8.65 bis 42.75 per Stoff z. kompl. Robe — Tussore und Shantunps - Pongees — sowic scliwarze, weisse unil farbige Heauebcrg'Selde von 35 kr. bis fl. 11.05 per Met. — glalt, gestreift, karriert, gemustert, Damaste etc. (ca. 240 verseh. Qual. u. 2000 versch. Farben, Dessins etc.), porto- and stoucrfrel ins Haus. Muster umgehend. Doppeltes Briefporto nach dcr Schweiz. (3) Sclden-Fabrikcn G. Henncbcrg (k. n. k. Holl.) Zflriclt Proinja. — Podruinice sv. Cirila in Metoda, katerim sem doposlal meseea oktobra 1894. knjizlco ,Boj za slovenske Sole v T r s t u" v razprodajo, koje knji^ice 'cisti dobiCek je namenjen na§i solski druzbi, pro-sim, da mi takoj vrnejo nerazprodane izvode, oziroma dopoSljejo skupljene svote, da nioretn urediti koneeni racun ter odposlati Cisti dobiCek vodstvu. Dr. Chistar Oregorin. r tfranica i&imciceoa J&mt ffflekui poraccua o Wdjani, IS. maja 189S. • Brez dnigih naznanil. - Zalivala. Vsem onim, ki so blagovolili olaj-Sati naso bol, udele2ivsi se pogreba nase drage, nepozabne hfierke, oziroma sestre LUCiJE, ali skazaii soza^je na katerikoli drugi naCin, izrekamo svojo najsrCnejso za-hvalo. V Gorici, dne 16. maja 1895. Rodbina Yittori. Franc W&nek pivovar na par Katarinijev try St. 2 - 60RICA piiporoOa - izvrstno gori§ko pivo v sodih in v steklenieah. Stfcv/75, Razglas. //. J'rimutnko vojuiko vefrmunko driiAivo ; in KrortMo pod Snjvlijim }iakeovUrljtvom Nj. e. kr. aponlotokfiia I'elU'iinMcit crmrja Fmuen Joitfa !. VAB1LO k rednemu obfinemu zboru v nedeljo H>. maja IS!»5. ob II uri dopoldiie v drustveni pisarni v Glcdiski ulici stev. 18. Dnevnl red: I. Zborovanje mlpre se. "2. t'rcberp in potrdi se zapisnik zadnjcgn o|nrncga zliora 37. maja 18!^. :!. F'orofilo o dmfitvpnpin nizvoji in posluvauji. 4. Drugi nasveli in |>redU>K>-' 5. Volitev predslojniStva in pscgledovalnoga ndlirira. V (Jorici, dne Ll\. aprila 18!Ki. Morobitni predlogi in nasveli irnnjo se nnznaniti V!((ij oscm dnij pred obifnim /.boroin dnihlveiieinu prcdHednialvu; pri tern jo merixliijeu § W. I. del drustvuuib pnivil. DruSlvoni odbor: JACOIJI. Vabilo sluil ftlanom kot uttapnlen. Oglas. Ker itnuirt v zalogi dvn vngona bakrenega 2vepla prve vrste mozno mi ga je prodajati po konku-rencnih cenah gospodom vinorejcem. jHIrodilnldar A. Mazzoll v Goriei. Mlekarija M. Wasmeyr v Jivoliji" (BaroiiovscB — Rszna dolina) pri Girici, dnevoma sveLe zdravllno in za dojence prirejeno mleko. Bobiva se t prodajalnici jcstvln pri Ivanu Janeseh-u (prej F. Alpi & C.) v Vrtni ulici (via Giardino). -=Po zdravnikihpriporocano -—¦¦ Gostilna Antona Vodopivca y Trstu ulica Solitario St. 12 priporoca se rojakom iz Goriske in drugim Slovencem a Trstu, kajti v istej se toCijo le prlstna vlpavska 6rna in bela vina iz pryaSke obdine In s Krasa. Priporoca se posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra in po ceni. | Btfeiva se najceneje v porfpisani lekarni aka se ^ nnvoel po posti. A «bald pi. T Trnkoczy ¦ lekar Wlzo rotovia Y lekar Wlzo _______ _ v Ljubljani I priporoca: ^ Za ielodec: I ,Marijinceljske A ,Po80jllniea inJiraniLniea v Tolminu'. kaplj. za ?.e!odec. t---------——________— Steklenica 20 kr., 6 ' steklenic 1 gld. 3 tuc. 4 gld. 80 kr. ' .Odvajalne ali cistilne krogyicc* cistijo \ ielodec pri zabasanji, skaienem ielodci. Ska-v lulja 21 kr., jeden zavojcek s 6 Skatuljanii velja T 1 gld. 5 kr. Za prsa: , „Planinski zeliSi'ni ali prsni sirop za od- rascene m otroke". rtaztvarja sliz in lajsa bo-t lecine na pr. pri kaSIji. Steklenica 50 kr., — > 10 sleklenk 2 gld. 50 Kr. Za trganje: . ..Protinski cvet" (Gichlgcist) lajia in pre- ganja bolefine v krizu, nogah iii rokah. Stek-) lenka 50 kr., 5 steklenk 2 gld. 25* kr. » Vsa ta nasteta in vsa druga zdravilna ' sredstva se dobivajo v lekarni Ubalda.pl. Trnktfczyj v IJubnanl-------- ii M nait iu _ Vabilo k obfinemu zboru v torek 28. t. m. ob 11. uri prcdpoldne. Dncvni red jedolocon v pra-vilih. K obilni udele2bi