MESTO, 20. APRILA 1877* LETO VII., ŠT. 4
h
naših 40 let
RODILA SE JE IDEJA
28. junija 1914 so v Sarajevu odjeknili streli Gavrila Principa. Zadet in smrtno ranjen je padel avstroogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand in skupaj z njim celo cesarstvo. Strahote prve svetovne vojne so začele svoj krvavi ples, v katerega pa je posegla leta 1917 oktobrska revolucija s svojimi boljševiškimi idejami.
Vojna seje končala in 1. decembra 1918 je prišlo do združenja jugoslovanskih območij v tako imenovano Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ujetniki, ki so se vračali iz Rusije, so s seboj prinesli boljše-viške ideje. Ker je bila nova oblast še negotova, je bila kot stranka formalno dovoljena tudi KPJ. Leta 1920 z Obznano in 1921 z zakonom o zaščiti države pa so prepovedali KPJ. Tako so ji v ilegali ostali zvesti le tisti najmočnejši, ki so ostali zvesti svojim idealom. Prav ti so vodili porajajoči se delavski razred polnih 25 trnjevih let. Z njimi je bil tudi tovariš Tito.
Policija jih je preganjala in zapirala po zaporih in taborišč ih. Komunisti so v zaporih stare Jugoslavije imeli svojo organizacijo, ki jo je vodil komite, ki je bil v vsaki ječi, za vsakega obsojenega komunista največja avtoriteta. Organiziral je ideološko izgradnjo, pripravljal akcije za poboljšanje položaja, skrbel za hrano, reševal medsebojne spore. Njihov ciljne bil, da v svobodi nadaljujmo ^borbo za pravico. Na svobMi so živeli pod tujimi imeni — psev-, donimi.
Partija je bila v velikih težavah, do 1933. leta so obstajale le posamezne razbite skupine, tega leta pa so se začele obnavljati in 1934 so že bili pokrajinski komiteji. Vodstvo, kije delovalo na Dunaju, ni delovalo samostojno, temveč po navodilih Kominterne iz Moskve. To ni bila le dolga in mučna, temveč tudi nepravilna pot in zaradi tega v tem času ni moglo priti do večjih uspehov partije v Jugoslaviji.
Oktobra 1934 je bil v Marsse-illu ubit kralj Aleksander. Že naslednje leto so bila po vsej državi razna partijska posvetovanja, ki so nakazala pot ob skupnih interesih delavskega razreda in ostalega ljudstva ter nacionalne enakopravnosti. Spoznali so, da se mora vodstvo vrniti med ljudstvo, da z njim deli dobro in zlo. Tako seje Tito vrnil v domovino kot organizacijski sekretar. Zadolžen je bil, da uresniči določitev VII. deželne konference, ki je bila v Ljubljani decembra 1934. Bilje duša, srce in umska moč delavskega gibanja, iz katerega je izrastek
40 LET ČEBIN IN KPS
Glede na smernice, ki so bile nakazane že na posvetovanju v Goričanah, je bil na Čebinah med 17. in 18. aprilom ustanovni kongres KPS. Priprave na ta kongres je vodil tovariš Edvard Kardelj, ki se je vrnil v domovino februarja tega leta. Pokrajinskega partijskega vodstva ni bilo. Najboljši člani so bili po zaporih ali pa v politični emigraciji. S pomočjo po lastni presoji imenovanega predkongresnega komiteja je pripravil ustanovni kongres na Čebinah nad Zagorjem.
Priprave na kongres so trajale dve leti, vendar so realizacijo preprečevale aretacije. Kongres naj bi ustanovil komunistično partijo Slovenije in o tem naj bi bila obveščena javnost.
Da so bile tehnične priprave slabe, potrjuje že podatek, da so trije člani zašli in da se trije sploh na kongresu niso pojavili. Za tajnost pa je bilo zelo dobro poskrbljeno, saj nihče izmed delegatov ni bil aretiran, ne pred ne po kongresu.
Kongres je obravnaval sledeča vprašanja:
—	zakaj ustanavljamo KP Slovenije
—	diskusijo o Manifestu
—	volitve CK KP Slovenije in
kandidatov iz Slovenije za
CK KPJ.
To je bila srž kongresa. Taje dala polet in novih moči za nadaljnje delo v ilegali. Ravno ta enotpost, neomajnost ter preka-ljenost, kakor tudi trezen pogled na vse, kar jih je obkrožalo, je slovenske komuniste pripeljalo do tega, da so pripravljeni pričakali propad kraljevine Jugoslavije.
PRIPRAVE PARTIJE NA USODNE DNI
V ozračju evropske napetosti in negotovosti je KPJ videla izhod v dajanju svobode ljudem. Na V. konferenci KPJ v Zagrebu 1940 leta so vsestransko
osvetlili vsa vprašanja. Povedali so možnost nevarnosti, ki grozi domovini od sil osi, katere, kot je rekel Tito „težijo, da nadenejo svojo voljo majhnim evropskih deželam in da jih neusmiljeno poteptajo". Josip Broz je poročal: „Ljudstvo Jugoslavije se ne strinja z izdajalsko notranjo in zunanjo politiko Cvetkovič—Maček ... Ljudstvo Jugoslavije noče fašizma, noče totalnega režima, noče biti suženj nemške in italijanske oligarhije, nikdar se ne bo sprijaznilo s polkolonialno odvisnostjo, katero so mu nadele tako imenovane zahodne demokracije po imperialistični vojni."
Konferenca je posvetila posebno pozornost borbi za enakopravnost jugoslovanskih narodov. Izvoljen je bil tudi 29-članski CK SKJ, na čelu z generalnim sekretarjem Josipom Brozom Titom.
Konferenco je tovariš Tito zaključil z znamenitimi preroškimi besedami: ,.Tovariši, pred nami so odločilni dnevi. Žato naprej v dokončno zmago! Naslednjo konferenco moramo imeti v od tujcev in kapitalistov osvobojeni deželi."
„Kar biloje pod pepelom, v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je zanetil naš tovariš Tito, Tito, Tito!"
Obdobje od 1941 do 1945 je najvišji slavolok zmage in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Vojna in revolucija sta prelomnici v razvoju naše dežele, ker sta omogočili razvoj socialistične države pobratenih in enakopravnih narodov, ki so deželo osvobodili od okupatorja in domačih izdajalcev ter začeli graditi socialistično samoupravno družbo. To je družba ekonomske in politične enakosti delovnih ljudi.
Vse to so naši narodi izvedli pod vodstvom KPJ na čelu s tovarišem Titom. Tito je zgodovinska osebnost, prek katere je spregovorilo ljudstvo.
V tem gigantskem in neenakopravnem štiriletnem boju je blestela vsestranost tovariša Tita.
