glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 3. Konference komunistov 4. Zaklonišča 5. Volitve 6. Smučajmo titovo velenje, 14. decembra 1989 številka 47 (1003), cena 30.000 dinarjev [\+ c/UJr- Velik skok Gospodarska blokada Srbije na našem območju: oktobrske proizvodnje Trganje vezi - najbolj dosledna trgovina Z gibanjem industrijske proizvodnje smo lahko v občini Velenje v letošnjem letu zadovoljni, saj je ta ves čas nad lanskoletnim nivojem, v desetih mesecih pa smo naredili 8,2 odstotka več kot lani v enakem času. V dopustniških mesecih nam je proizvodnja nekoliko upadla, v septembru pa znova porastla, še bolj pa oktobra, ko smo septembrsko višino presegli kar za 32,6 odstotkov. Najbolj so letos presegli lansko proizvodnjo v proizvodnji gradbenega materiala (25 odstotkov), usnja in krzna ter malenkost v grafični dejavnosti. Elektrogospodarstvo proizvaja približno toliko kot lani, malenkost pod lansko višino je pridobivanje premoga in kovinsko predelovalna dejavnost. Proizvodnja električnih strojev in aparatov dosega le tri četrtine lanske višine, pa četudi se je v oktobru v primerjavi s septembrom povečala kar za 138 odstotkov. Zaloge končnih izdelkov so bile ob koncu oktobra za 26 odstotkov nižje kot lani, v primerjavi s septembrom pa so višje za 2,8 odstotka. Občina Velenje sodi še naprej med uspešne izvoznike, v desetih mesecih pa smo presegli uvoz za 13,2 odstotka, konvertibilnega za 10, klirinškega pa kar za 118 odstotkov. Pa še osebni dohodki! V septembru je znašal povprečni osebni dohodek na delavca v občini 15.232.363 din (republiki 14.151.261 din) v gospodarstvu 15.151.482 (republiki 13.585.700 din) in v negospodarstvu 15.906.438 din (republiki 16.996.480 din). (mz) Z Mihom Ravnikom o novi vlogi sindikata Predsednik Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik je prejšnji teden, v torek, obiskal Titovo Velenje. Z direktorji delovnih organizacij, člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta, predsedniki konferenc sindikata Gorenje in kombinata Franc Leskošek-Luka, vodstvi družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in gospodarske zbornice se je pogovarjal o novi vlogi sindikata v tržnih pogojih gospodarjenja. Pogovor so na Občinskem sindikalnem svetu pripravili kot del priprav na XII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Dobro bi bilo, če bi nam raz-, mere že enkrat dovoljevale, da se usmerimo k bistvenemu, je bilo rečeno. Vendar se je v teh časih vsem, tudi sindikatu, težko osredotočiti na reševanje pomembnih vprašanj, ko je v ospredju politika. Usmeritev v tržno gospodarjenje postavlja v povsem drugačen položaj delavca, prav tako pa sindikat. Vsebinske, organizacijske in k-adrovske spremembe bodo nujne. Sindikat v njih ne bo več organizacija, ki se bo, kot doslej, ukvarjala skoraj z vsem, ampak bo to organizacija, ki bo svojo aktivnost usmerjala samo na nekaj, za delavca, najpomembnejših področij, med drugim — pogoje dela, področja samoupravljanja, soupravljanja in upravljanja, področje delitve ter socialne varnosti delavca. Udeleženci pogovora z Mihom Ravnikom pa so se še zlasti zanimali za financiranje dejavnosti novega sindikata in tudi za to — kaj naj delajo v osnovnih organizacijah do kongresa, ki bo predvidoma 2. in 3. marca v Ljubljani. (mkp) Gorenje Ustanovna skupscina Koncema Gorenje Jutri, v petek, 15. decembra, bo v Titovem Velenju ustanovna skupščina Koncema Gorenje. Na ustanovni skupščini bodo, kot je predvideno, verificirali sprejem pogodbe o ustanovitvi Koncema Gorenje, sprejeli njegova pravila in pogodbe o ustanovitvi družb, v katerih bo Kon- Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! _ Mkrpfj cem Gorenje družbenik ter ima-novali predstavnike v skupščine teh dražb. Nadalje bodo na seji sklepali o ustanovitvi finančnega podjetja Gorenje Finance, in imenovali predstavnike v skupščino tega podjetja. Na dnevnem redu ustanovitvene skupščine Koncema Gorenje je še imenovanje članov upravnega odbora Koncema Gorenje ter imenovanje vršilcev dolžnosti predsednika in podpredsednikov Koncer-na Gorenje. 