vljudno vabi naficlnistvo: Jos. Kragelj Oskar GaberSeek ravnatelj. tajnik. tudi SOlnO zganje imenovano, iznasel Wilnam See. To donsace zdraviio presega vsa druga proti opeklinam, revmatizmu, naduhi, navalom krvi, bolefiinam v glavi, v zobeb, v oCeb itd. Cena izvirni stekleniei 40 kr. Sirup iz zell§L iz Karpatov je najgotovejSe zdraviio proti hripavosti in oslov- skemu kaslju. Cena stekleniei 50 kr. Proda'a lekarna Cristololetti v Gorici. ' [4] t Laneno-oljnati I B^" flrnez g najboljse vrste prodaja na debeio in drobna L iovarna firnisa v Ljubljani. { * N»strovaiic conike o potrebY:inah za obrt, Solo in h»3o poSiijani na zalitfvanje J brezplaftno in poStnine prosto. ove sisteme Skropilnice za „peronosporo" g Ign. Heller-a z Bunaja g ima jedino zalogo ^ v vrini ulici Z% via Giardino V GORICI M J^n\otv Fernet, Umatsfex mo\stct. fU md Stlka dkropitnice je razvidna Iz Heller-jevega og-lasa v Istem llstu. Ki Mm>MIM«Mm»MIHMMMMIMIIHIMIHMIHHIIIM-Izkljutljivo-%« ISM I v narodnih barwah. }$te 34 let star mo2, o2enjen, vest sl0- venskemu, italijanskemu in netiiSkemu jeziku. Ponudbe sprejema !U'edni§tv0 „S o 6 e". Izvrslne c. kr. isckj. priv. IkFopilnice proti peronospori infcenirja 2ivlea, katere so se spins, no uvedle vslej ajih preprostosti, trpeinojiti, lahke up'orabe za vsakc rejo trt itd. pro. dajajo. dasi so mnogo zboljSane, vendar po do.sedanjih nizkili cenali. tMc i drift.' Y Trstu. Nil vse c. kr. ppstne untile pnSi-liujo pojiolne Skropilnice franko, proti povzHtJu 10 gU, IzUelujojo tudi stroje za praSenjf z iveplom, nenrestano delujofe sli-•knlntre itd Razglas. Nfiztianja so, da javna draiba zastavil I. CetrUotn f. j. irit'si'cev januwsrja, fabruvar|a In marfia ^894. y.ntw v imitnlHJck, 10. Junljji lHiiS. ler .so bo nadaljovalu iiasli-ilnjc Mrtkc in ponoildjko. Od rav«rti.<'JJstvii zustavljimilci' in % njo zilmioiw! tirutiiliiicc. V Ooriei, ilno 7. mnju |S«.)5. I ^_, 1 *% CT .si 1 9 3 1 1 Jaj 7 I I 01 n F 1 (. i? f 1 »a 1 L1 [^^aj 1 I | o 1 1 l'f=al 1 >^H 1 «™ -s o 1 1 1 "O ¦-1 ^ 1 !/J i l^l II ^7 J L II > KaVaalJ 1 -^ iS:i 0 M_lj* aafl ^mm "o ^J | b I mtn\ F MifflliM m -s .e N ¦ \< w\ I 1 \TT) liluiniiiinnmiLui I 1 Za trgovca in kroinjarja! NujboljSe in naj-conojge kupovaliSCo za vse vrste: moiike it) ?.cusko uoguvice, Jagerjovo porilo, robce itd. v lovar-niski zalogi Jos. Mandl, Dunaj Nttjtoi'niia ratpo- iiljittev jm) idezniri in jjoiti n a v s e strani. „Knpnj pri kovaiN in n pri kovaCetu!" i start prepiviir. To >lja po \si>j pravioi za moj zavod, kajti U» tato ve ika kuprya, kakorSna jo iituja, ima zln>k Kotovrjsa phu'evanja vi'likatiskih lnnoiiii lilacs, in drit|;ih prednosli, ccne slroJkc. k:ir mora liiti slcdnjii: y korfat kupovnlcu siimemu. Krusul uxorci >,asrbniiii odjcmaUi'ni irratls In franko. - Hogatc zbirke tiznrrov, kakor 5e nikoli. za krojnfe mi«atic snovi za uutfonue c. k. uradnlkov, tudi za vcUtiiup* Jjtwllre, tclo-vadec, Uvrrje, sukuo za t>IU*rd in Igralur mUe, ptfproffi' za y»««w, loilen. VMika za-lopi 3taji;rskepa, koroJkot-'a, tirolskepa lodna za tn'tepoilR in pospe po izvurnih tovatniikih cenah v tako veliki izberi. kakor takili ne more imi'ti niti dvajsctcra konkurencija. N'ajveCu izber le (inept Irajneira sukna v najmoderuejSib barvali za gospe. Sukna, ki se dajo pratl, potnt ogr* taci oil irld. + do It itd., potent tudi potrcli-Sfinc za krojaFe (kakor podstave za rokave, guiiibi, Sivanke, snkanec ild.) t'eno, iirlmemo, noiStciio, tr^Jno, 6Isto volneno sukneuo bliigo in ne dober kup cunje. kater»: veljajo komaj odSkodnino za krojai'a. priporo.'a Iir, Stikarofsky, BRHO (avst. Mancbester). NajveLa zaloga tovarniSkega sukna v vrednosti '•'i mibjona goldinarjev. — PeSHja se le po poStnem povzetjn! Svariio: Agentje in kroSnjarji ponu-jajo nedostatno svoje blago pod znamko ,Sii-karof.cega blago*. Da zabrattim varatije p. n. odjeraakev, naznanjatn, da tuklui ljudem ne prodajam blaga pod nobenim pogojem. (24)