Komunistična partija Slovenije je ob usodnih trenutkih vedela, kje je njeno mesto, zato ni zgolj naključje, daje le tri tedne po napadu na Jugoslavijo že bil v Ljubjjani pod Rožnikom sklican ustanovni sestanek Osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Tu so se zbrali predstavniki prav vseh naprednih strank. S ponosom lahko trdimo, da so se zbrali tisti, ki so čutili z narodom in so vedeli,
kje jim je v tistem trenutku mesto.
Zavedali so se, da nimamo več kaj izgubiti, zato so dvignili glavo in glas ter poklicali k uporu in solidarnosti vse napredno slovensko jjudstvo, ne glede na spol in družbeno pripadnost. To je bilo 27. aprila 1941 v Ljubljani. In ta dan danes praznujemo Slovenci kot praznik — dan Osvobodilne fronte — OF - slovenskega naroda.
BORBA ZA SAMOUPRAVNE IN ENAKOPRAVNE ODNOSE
Vojna je bila končana. Jugoslavija je bila porušena in imela ogromno človeških žrtev. Razdejane so bile tovarne, proge, ceste. Marsikaj je bilo potrebno zgraditi na novo. Na pridobitvah narodnoosvobodilnega boja se je začela graditev nove ljudske oblasti v vsej državi. Začelo se je uresničevanje ciljev revolucije in sanj delavskega razreda in kmetov. Začasna skupščina je 10. avgusta 1945 sprejela zakon, ki je prinesel največjo spremembo v razrednih odnosih in popravil ekonomski položaj najrevnejšega kmetijstva.
Po obnovitvi se je začela graditev, ki naj bi Jugoslavijo pospešeno osvobajala gospodarske neodvisnosti in zaostalosti. Toda privatna lastnina je onemogočala načrtni razvoj. Zato je bil 5. decembra 1946 sprejet zakon o nacionalizaciji, na osnovi katerega je bil sprejet prvi petletni načrt gospodarskega razvoja. Že pred informbirojevsko resolucijo j e imel Stalin pripombe na rešitve mnogih notranjih vprašanj.
Ni se strinjal s politiko KPJ do malega in srednjega kmetijstva. Zato smo tudi zavrnili zahtevo, da se izvrši kolektivizacija vseh zemljiških posesti. Nismo si dovolili vsiliti sklepe centra komunističnih partij, ki je popolnoma sprejemal Stalinove zahteve, vštevši tudi omejevanje neodvisnosti in nedotakljivosti. Razhod s Stalinom je omogočil še odločnejše korake k revolucionarno demokratični preobrazbi na temelju izkušenj iz narodnoosvobodilnega boja.
Sledil je nagel razvoj samoupravljanja. Prvi delavski svet je izvoljen 29. decembra 1949, samo nekaj dni po objavi navodil za ustanavljanje delavskih svetov, ki sta jih podpisala Boris Kidrič in Djuro Salaj. Po širjenju in krepitvi delavskih svetov je bil omogočen tudi širši razvoj samouprave v lokalnih teritorialnih skupnostih.
V razviti samoupravni socialistični družbi se je spreminjala tudi vloga partije, zato je KPJ
spremenila naziv — vzela j e naziv prvega Marxovega mednarodnega združenja delavcev: Zveza komunistov. To se je zgodilo na VI. kongresu v Zagrebu, ki je trajal od 2. - 7. novembra 1952.
Na Vil. kongresu v Ljubljani od 22. - 26. 4. 1958 na osnovi bogatih izkušenj razvoja naše revolucije v vojnih razmerah, v razmerah obnavljanja, graditve, ekonomske blokade in razvoja samoupravljanja sprejme Zveza komunistov Jugoslavije program ZKJ.
Na osnovi tega je prišlo do spremembe v političnem in družbeno-ekonomskem sistemu.
Zlom samoupravnih odporov je omogočil izpolnjevanje politike ZKJ pa tudi nadaljnjega razvoja samoupravne socialistične demokracije, enakopravnosti ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, kakor tudi večjega vpliva delavskega razreda na družbene odnose. Odpori taki usmeritvi v praksi so se posebno uspešno lomili v veliki iniciativi, ki se je začela na 21. seji Predsedstva ZKJ v Karadjordjevu 1. decembra 1971, in s pismom izvršnega biroja in predsednika ZKJ tovari-šaTita 18. septembra 1972.
ZADOLŽENI SMO,
DA.......
Vsestranska aktivnost članov ZK ni le statutarna dolžnost, pač pa hkrati pravica do prispevka k uresničevanju socialističnih ciljev. To nam nalagajo kongresni dokumenti, kakor tu-
di zakon o združenem delu. Zadolženi smo, da naredimo vse, da spravimo ta zakon v življenje. Naše geslo mora biti: „De-lali bomo za ..Prav gotovo je že minil čas za „branje“ zakona. To je lahko le še privatna zadeva, sedaj se lahko pogovarjamo le o resničnem poznavanju vsaj teme| nih potez vsebine in duha zakona. Sedaj je čas za utrjevanje in razčiščevanje dilem, zamudniki pa naj raje „be-rqo“ naskrivaj.
Ovrednotili smo že revolucionarno vrednost KPS za takratno rast partije in krepitev njenega vpliva v delavskem gibanju in v najširših plasteh kmečkih množic.
40-letnica pa sovpada s časom intenzivnega boja za spremembo družbeno-ekonomskega in družbeno-političnega položaja delovnega človeka. Delavec se vedno bo! ukinja kot razred s tem, ko se uve| av! a koncepci-ja združenega dela, svobodne menjave dela.
Da bomo začrtano uresničili, moramo nenehno skrbeti, da se spoznavamo, širimo in uveljavljamo marksistično misel, seveda v povezavi s socialistično prakso. Še bo! mora postati sestavina revolucionarne zavesti. Z jubilejnim letom sovpadajo tudi priprave na Vlil. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ. Vse kaže, da programa akcije ZK ne bo potrebno spreminjati. Prav gotovo pa bo potrebno dopolniti statut ZKJ.
Pregledati bomo morali, kako komunisti vsebinsko in organizacijsko izpolnjujemo naloge. Vso svojo dejavnost moramo usmeriti v sanacijo našega gospodarstva. Tudi družbeno načrtovanje razvoja še ni učinko-
vito. Krepitve socialistične demokracije še ni dovolj čutiti. Bojevati se moramo za popolnejše odnose v naših vrstah. Zavedati se moramo, da morajo biti še vedno prav komunisti gonilna sila. Tudi glede organizacijske strukture ne smemo biti zadovoljni sami s seboj, še vedno vodimo po starem.