15. decembra bo v Titovem Velenju tudi seja poslovodno koordinacijskega odbora Gorenja, ki ga sestavljajo poslovodni delavci Gorenja ter najodgovornejši poslovodni delavci za leto 1990, pregledali dosedanje uresničevanje projekta Internacionalizacija Gorenja in se seznanili z uvajanjem evropskega delovnega časa v Gorenju. Predstavljeno pa jim bo tudi računalniško omrežje JUPAK. Gospodarska blokada Srbije namenjena Sloveniji, se odraža tudi v gospodarstvu Velenja in Mozirja, podatke o prekinitvi odnosov sproti beležijo na Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici in jih posredujejo Gospodarski zbornici Slovenije. Janez Basle, predsednik SŠGZ nam je povedal, da so se v prvih dneh decembra sestali z gospodarstveniki obeh občin, vendar takrat še mislili, da to ne bo čisto resna zadeva. »Pa vidimo, da je, ker vsak dan prihajajo teleksi s takšno ali drugačno vsebino, ki govore o prekinitvi sodelovanja,« nam je povedal Basle. Največ odpoveduje trgovina, ki zavrača pošiljke slovenskega blaga, med posameznimi firmami pa je teh odpovedi nekaj manj. Ker o posledicah blokade za Gorenje pišemo posebej, naj na tem mestu omenimo med velenjskimi firmami, ki so precej sodelovale s Srbijo Modni salon. Zaenkrat, so ugotavljali, posebnih motenj ne bo, ker računajo, da sodelujejo s poslovnimi ljudmi, ki bodo šli mimo političnih pritiskov. Motnje v sodelovanju pa že beležijo v Veplasu, Vegra-du, ki ima delovno enoto tudi v Beogradu in Eri. V Zgornji Savinjski dolini je trenutno v >najtežjem< pložaju, kar se sodelovanja s Srbijo tiče Elkroj. V zadnjem času so prejeli kar osem teleksov v katerih jim trgovine odpovedujejo sodelovanje, prekinjajo celo dolgoročne sporazume in zavračajo spomladansko kolekcijo. »Ja, odpovedujejo, ampak na drugi strani pa v isti sapi povedo ali dajo vedeti, če bi pa nam odgovarjalo ... Je pa zadeva resnejša kot smo jo ocenjevali v prvih dneh,« ugotavlja Janez Basle, ki k temu dodaja, da so slovenske firme že po >Cankarjevem do-mu< ravnale bolj previdno. Pri oskrbi si je marsikatera že poiskala alternativno možnost, prodajo so omejevali že prej, nekaj zaradi splošnega zmanjšanja kupne moči jugoslovanskega prebivalca, nekaj zato, ker so imele firme probleme s plačilom blaga. Dokaz za to, da se vezi resnično trgajo so recimo poslovni dnevi Kemije iz Mozirja, na katerih so jim partnerji iz Srbije odpovedali nadaljne sodelovanje in niso sklepali pogodb. Omeniti je treba še Kovinarstvo Ljubno, ki je bilo poslovno precej povezano z beograjsko >Rakovico<, kjer pa so bili že prej problemi s poravnavo dolgov. Tako gospodarstveniki, ljudje pa vsaj po poročilih, ki so prihajale iz Srbije prve dni blokade — drugače. V trenutku je v njihovih trgovinah pošlo vse slovensko blago. (mkp) Gorenje Prve prekinitve pri prodaji, pri nabavi težav za zdaj še ni V zadnjem času je v sredstvih obveščanja precej vesti o srbski blokadi Slovenije. Zato nas je zanimalo, kako ta bojkot občutijo v Gorenju, ki, kot je znano, prodaja svoje izdelke po vsej Jugoslaviji. Po podatkih, ki smo jih dobili v ponedeljek v Gorenju Commerce, so doslej le tri trgovske delovne organizacije (po ena iz Niša, Beograda in Novega Sada) poslala sporočila o pretrganju odnosov. Je pa prišlo tudi nekaj odpovedi dobav na osnovi skle- njenih pogodb. Obsega srbskega bojkota izdelkov Gorenja za zdaj natančneje še ni mogoče oceniti, saj izdelke tja prodajajo, zraven Gorenja, tudi nekatere drage ve-letrgovske organizacije iz Slovenije in drugih republik. Samo Gorenje pa je v Srbiji dosegalo doslej v povprečju okrog 30% vse jugoslovanske prodaje njihovih proizvodov. Do prvih prekinitev odnosov prihaja torej na prodajnem področju. Na nabavnem pa je sta- Agencija Tanjug je v torek, S. decembra, sporočila, da je »MIV Vranje, dosedanji član sozda Gorenje iz Velenja izstopil iz tega slovenskega kolektiva, ker so tako sklenili delavci. Sklenili so, da bodo poslovne odnose začasno pretrgali, dokler ne bo odpravljen poniževalni odnos Slovenije do Srbije.« nje, vsaj za zdaj, povsem normalno. Doslej v tovarnah Gorenja še niso zabeležili izpada dobav reprodukcijskega materiala in surovin, dobavitelji pa se zanimajo za specifikacije naročil na osnovi sklenjenih pogodb za prve mesece prihodnjega leta. In še to: prodaja v Gorenjevih razstavno prodajnih centrih poteka povsem normalno. Gorenje Commerce ima na področju ožje Srbije 9 razstavnoprodajnih centrov, v Vojvodini 3, na Kosovu pa I. Zgornja Savinjska dolina Ustanovili demokratsko zvezo (aa) žen. V petek zvečer so v nazarskem delavskem domu ustanovili odbor slovenske demokratske zveze za Zgornjo Savinjsko dolino. Ustanovnega zbora se je udeležilo preko 120 prebivalcev, kar je presenetilo celo člane iniciativnega odbora,včlanilo pa se jih je nekaj preko 80, tako da je demokratov v mozirski občini trenutno 100, seveda pa se včlanjevanje nadaljuje. V svoji sredi so udeleženci burno pozdravili Janeza Janšo in predstavnike demokratov iz Šaleške doline, skupaj z njimi in Korošci pa bodo tudi volili na pomladanskih volitvah. Na ustanovnem zboru so izvolili enajstčlanski odbor, ki mu predseduje dr. Franc Zago- Razprave so bile zelo ostre. Med dragim so poudarili, da so se zbrali vsi dobromisleči ljudje, ki želijo iz izmučene Slovenije napraviti evropsko deželo; pravijo da ne potrebujejo socializma, temveč demokracijo, na razpad sistema pa ne nameravajo čakati. Glede na to, da so bile zadnje svobodne volitve leta 1938, se bo pomladi zares »zgodila« zgodovina. Demokrati so seveda združeni v opoziciji Demos, pri tem poudajajo, da zmaga na volitvah še ni revolucija in tudi če opozicija zmaga, problemov s tem ne bo rešila, volitve pa naj pokažejo trenutno slovensko resnico. Menijo, da je vsaka oblast, tudi demokratična, pokvarljivo blago. zdravilo pa je močna opozicija. Nove zveze takšnih izkušenj nimajo, zato morajo še toliko bolj poprijeti za delo. So za tajne volitve, ker jih zaradi dviganja že bolijo roke, ne smejo pa dovoliti, da bi v zvezo vstopali zaradi boljših služb in plač. Kriza je pravzaprav dobrodošla, je priložnost za tveganje posameznikov, da bo tveganje naroda manjše, saj je dejstvo, da smo se Slovenci v času preizkušenj vedno slabo obnesli. Tokrat ne sme biti tako. Na volitvah bodo demokrati v Demosu podprli kandidate iz majniške deklaracije. j. p. OK ZSMS Velenje V sredo konferenca V sredo, 20. decembra ob 17. uri, se bo v skupščinski dvorani v Titovem Velenju pričela seja Občinske konference ZSMS Velenje. Mladi bodo na njej poročali o svojem delu, obravnavali odstope v predsedstvu OK ZSMS in statutarni komisiji in sprejemali spremembe pravil delovanja OK ZSMS Velenje. Na seji bodo poročali delegati, ki so se udeležili kongresa v Portorožu in se dogovorili za nadaljne aktivnosti v Občinski konferenci ZSMS Velenje, (mkp) OK ZSMS Mozirje Javna tribuna z Jožetom Školčem Tudi mladinska organizacija se je v sedanjem času znašla na odločilnem razpotju, pri čemer niso nobena izjema mladi iz Zgornje Savinjske doline. Temu vprašanju namenjajo precej pozornosti, med