Do kongresa bo naša naloga, da ocenimo, koliko naši člani konkretno prispevajo k neposrednemu odločanju in kako uresničujejo tudi druge zastavljene naloge. Organizirati in uresničevati je potrebno v družbeni praksi in bazi vse sprejete smernice. Nekateri se obnašajo tako kot daje idejno vlogo možno uresničiti le na partijskih sestankih, ne pa tudi v drugih oblikah dela. Letošnje leto bo potekalo tudi v ozračju priprav na nove volitve v delegatskem sistemu, ki bodo 1978. Oceniti bomo morali delo delegatov, od krajevnih skupnosti do najvišjih vodstev. Delegate bomo morali zamenjati z delavci iz neposredne proizvodnje, pri tem pa moramo že sedaj poudariti, da naravnega, zakonitega odhajanja ne smemo istovetiti z zamenja-# vo. Politiko moramo smatrati kot dolžnost, ne pa kot prednost. Izbrati bomo morai vodstva, ki bodo pritegnila k delu vse aktivne člane.
AKTIVNA
KOEKSISTENCA
Smo socialistična neuvrščena država, katere zunanja politika predstavlja enotno celoto z notranjo politiko. V mednarodnih odnosih se bojujemo za enakopravnost, internacionalnem, so-
lidarnost, za pravico vseh narodov do svobodnega lastnega razvoja.
Vse to pa ZKJ uspešno razvija v odnosih med našimi narodi in narodnostmi. Čeprav je praksa jugoslovanske politike v popolnem soglasju z duhom Združenih narodov, je bila Jugoslavija večkrat izpostav!ena pritiskom blokov in njihovih ožjih interesov. Imenovali so nas ,,majhna država med svetovi", toda neuvrščenost naše države je dobila posnemalce v svetu.
Njihove težnje so enake, zato je prišlo tudi do zbližanja. Aktivna in miroljubna koeksistenca je našla svoje mesto tudi v programu ZKJ, ki je bil sprejet na VII. kongresu. Taje edino mogoča v odnosih med državami in narodi, ne pa v odnosih med bloki, ker bi potem bilo to začasno premirje, ki bi skrivalo nevarnost novih spopadov. Ta načela so dobivala in še dobivajo iz leta v leto več pristašev. Zavedajo se, da je mir v svetu nedeljiv, vojne so enako nevarne. Tudi hladno vojno je potrebno odpraviti, ker je enako nevarna.
Prva konferenca šefov neuvrščenih držav in vlad je bila 1961, od 1. do 6. septembra v Beogradu.
Beograd je za kratek čas postal center tistega dela sveta, v katerem je potekal boj za odpravo kolonialnega sistema, za neodvisnost in enakopravnost. Konferenca v Kairu je še bolj podčrtala že na beograjski konferenci obravnavana vprašanja. Naslednja je bila v Lusaki od 8. do 10. septembra 1970. V Alži-ru pa od 5. do 9. septembra 1973.
V svetu čedalje bo! prevladuje prepričanje, daje mir nujen. Eden izmed korakov v tej smeri je bila konferenca o evropski varnosti v Helsinkih 1975. To je bil prvi korak k premostitvi blokovske delitve in k zboljšanju sodelovanja med evropskimi narodi. Seveda pa je bil najveličastnejši sestanek neuvrščenih peta konferenca v Cjjlombu od 16. do 19. avgusta 1*976. Ugotovljeno je bilo, da politika neuvrščanja, odkar je bila prvič sprožena '.pred več kot dvema desetletjema, čedalje bolj vpliva na razvoj mednarodne situacije. _Neuvrščenost je dokazala, da je najbolj dinamičen dejavnik pri zboljšanju resnične neodvisnosti držav in narodov.
Ta konferenca je poudarila ekonomske probleme kot prioritetne politične probleme sodobnega sveta. Pripravljamo se, da kot dosledni borci za mir in popuščanje napetosti v svetu letos gostimo v Beogradu drugo evropsko konferenco o varnosti.
program
dela pri usklajevanju samoupravnih odnosov in samoupravne organiziranosti z zakonom o združenem delu.
Konec novembra leta 1976 je bil sprejet zakon o združenem delu, ki je dolgo pričakovana osnova za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Zakon določa, da morajo vse OZD, torej v našem primeru TOZD in DO, uskladiti z njegovimi določbami svoje samoupravne odnose in samoupravno organiziranost v dveh letih - torej nekje do konca leta 1979.
Pri tem zakon pozna izjeme, ki so v tem, da je treba samoupravne družbenoekonomske odnose in samoupravno organiziranost uskladiti z zakonom do konca tekočega leta, ker predstavlja precej težko in odgovorno nalogo vseh organov, družbeno-političnih organizacij in posameznikov.
Prav zaradi relativno kratkega roka seje nujno plansko lotiti naloge. Poleg tega nam odnosi med samoupravnimi splošni-
naloge
komunistov
Sekretarji 00 ZK novomeške občine so imeli 9. in 10. marca seminar, Iger je beseda tekla o aktualnih nalogah komunistov pri uresničevanju zakona o združenem delu in gospodarski stabilizaciji ter o določilih zakona o družbeni samozaščiti.
Podana je bila ocena, da doseženi poslovni uspehi naših delovnih organizacij v letu 1976 kažejo na zmanjševanje komula-tivne sposobnosti. Zato so sklenili, daje potrebno organizirati vse subjektivne sile v splošno družbeno akcijo za povečanje dohodka, za zmanjševanje vseh vrst stroškov, za splošno varčevalno usmeijenost vseh subjektov gospodarjenja.
Pri uresničevanju bodočega razvoja moramo upoštevati v temeljih planov postavljena izhodišča.
Vse 00 ZK so dolžne, da pripravijo akcijske programe s konkretnimi zadolžitvami komunistov, ki delujejo v različnih organih. Na vsakem sestanku morajo 00 ZK oceniti, kako poteka uresničevanje nalog, ki so si jih z akcijskim programom zadale, povezane s konkretnimi akcijami za uresničevanje zakona.
mi akti, s katerimi se urejajo samoupravni odnosi in samoupravna organiziranost ter njihova medsebojna povezanost, narekujejo določeno zakonitost in sistematiko postopka. Nekateri samoupravni splošni akti so namreč osnova za sprejemanje drugih samoupravnih splošnih aktov.
Z druge strani pa moramo skrbeti in upoštevati medsebojno dialektično celoto, ki jo predstavljajo samoupravni odnosi (vsebina) in samoupravna organiziranost (oblika teh odnosov). Vsebina je torej osnova za samoupravno organiziranost, vendar so možni in smotrni primeri, ko se aktiviramo istočasno na obeh področjih.
Lahko rečemo, daje v našem konkretnem primeru pri uskla-
jevanju samoupravnih odnosov in samoupravne organiziranosti smotrno, da istočasno delujemo na obeh primerih, ker gre le za izpolnjevanje samoupravnih odnosov in samoupravne organiziranosti ter za usklajevanje le-teh z ZZD, razen v primeru, če nam bo konkretna situacija narekovala drugačen pristop k posameznim problemom.
Vredno je omeniti tudi dejstvo, da so pravna služba in TOZD ter DSSS že v letnih načrtih oz. v programu dela navedene službe zastavili svoje osnove aktivnosti na tem področju. Na teh osnovah si zastavljajo naloge TOZD in DSSS ter DO LABOD.
Usklajevanje drugih samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu in s pre-
jetimi zgoraj navedenimi samoupravnimi splošnimi akti po programu za leto 1978.
Programa v osnovi ne bi spreminjali tudi v primeru, če bi med postopkom prišlo do organiziranja novih TOZD.
Ta program naj bi proučili delavski sveti vseh TOZD, ki naj pošljejo pravni službi svoje pripombe in predloge na zastavljeni program. Vejajo torej splošna načela: odgovornost organov in služb za pripravo osnutkov samoupravnih splošnih aktov ter aktivna udeležba družbenopolitičnih organizacij v tej in tudi v fazi sprejemanja samoupravnih splošnih aktov in odgovornost delavcev, da v zastavljenem roku sprejmejo oziroma sklenejo posamezne splošne akte.
SPLOŠNA SLUŽBA
P R O G R A M
usklajevanja samoupravnih odnosov in samoupravne organiziranosti z Zakonom o združenem delu.
—1~—————————
Zarj.
št. ! Naloge
Nosilci
Drugi aktivni in odgovorni udeleženci v postopku
DPO in zbori delavcev
Organi in strokovna služba
Organizacija TOZD skup dejavnosti.
(Vsebinska opredelitev nalog skupnega pomena in ustrezna organiziranost .)
Zbor delavcev v skupni dejavnosti (priprava dela, komercialni, trgovinski posli in transport).
Vse dnužbeno poli,-organizacije pred-sind .organiaacija ter zbori delavcev drugih TOZD.
glavni direktor, direktorji TOZD, delavski svet TOZD - DSSS in pravna služba (skrbijo za potek postopka)
Rok za sprejem oz. sklhnitev
30.6.1977
T
Samoupravni sporazum	i i	Delavci v TOZD in v	! Vse družbeno-poli.}	glavni direktor,	[31.5.1977
o združevanju dela de-	i	DSSS.	i organizacije pred- j	direktorji TOZD in
lavcev v TOZD in DSSS.	i		| vsem sindikalna |	DSSS, delavski
	i		j organizacija.	sveti TOZD in DSSS, i
	i i		pravna služba (skrbijo i	
	i		i	za pripravo osnutka inj
				ža potek postopka). j
				R 30.4.77 za pripravo}
	i i		! |	osnutka. i
Spremembe in dopolnit-	i i i	Delavci v TOZD in	i	s J Vse družbeno-poli .■	glavni direktor,	i 30.6.1977
ve statutov TOZD in	i i	v DSSS.	| organizacije pred- j	direktorji TOZD in
DSSS.	i		! vsem sindikalna	DSSS, DS TOZD in
	i		i organizacija.	DSSS, pravna služba [
	i		i	(skrbijo za pripravo |
	i		i	osnutka in za potek
	i i		i	postopka). R za osnutek
	i			30.5.1977	!
4	Spremembe in dopolnitv	j Delavci v TOZD	Vse družbeno-političnej Glavni direktor,	30.9.1977
	samoupr .sporazuma o	in v DSSS.	organizacije predvsem j direktorji TOZD in	
	združevanju TOZD v DO		sindikalna organizacija^ DSSS, DS TOZD in	,
			\ DSSS, pravna slu-	
			[ žba (skrbijo za pri-	
			! pravo osnutka in za	
			! potek postopka) in	
			' delavski svet DO.	
			j Rok za osnutek	
			| 30.8.1977.	
5.	Samoupravni sporarzum	Delavci v TOZD	Vse družbeno-političnej Glani direktor,	31.10.1977
	o urejanju medsebojnih	in v DSSS.	organizacije predvsem direktorji TOZD	
	pravic, obveznosti in		sindikalna organizacijah in D5SS, DS TOZD	
	odgovornosti med TOZD		j in DSSS, pravna	
	in DSSS.		j služba (skrbijo za	
			[ pripravo osnutka	
			i in za potek postop-	
			i ka;. Rok za osnu-	
			! tek 30.9.1977.	
6.	Statut DO LABOD.	Delavci v TOZD	Vse družbeno-političnej glavni direktor,	30.11.1977
		in v DSSS.	organizacije predvsem j direktorji TOZD	
			sindikalna organiza- j in DSSS, delavski	
			cija.	| sveti TOZD in DSSS	
			j pravna služba (skr-	
			J bi jo za osnutek).	
7.	Določanje skupnih osno\	Delavci v TOZD	Vse družbeno-političnej glavni direktor,	31.12.1977
	za delitev dohodka in	in v DSSS.	organizacij e predvsem j direktorji TOZD in	
	osebnih dohodkov.		dindikalna organizac. j DSSS, DS TOZD in	
			! DSSS in pravna slu-j	
			! žba (skrbijo za osnij-	
			j tek). R za osnutek |	
			| 30.11.77.	!	
23. aprila se končuje „Teden Komunista', pod geslom „Človek, delo, kultura". Z razstavo amaterske likovne skupine „Vladimir Lamut" iz Novega mesta smo približali proizvajalcu del kulture. Na sliki: delavke v obratu družbene prehrane med odmorom v menzi, kjer je bila razstava. (Foto: Pavlin)
dan žena v »delti«
8. marec, dan žena, ima v naši družbi velik pomen. Poseben poudarek dajemo tudi prazniku tudi v našem kolektivu, saj ga sestavlja 94% žensk. Poleg tega je ta dan praznik naše tovarne, ki smo ga počastili z osrednjo slovesnostjo. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole TONE ŽNIDARIČ, pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj, TOZD Avtopark, otroci naših mamic in naša mladinska skupina.
Pred tem slovesnim dnem smo organizirali v naši TOZD vrsto tekmovanj, od katerih je največjega pomena strelsko tekmovanje 32 strelskih skupin iz občine Ptuj.
Ta podatek nam pove, daje to največje strelsko tekmovanje v naši občini. Morda bi ob tej priliki omenili, daje na teh tekmovanjih premalo žensk, saj jih je bilo od 160 tekmovalcev samo 19. Analiza tekmovanja je pokazala, da ženske ne zaostajajo za povprečnimi rezultati strelcev. Vzrok za minimalno udeležbo strelk ni torej v kvaliteti, temveč je to napaka strelskih družin pri sestavljanju tekmovalnih ekip. Že prejšnja leta se je naša strelska družina zavzemala za to, da bi v ta tekmovanja vključili čim več žensk, vendar nismo opazili vidnih sprememb.