aktivnosti pa bo sodila tudi javna tribuna, ki jo bodo v nazarskem delavskem domu pripravili 19. decembra ob 17. uri, na njej pa bo sodeloval utdi predsednik slovenske mladine Jože Školč, ki bo med drugim odgovatjal na vprašanja udeležencev. Ob tem bodo imeli mladi možnost podpisovanja pristopnih izjav, kupili pa bodo lahko tudi knjigo Nadire Vllasi. J.P. CELJSKO OBMOČJE Rast razpolovila regijo Če bi ocenjevali samo rast industrijske proizvodnje, bi lahko res zapisali, da je celjska regija razdeljena na polovico: v štirih občinah so namreč zabeležili porast, v ostalih štirih pa so stagni-rali ali nazadovali. Velja še omeniti, da se je spet zvečala izguba in da zaradi neurejenega položaja premogovništva in elektrogospodarstva odpade v celjski regiji nad 82 odstotkov izgube na velenjsko občino. Negativnih kazalcev za devetmesečje je še več — pa še strokovnjaki pravijo, da sedanji obračunski sistem dovoljuje opti-mističnejše napovedi, kot je stvarni položaj po delovnih organizacijah. Med štirimi občinami, ki so tudi ob tretjem tromesečju zadržale rast industrijske proizvodnje sta tudi obe iz tega območja: velenjska in mozirska. Ob njiju pa še žalska in konjiška. Zanimivo pa je, da je pri tem najbolj nazadovala šmarska občina, ki se je lani in predlani ponašala z močnim proizvodnim skokom. Za prodajo pa je značilno, da se je nekoliko znižal prihodek od prodaje na tuje, kar vsekakor ni razveseljiv podatek. Seveda so še manj razveseljive številke o izgubah. V rdečih številkah je bilo kar 65 organizacij, ki zaposlujejo okoli 12 tisoč delavcev. Največ izgube je bilo na račun premogovništva in elektrogospodarstva, zato seveda tudi ne preseneča podatek, da je večina v velenjski občini. Od 1976 milijard, kolikor je bilo izgube na vsem celjskem območju, je na velenjsko občino odpade kar 82,4 odstotka. Od ostalih sta »pomembnejšo« izgubo pridelali le še žalska in celjska občina. Ob tem pa nekateri menijo, da je morda celo bolj kot vsa izguba zaskrbljujoča rast nelikvidnosti. Seznam delovnih organizacij, ki imajo za krajši ali daljši čas blokirane žiro račune, je namreč vse daljši, pri nekaterih vse pogostejši. Po podatkih so bili v devetme-sečju najpogosteje blokirani računi celjskega Ema, velenjskega rudnika, žalskega Sipa, pa tudi štorske Železarne in še katere organizacije. Ob tem je tudi podatek, da organizacije s celjskega območja več terjajo kot dolgujejo, bolj slaba tolažba. Zaradi težav se tudi na tem območju še vedno manjša delež sredstev za akumulacijo, večji pa je tisti za osebne dohodke, čeprav seveda še zdavnaj ne moremo zapisati, da bi zaradi tega delavci prejemali nadpovprečne osebne dohodke. Ponekod precej zaostajajo, pa tako tudi ni presenetljivo negodovanje delavcev. Rezultati vse slabših poslovnih rezultatov, vse manjšega deleža za akumulacijo ter seveda za modernizacijo proizvodnje oziroma za nove naložbje — pa seveda tudi iskanje notranjih rezerv — je tudi vse manjše zaposlovanje. V tem času sta dosegli pozitivno rast zaposlovanja le mozirska in konjiška občina. Posledice tega pa so seveda vse daljši seznami na skupnostih za zaposlovanje. (-fk) . Emona expres_ ■Savinjsko-šaleška naveza• Časi se vendarle spreminjajo Tudi na naše območje je prišel tak čas, ko Miklavžev in Božičkov ni več treba zapirati v stene stanovanj ali našo podzavest. Razni raziskovalci sprememb v naši družbi in okolici si seveda gotovo še dolgo ne bodo na jasnem. zakaj je napočil tak čas; za mnoge pa je prinesel veliko olajšanja. Osebnega — pa seveda tudi olajšanja druge vrste. Medtem ko so pred leti skoraj obesili na politični križ tiste, ki so se kot prvi spomnili, da bi lahko tudi pri nas za Miklavža in njegove spremljevalce