Poglejmo rezultate tekmovanja, ki je bilo 6. marca v prostorih „Delte“.
EKIPNO ŽENSKE:
1.	mesto (657 krogov) SD IZBIRA
2.	mesto (651 krogov) SD AGIS
3.	mesto (593 krogov) SD DELTA
PIONIRJI EKIPNO:
1.	mesto (740 krogov) osnovna šola Ivana Spolenjaka
2.	mesto (665 krogov) osnovna šola Jurišinci
3.	mesto (626 krogov) sekcija osnovne šole Ptuj
EKIPNO MOŠKI:
1.	mesto (839 krogov) SD Turnišče — I. ekipa
2.	mesto (833 krogov) SD Kidričevo — I. ekipa
3.	mesto (832 krogov) SD Jože Lacko Ptuj
4.	mesto (815 krogov) mešana skupina SD Turnišče
REZULTATI POSAMEZNIKOV:
1.	mesto (180 krogov) MALEK VIKTOR, SD Jože Lacko
2.	mesto (175 krogov) SKOK MIRA, SD Turnišče
3.	mesto (174 krogov) MATJAŠIČ ZDENKA, SD Turnišče Vsem nastopajočim čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo še več tako uspešnih srečanj.
brez ovir
Ta stavek mi ni dal samo neke misli, pač pa me je pripravil do tega, da sem začela razmišljati. Pravimo mu geslo. To geslo naj bi vodilo naše ravnanje, preverjalo sedanje ravnanje ali pa nas usmerjalo k novim dejanjem.
Ob letošnjem prazniku se mi zdi pomembno težišče prav na komponenti gesla: ovira. Ali smo se že kdaj vprašali, kaj naj to pomeni? Telesno motorično in funkcionalno prizadeti osebi lahko pomeni oviro že ena stopnica pri vstopu ali pa preozka vhodna vrata.
Za več kot četrtino vsega prebivalstva so objekti življenjsko pomembni. Pomembna so jim stanovanja, pa naj bodo stara ali nova, v mestih ali na deželi. Sem spadajo tudi javne zgradbe, kulturne ustanove, prevozna sredstva, pristop k delovnim mestom in podobno. Vse to j e invalidom le težko dostopno.
Ža prizadete so že arhitektonske ovire poglavitna ovira. Zaradi tega so prizadetim več ali manj nedostopni užitki kulturnih dobrin in uživanje umetniških vrednot. Vsi ti užitki pa so sestavni del pravice človeka do družbenega življenja. Povsod, na vseh nivojih vedno poudarjamo, da so vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost nujen del vsakdanjega življenja ljudi. Vedeti moramo, da se bo vedno več telesno prizadetih vključevalo v delovne kolektive in se zaposlovalo v delovnih organizacijah. Pri tem se moramo zavedati, da mnogi izmed teh z omenjeno delazmož-nostjo ne morejo enakopravno sodelovati v delitvi dela, dasi-ravno ustrezajo zahtevam delovnega mesta. Svoboščine in pravice občana, ki jih je določila ustava, so lahko omenjene samo z enakimi svoboščinami drugih in z interesi socialistične družbene skupnosti, in temelje na Leninovi definiciji o svobodi človeka: ,.Svobodni smo samo toliko, kolikor spremenimo stvari same na sebi v stvari za nas.“ Še toliko poudarjene in varovane svoboščine človeka in enakopravnost pa ne pridejo do izraza in se ne morejo uresničiti, če človek zaradi svoje telesne prizadetosti ne more uporabljati dobrin.
Tudi v našem kolektivu imamo več telesno prizadetih. Sklenimo, da se bomo tudi mi potrudili, jim stali ob strani in z dobro voljo pomagali, da dosežejo čim več v svojem življenju tudi z našo pomočjo.
Zveze sindikatov Jugoslavije J
Zveza sindikatov Jugoslavije je poslala sindikatom in stro- S kovnim delavcem v OZD navodilo za vodenje organizirane / akcije sindikata za določitev sredstev za osebne dohodke na £ osnovi določil zakona o združenem delu, s poudarkom, da se £ vsako delo in njegovi rezultati lahko in morajo meriti.	£
Delavci v OZD so dolžni, da sprejmejo osnove in merila za £ delitev sredstev za osebne dohodke s splošnimi samouprav- £ nimi akti, zasnovanimi na 128. in 129. členu zakona ozdru- # ženem delu. V kolikor delavci ne sprejmejo povsem konkret- J nih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke v £ zakonskem roku, zakon predvideva prejemanje zajamčenih 0 zagotovljenih osebnih dohodkov, ne glede na dosežene rezul- / tate dela in dohodek.	£
Kot merilo dela in rezultatov dela na osnovi rezultatov £ tekočega dela zakon posebno poudarja:	£
—	obseg in zahtevnost dela,	£
—	kvaliteto doseženih rezultatov dela,	£
—	uspešnost koriščenja sredstev dela,	£
—	doseženi prihranki v delu,	#
—	koriščenje delovnega časa	£
—	odgovornost pri delu in pogoji dela	£
Nadalje je potrebno pregledati obstoječe osnove in merila £
za delitev sredstev za osebne dohodke in oceniti, v kakšni 0 meri stimulirajo delavce za dvig proizvodnje, produktivnosti £ dela in dohodka.	£
a################################""""«
opozorilo
pohod
Z namenom, da se letos bolj množično udeležimo „pohoda po poteh okupirane Ljubljane", sem se namenila opisati, kako seje ,,labodovkam“ godilo lani.
Začelo se je kot v pravljici: ,,Bilo je lepega majskega jutra ..
Skoraj tri tedne pred tem sem se nedolžno zanimala pri športno in borbeno navdušenih članicah kolektiva v Novem mestu, če bi bile pripravjjene iti na vsakoletni pohod ob žici okupirane Ljubljane.
V odgovor sem dobila celo vrsto skomigovanj z rameni ter ,,bistrili" vprašanj, kot na primer: „Ali res nimaš drugega dela? “ Kljub temu sem le nabrala še štiri junakinje: Klemenčič Sonjo, Požek Danico, Berus Ido in Pavlič Ivo.
Večina „anketiranih“ kandidatk pa je ob vprašanjih zavijala oči, razpravljala o utrujenih nogah ter letih. Nekatere so celo ugotovile, da imajo ravno 8. maja, na dan pohoda, ogromno opravkov, praznovanj rojstnih dnevov in podobnih velevažnih dogodkov.
Res, ta dan je za novomeške „labodovce“ zelo pomemben, saj pol organizacije nekaj praznuje ali obžaluje in sploh ne utegne opravljati drugih aktivnosti. Pa nič hudega. Kogar ni, brez njega se da. Vsi so zamudili prijetno dopoldne.
Ob pol šestih sem kot organizatorka pobrala v Kandiji prvi dve kandidatki. Ostali smo pobrali v Bršljinu, potem pa smo krenile proti startu. Seveda so nas neustrašni moški tekmovalci iz novomeškega Pionirja navdušeno prehiteli že kar na cesti pred Trebnjem, kjerje omejitev do 80 km/h. Se več jih je bilo, kdo bi se vseh spominjal in našteval.
Vožnja v jutranjem hladu je bila prijetna in je hitro minila. Prva etapa poti (cca 70 km do starta) je minila brez večjih težav in dogodivščin.
Na startu smo bile tako zgodnje, da še ni bil prehud „se-menj". Ob njem so stali pulti z raznobarvnimi napisi, kot npr. Lovska zveza (pa niso prav nič prodajali, niti običajnih lovskih zgodb), nekateri vodje ekip pa so zavijali od kričanja in svoje ovčice milo prosili, naj se ne izgube. Pa ti mimo prikoraka ekipa tovarne SAVA v enotnih oranžnih oblekah, ki je bila s svojo urejenostjo in disciplino vsem v napoto.
Prerinile smo se skozi start in dobile značko, ki smo si j o po-
nosno pripele in krenile na pot. Najhujše je bilo za nami. Zavedale smo se, da se pohod konča pod napisom cilj. Po prašnem asfaltu smo zakorakale za ostalim. Cesta se je kaj kmalu povzpela na Golovec. Tu so na obeh straneh poti že poležavali taborniki in se pretegovali v slikovitih držah. Njihove oči so med tem, ko so grizljali slamico, pazile na nas, da si ne bi skrajšali poti.
Glede na to, da v bližini ni bilo na celi prvi tretjini poti (čez Golovec) nobenega ustreznega lokala, so pazili zastonj. S sotrpini.smo vsake toliko časa izmenjale kakšno duhovito pripombo. Po vsaki taki „premie-ri“ smo kot na krilih oddivjali dalje čez ljubljanski „pragozd“ in že bili v puščavi, ki se jo je civilizacija (kupi smeti, slab zrak, čudne hiše, itd) že dotaknila.
To je nekdanje ljubljansko barje, kjer so že koliščaiji uprizarjali svoje pohode. Fantje iz drugih skupin, posebno taborniki, so mimo nas brzeli še enkrat hitreje (vsaj v prvi polovici).
Med neustrašnim hupanjem smo se umikali trem avtomobilom in ugotavljali, daje promet malce gost. Sonce je ravno prav sijalo, da smo si začele odpenjati jopice in skrivaj brisati pot s čela. Ravna, prašna cestaje mo-<■ notono tolkla dalje svojo pe-,. sem ... gremo ... gremo ..., dokler nismo prispele do Gru-v berjevega prekopa, kjer nam je naša vrla vojska postavila pontonski most. Tu smo se zopet zlile z množico pionirjev, mladincev in drugih pohodnikov, med katerimi so bili celo očetje in mamice, ki so nosili svoje nadebudne potomce na ramenih, od koder so seveda dobro opazovali nižje hodeče ljudstvo.
Ne daleč dalje nas je iz ene od delovnih organizacij opazoval kompletni TOZD in ustvarjal s tem svojo presežno vre-
dnost, ko je komentiral obliko deklet, te pa seveda nazaj njihovo oliko.
Kmalu nas je rešil pogled na civilizacijo. Avtobus mestnega prometa, že zopet asfalt in seveda vsa mogoča motorizacija. Tudi prvi bifeji so že posrkali nadvse pomoči potrebne pohodnike. Zdržale smo in hitele mimo gostiln, iz katerih so nas dobrohotno opazovali športni tre-bušniki in njih vdane žene ter se mirno nacejali s pivom.
Nenadoma se je pot kar zasi-rila. Mirna kolona strumnih kadetov je nemoteno korakala skoraj v ravnih vrstah. Za njimi so brzeli mladinci, ki so prepevali Kozaro, nato pa množična pohodna enota Doma tehniških šol, z zastavami in ostalimi potrebščinami. Vse to nas je prebudilo iz zasanjenosti in opazovanja, da smo strumneje stopile z njimi v korak.
Ob cesti razporejena dekleta prve pomoči pa niso na predloge pohodnikov in demonstrativno slabo počutje hotele izvajati umetnega dihanja. Medtem se nam je že prikazalo Mirje (Emonski zid) in z njim konec poti.
Kot ponavadi je bila največja gneča proti koncu, v ozkem žepu Vegove ulice in pred univerzo so fanfare od samega začudenja pozabile naznaniti naš prihod, me pa smo se zato raje prijele za roke, da se ne bi izgubile.
Seveda smo se za slovo še vsedle v park na Trgu revolucije in obudile spomine na herojska" dejanja med potjo ih se dogovarjale že za letos, ko nas bo verjetno več, ali pa tudi ne! V vsakem primeru vemo, da bo lepo. In če kdo ne verjame, mu lahko pod nos potisnemo značke. Dokumentarično lahko dokažemo, da smo med tem, ko so ostali poležavali ali praznovali", pošteno in veselo potova-lč ob žiči okupirane Ljubljane.
mladi v delti
Mladina v TOZD „Delta“ še naprej uspešno opravlja zastavljene naloge. Pri svojem delu se povezujemo z iružbenopolitič-nimi organizacijami vseh TOZD „Laboda“, OK ZSM Ptuj, klubom mladih v Ptuju, klubom mladih samoupravljalcev, klubom mladih komunistov, z mladimi v drugih delovnih organizacijah v občini Ptuj in mladimi v krajevni skupnosti Rogoznica.
V	naši delovni organizaciji smo mladi vklj učeni v sindikalno organizacijo, delavski svet in ZK. Pomagamo pri reševanju skupnih nalog, ki se tičejo tako našega kolektiva, kot drugih TOZD Laboda, kar pa je zaradi preslabe povezave včasih izredno težavno. OK ZSM Ptuj, kjer imamo svoj sedež, nas redno seznanja o delu, ki ga opravlja mladina drugod po Sloveniji. Vsak prvi torek v mesecu imamo skupno sejo predsedstva.
V	povezavi s Klubom mladih pripravljamo proslave, literarne večere, srečanja s pisatelji, pesniki, razstave likovne umetnosti, kino, plese in druga srečanja in tekmovanja. Uspešno navezujemo tudi stike z mladimi v krajevni skupnosti Rogoznica, kamor pošiljamo delegate na seje, se seznanjamo z njihovim delom ter sodelujemo na njihovih športnih tekmovanjih in drugih srečanjih.