pekli par-keljce, prodajali fige, rožiče in tudi leskove šibe. se zdaj mnogi jezijo na tiste, ki tega ne delajo. Posebno še, ker nekateri menijo, da bi bito pri nas že veliko bolj- še, če bi začeli pravočasno uporabljati šibe. Seveda so se oddahnili tudi tisti, ki so morali prejšnja leta zadnji trenutek — nikakor pa pred 26. decembrom — okrasiti ceste, ulice in izložbe. Vsaka pre-rano prižgana novoletna jelka je namreč naznanjala nazadnja-štvo. In zaman so bila opravičila. da so jih prižgali le poskusno, da bi videli, če bodo delale za novo leto; kot tudi poskusi izgovorov. da s tem gredo v korak s svetom. Kaj svetega tudi za korak s svetom ni bilo dovoljenega. Ampak časi se spreminjajo in spreminja se življenje in namesto obljubljene lepše prihodnosti je ostala le vse slabša sedanjost. In ob taki črnini seveda tudi ni čudno, da se začenjajo ljudje vse bolj ozirati v nebo. Če že ne v pričakovanju prave pomoči, pa vsaj v iskanju tolažbe. Saj tudi zgodovina potrjuje, da huje ko je. bolj se oziramo kvišku. Nekaj časa smo se k onim na vrhu, ko pa tudi to ni več pomagalo, so mnogi glave obrnili še više. Pozabljajo na predavanja o religiji in opiju. pa iščejo vsaj neke vrste tolažbo; časi. ko so verjeli, da se bodo rešili iz težav le s sklanja-njem k delu, so pač že minili. Posebno še, ker so se zavedli, da so medtem, ko so se oni ponižno sklanjali, oni zgoraj lepo živeli. In ko so jih prepričevali, da ni boga. so nastajali novi bogovi. Le eno slabost ima vse to nove vrste praznovanje. Vključuje na- mreč tudi obdarovanje. Z najrazličnejšimi paketi pa je pri nas slabo. Če že pride kak državni, zagotovo ne prinese nič kaj dobrega (uh, kako se mnogi že bojijo, da bomo letos res dobili kakega takega!), za naše pa nam zmanjkuje denarja. Tudi zaradi takih raznih prejšnjih. Še sreča, da imamo pri nas vse bolj aktualno navado, da se obdarujemo z najrazličnejšimi kvalifikacijami. ki prihajajo z raznih strani — pa čeprav ne le z vrhov. Vidite, prav zaradi slednjega pa nekateri pravijo, da se raje odpovedujejo daril. Pri nas so namreč kljub vsemu tudi taki časi. da moraš biti previden, da če ti kdo kaj da — da ti še več ne vzame. (M) Od tu in tam Celje: S stanovanji rešujejo tovarno Celjski Emo je ponovno pred tako resnimi težavami, da nekateri spet omenjajo stečaj kot edino možno rešitev. S tekočim poslovanjem sicer ne ustvarja več izgub, toda nad Emom je visoka teža preteklih bremen, ki jim onemogoča normalnejše poslovanje. Delno rešitev iščejo tudi po vzrocu že nekaterih poskusov v Sloveniji: da bi prodali stano- - vanja. Emo jih ima 860, kar kaže, da je pred leti dobro skrbel tudi za reševanje stanovajskih problemov delavcev; za te bi po sedanjih računih lahko iztržil toliko denarja, da bi se izvil iz sedanjih resnih težav. Tak način seveda vsem ni po godu — naj pa bi bil v sedanjem težkem stanju edina dokaj trdna rešitev. Žalec: Ekonomski pogoji za obstoj Skorajda prepozno so se v šempetrskem Sipu lotili odpravljanja resnih težav, v katere je zašla za okoli tisoččlanska organizacija. Pozno so se tudi v občini širše stvari lotili zato, ker je še sredi leta staro vodstvo zagota- vljalo, da stanje še zdaleč ni kritično in da imajo zadevo »v rokah.