Enega mladinca smo poslali na izpopolnjevanje na enotedenski politični tečaj, ženski gasilski desetini pa obiskujeta tečaj za podčasnike. V letošnjem letu nas čakajo še posebne težke naloge pri organiziranju tekmovanj, proslav, pohodov, delovnih akcij, srečanj z brigadirji, ki potekajo v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPS, 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ, 85. rojstnega dneva predsednika ZKJ in predsednika SFRJ tov. Tita in 36-letnice ustanovitve OF.
Pripravljamo se tudi na občinska tekmovanja, ki jih pripravlja OK ZMS Ptuj in bodo od aprila do 25. maja. Na tekmovanjih bomo sodelovali v teh disciplinah: rokometu, streljanju, šahu, pikadu, kolesarjenju. 22. aprila bo srečanje z brigadirji v ptujski občini, 23. aprila pa se bomo skupaj z brigadirji udeležili pohoda po poteh revolucije v Mostju.
S sodelovanjem na vseh teh prireditvah želimo izraziti svojo pripadnost samoupravni socialistični in neuvrščeni Jugoslaviji. Izraziti želimo svoje zaupanje do politike ZKJ in našega dragega tov. Tita.
ANICA LESJAK
koliko je vredna pozornost
Oglaša se upokojeni delavec sedanje Labodove TOZD Delta iz Ptuja. V Delti sem bil zaposlen od osvoboditve do upokojitve pred nekaj leti. Kljub težavam, ki smo jih imeli, sem bil v Deltinem kolektivu zelo zadovoljen. Toda, ko sem odšel v pokoj, sem bil, po pravici povedano, nekoliko potrt. Naenkrat sem se počutil odrinjenega, nikomur potrebnega. Vendar sem si mislil: saj bo podjetje brez mene ravno tako lahko shajalo, le bivši sodelavci se čez nekaj časa ne bodo več spomnili name.
Pa ni tako. In prav zaradi tega sem se lotil pisanja. Labod, oz. njegova TOZD Delta Ptuj ni pozabila svojih bivših delavcev. Kljub finančnim težavam, ki pretresajo pravzaprav vso tekstilno industrijo, smo doživeli upokojenci Delte ob dnevu žena lepo presenečenje. Dobili smo namreč denarne nakaznice, ki jih je poslala Delta svojim nekdanjim delavcem in s tem dokazala, da nanje ni pozabila. In to je tisto, kar je nas upokojence najbolj razveselilo - pozornost! Čeprav smo bili seveda veseli tudi denarja.
Na koncu moram povedati, da ta obdaritev ni bila prva in da so nas povabili tudi na razne proslave in prireditve v podjetju. Zato se Labodu in TOZD Delta Ptuj iskreno zahvaljujemo za pozornost, ki jo nam upokojencem izkazujete, ter jima 'obema želimo še mnogo delovnih uspehov.
FRANC VUČAK
Pripis uredništva:
Veseli smo bili vašega pisma, tov, Vučak. Veijemite nam, daje tudi nam prijetno ob misli, da toliko upokojencev živi še naprej s tovarno. Preveč dela nas vseh je vtkanega v našo sedanjost, da bi ga lahko kar tako pozabili!
V_______________________
V razpravi je osnutek pravilnika o požarni varnosti. Osnutek so prejeli vsi vodje služb in direktorji TOZD, ki so hkrati zadolženi za tolmačenje le-tega. Do sedaj služba, ki je pripravila ta akt, ni prejela bistvenih pripomb in zato meni, da bo v najkrajšem času sprejet.
lOpT;
Sarajevo in beograd
Konec februarja smo „Labo-dove“ izdelke prikazali na sarajevskem sejmu. Dobili smo najlepše priznanje za svoj trud: zlato in srebrno rožo. Tudi beograjski sejem je zelo navdušil tiste, ki so si ga ogledali, in tudi naše komercialiste.
Labodovi modeli so zelo moderni in funkcionalni, vsi prikazani modeli bodo tudi v redni prodaji. Moške srajce in ženske bluze so iz bombažnih tkanin, v letos tako moderni beige in kaki barvi, posebno v tej zadnjije bila prikazana cela paleta srajc in model „Ivica“ je dobil priznanje „izbor potrošača“.
Veliko zanimanje je bilo tudi za srajce iz bombažnega žameta, ki letos prevladuje v športni modi.
Modeli VO so v glavnem iz ,,kamelje dlake“ in v pepita materialu, od beige do žgane rjave barve.
Ženska jopa model D—4—811 iz double face je dobila priznanje „izbor potroša-ča“; moški pepita plašč, prav tako v double face, se pravi ,,plašč brez podloge", prav tako.
Vsekakor smo dosegli lep uspeh.
jesen-zima 1977
Jesensko — zimsko zaključevanje prodaje ženskih bluz je pri kraju. Prodano je približno 60 odstotkov količine, ki je predvidena za prodajo. Pri tem še vedno prednjači slovensko tržišče, na katerega prav gotovo vpliva boljša ponudba in prizadevnost potnika.
Glede na povpraševanje tržišča po naših izdelkih lahko predvidimo še boljšo prodajo, pri tem pa ne bomo smeli zanemariti izpopolnitve naše ponudbe. Ponudba bo morala biti enotna in povezana od kreacij modelov, izbire blaga do potnikov.
Letošnja jesensko — zimska kolekcija nudi predvsem širok izbor flanelastih materialov, ki jih je tržišče zelo dobro sprejelo.
Škoda, da nimamo na razpolago take tkanine iz domače proizvodnje. Za prihodnje bo potrebno vso pozornost posvetiti iskanju domačih tkanin, da bi se izognili uvozu. Pri tem se bo pojavil drug problem: uniformiranje ženskih bluz, kajti domači proizvajalci ne delajo manj kot 1.000 ali 1.500 metrov.
laže do posebnega
dodatka za otroka
Otroku, ki ima samo enega roditelja in prejema otroški dodatek, gre pravica do posebnega dodatka v višini šestdeset dinarjev. To je navrženo k otroškemu dodatku, kije uveljavljen na podlagi obstoječega cenzusa.
Strokovna komisija Zveze skupnosti otroškega varstva je pripravila predlog spremembe pravilnika o pogojih za sprejemanje denarnih pomoči v letu 1977. Tu gre za spremembo 12. člena, ki govori o pravici otroka do denarne pomoči v primerih, ko zakonska zveza obstoji, pa eden izmed roditeljev ni zmožen delati in ni upokojen, je na odsluženju vojaškega roka, na rednem šolanju ali pa prestaja kazen.
Predlog za spremembo pravilnika se nanaša na dosedanjo zahtevo, da mora mati v primeru, ko ni zakonske skupnosti, in tista, ki je rodila otroka izven zakonske zveze, uveljaviti najprej preživnino in šele nato pravico do posebnega dodatka za svojega otroka. To pa je včasih za mater nekoliko prekruto, kajti postopek uveljavljanja preživnine je ozko povezan z ugotavljanjem očetovstva, ki ga marsikatera mati iz različnih osebnih razlogov noče izvesti. Zato naj bi v bodoče za pridobitev posebnega dodatka zadostovala materina izjava pristojni občinski komisiji skupnosti otroškega varstva, da želi obdržati očetovo ime v anonimnosti. Ta problem je med drugim obravnaval na svoji seji 21. februarja izvršni odbor otroškega varstva. O spremembi pravilnika bo razpravljala in sklepala še skupščina te skupnosti.
svetovni dan zdravja
Vsako leto 7. aprila, ko se spominjamo ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije, praznujemo svetovni dan zdravja. Letošnji dan je potekal pod geslom »Cepljenje — osnovno varstvo otrok".
Svetovna zdravstvena organizacija je to geslo izbrala z namenom, da zavaruje otroke vsega sveta, posebno tiste v manj razvitih deželah. Marsikje pomeni cepljenje otrok eno najbolj osnovnih izhodišč in pogojev, da se izboljša zdravstveno stanje.
S cepljenjem spodbudimo v telesu tvorbo protisnovi, ki za daljši ali krajši čas preprečijo, da bi bili dovzetni za bolezen, proti kateri je bil cepljen. V Sloveniji smo na tak način praktično uspeli izkoreniniti davico in otroško ohromelost, močno pa so se zmanjšale tudi druge bolezni.
Ob svetovnem dnevu zdravja se spominjamo tudi vprašanj širšega zdravstvenega varstva naših najmlajših, predšolskih in tudi šolskih otrok. Skrbeti in prizadevati si moramo za zdravje otrok v vzgojnovarstvenih zavodih, sodobni šoli in za preprečevanje nesreč. Pri tem moramo veliko skrbi in pozornosti posvetiti zdravi prehrani.
Akcija pod geslom »Cepljenje - osnovno varstvo otrok" bo tekla vse leto. Vabimo vas, matere, očete, delavke in državljane, da spremljate akcijo svetovnega dneva zdravja. Storimo vse, da bomo dosegli čim večji uspeh!
V_________________________/
30. marca 1977 je bila v TOZD Libna redna letna konferenca OOS, na kateri je bilo podano poročilo o delu sindikata v preteklem obdobju.
Osnovni organizaciji sindikata TOZD Ločna in delovne skupnosti skupnih služb v Novem mestu
POZIVATA
člane delovne skupnosti, ki se v prostem času ukvarjajo s kakršno koli obliko ustvarjalnosti, naj nam to sporočijo.
Radi bi ugotovili, v kakšni meri in s katerimi dejavnostmi se ukvarjajo člani delovne skupnosti v prostem času.
V poštev pridejo vse vrste rokodelskih in intelektualnih izdelkov.
Če bosta pestrost in obseg prijavljenih del in kandidatov omogočala, bomo organizirali razstavo teh izdelkov v novomeškem obratu družbene prehrane.
Rok za prijavo je 30. april letos.
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je 17. marca obravnaval med drugim tudi pismeno poročilo o kontroli izvajanja ukrepov družbene samozaščite. Na osnovi ugotovitev je delavski svet sklenil, da organizira predavanje o družbeni samozaščiti in o vsakodnevnih nalogah zaposlenih za izvajanje ukrepov družbene samozaščite. Za to predavanje je zadolžen strokovni sodelavec tovariš Milan Ilič.
Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Libna Krško in v skladu s pooblastili samoupravnega sporazuma je delavski svet delovne skupnosti skupnih služb sklenil:
1.	Prične se z izgradnjo objekta »proizvodni prostori TOZD Libna". Izgradnja se izvrši v dveh fazah.
2.	Za izgradnjo prve faze se sklene pogodba s SGP ,.Pionir" takoj, ko bo investicija te faze prij avljena pri SDK in bo zagotovljeno gradbeno dovoljenje.
Potrebna sredstva za izgradnjo prve faze so zagotovljena.
leto
varstva
okolja
Skupščina SFRJ je 1. fe-bruaija 1977 z odlokom razglasila leto 1977 za leto varstva in izboljšanja človekovega življenja in delovnega okolja.
V izhodiščih te razglasitve je navedeno, da je njen namen zagotoviti delovnim ljudem in občanom uspešnejše varstvo in izboljšanje življenjskega in delovnega okolja ter pritegniti k temu vse sile v združenem delu in v celotni družbi, da se ohranijo naravne in z delom ustvarjene vrednote kot bistven element za zdravo, varno in ustvarjalno človekovo življenje in celoten razvoj naše samoupravne socialistične dtupnosti.
Zbori slovenske skupščine so 21. marca 1977 razpravljali o tej temi, saj je bila to ena od osrednjih točk dnevnega reda.
V___________________
/\
akcija še teče!
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delovne skupnosti skupnih služb nadaljujejo z aktivnostjo pri formiranju nove TOZD skupne dejavno-sti v Novem mestu.
10 sindikata je delavcem, doslej zaposlenim v delovni skupnosti skupnih služb, ki imajo pogoje, da se organizirajo v novo TOZD skupne dejavnosti, posredoval pismeno gradivo. S tem želimo doseči čim večjo angažira-
nnct V OP h
Člani 00 ZK so zadolženi, da v duhu zakona o združenem delu razlagajo in usmerjajo razmišljanja ter razprave pred zbori delovnih ljudi, kakor tudi na samih zborih. S to akcijo želimo, da bi se člani naše delovne skupnosti res dobro seznanili in se tako zavestno odločili za novo organiziranost.
v_____________________y
Občinski sindikalni svet Ptuj je priredil v skladu s svojim programom izobraževalna sindikalnih delavcev za leto 1977 dvodnevni seminar za vodstva OOS in sindikalnih konferenc. Seminar je bil 25. in 26. marca na gradu Bori pri Ptuju. , Zaradi aktualnosti tem je bil seminar obvezen in smo se ga udeležile tri predstavnice 10 OOS TOZD »Delta6.
Teme predavanj so bile naslednje:
1.	Priprava na volitve 1978 - naloge sindikata
2.	Sindikat in kultura
3.	Stanje in gibanje gospodarstva v občini Ptuj po ZR za leto 1976 in naloge v letu 1977
4.	Delavska kontrola in družbena samozaščita - naloge sindikata
5.	Vloga in naloge sindikatov v zakonu o združenem delu
6.	Družbenoekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu
Predavanje je bilo zelo poučno in smo ga skrbno sp renčale. Na prihodnji seji izvršnega odbora OOS bomo podale poročilo in prisotne seznanile s sprejetimi sklepi.
labod
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. I Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični 1 urednik:	Marjan Moškon.
Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska -KNJIGOTISK, Novo mesto