« Pa se bi jim vendarle lahko povsem izmuznila, če delavci ne bi izrekli nezaupnice staremu direktorju in če se novi vršilec dolžnosti s svojo ekipo ne bi resneje lotil dela. Vseeno so posledice že hude: velika izguba, veliko delavcev na prisilnem dopustu in celo strah pred stečajem. Sedanje vodstvo sicer zagotavlja, da so stvari ekonomski pogoji za obstoj in da imajo trdne posle za izvoz, ko bodo morali delati tudi ob sicer prostih dneh, vendarle pa Sip še zdaleč ni povsem izšel iz težav. Zreče: Dvojna zamuda Kar zadeva turizma na zreškem območju — pravijo — je zdaj občutiti dvojno zamudo: v samih Zrečah in na Rogli. Novega termalnega centra namreč ne bodo mogli odpreti že za novo leto, kot so upali, ampak naj bi sprejel goste spomladi. Pri gradnji le ni šlo vse tako hitro kot so načrtovalci še hitrejšega turističnega razvoja predvidevali oziroma želeli. Druga zamuda, ki je na Rogli, pa je seveda povsem naravne narave. Mislimo namreč na zamudo pri začetku smučarske sezone. Na tem delu Pohorja seveda še tudi ni snega, pa tako tudi ne smuke. Vendarle pa je hotel povsem poln, saj imajo gostje dovolj možnosti aktivnega preživljanja dopusta v veliki večnamenski dvorani. (-fk) O usmerjanju v vojaške šole V soboto so se v Titovem Velenju sestali člani koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, ki deluje v okviru predsedstva OK SZDL Velenje. Seznanili so se z operativnim načrtom za usmerjanje mladih v vojaške šole in poklice. V vojaške šole se je letos iz občine Velenje prijavilo deset kandidatov, sprejeti pa so bili trije, druge so iz zdravstvenih razlogov odklonili. Načelnik občinskega štaba civilne zaščite Igor Naraks pa je ob koncu prisotne seznanil še s potekom vaje Jesen 89, ki je bila ocenjena za zelo uspešno. B. M. Vključite se v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 30.000 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. debruarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Na pobudo občinske raziskovalne in izobraževalne skupnosti je bilo že pred šestimi leti osnovano na Centru srednjih šol v Titovem Velenju gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« z namenom, da pritegnejo v raziskovalno delo čim več mladih. Na ta način lahko mladi (učenci osnovnih in srednjih šol ter študentje visokih in višjih šol — stari manj kot 27 let) sproščajo svojo ustvarjalnost, pridobivajo znanja in izkušnje s področja raziskovalnega dela, učijo se metodoloških principov in usposabljajo za samostojno povzemanje zaključkov. Mladi velenjski raziskovalci so se že mnogokrat izkazali, saj so poželi mnoga priznanja celo na zveznih in mednarodnih tovrstnih srečanjih, pa ne le to: oblikovali so marsikakšen koristen predlog, ki ga je bilo mogoče vnesti v proizvodnjo. Center srednjih šol je tudi za to šolsko leto izdal razpis za sodelovanje v tem gibanju. Prijave zbirajo do konca tega leta pri Ireni Pilih. Ob prijavi lahko mladi raziskovalci izberejo naloge, ki jih želijo obdelati, če pa ne vedo, kakšno temo bi si izbrali in sami ne najdejo mentorja, naj se posvetujejo z Ireno Pilih, kjer bodo dobili tudi vse druge informacije. Pa še tematska področja, ki jih vsebuje letošnji razpis: Tehnološke izboljšave in inovacije; Re- gulacija in krmiljenje z elektroniko, hidravliko in pnevmatiko; Računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju; Racionalizacija v rabi energije; Urejanje okolja; Varstvo okolja; Človek in družbeno okolje; Kulturna dediščina; Zgodovina Šaleške doline — lahko pa predlagate tudi kakšno drugo tematiko. (mz) Odredba o najvišjem možnem povišanju Na seji prejšnji teden so člani velenjskega izvršnega sveta potrdili odredbo o najvišjem možnem povišanju cen, povišanja pa seveda potrjujejo organi posameznih skupščin. Voda se sme podražiti do 80 odstotkov, odplake 81, toplotna oskrba 78, odvoz smeti 89 in stanarine ter najemnine do 52 odstotkov. (mz) Pendreki in suverenost Piše: VINKO VASLE »Kje je Ertl?!« je zadnjič zav-pil znani ljubljanski tihotapec z devizami, ko je zjutraj pogledal na tečajno listo in ugotovil, da na njej ni več nobene magične meje. On bi torej s policijo zaustavil padanje dinarja, ker — siromak — po novem mesečno zasluži le še okrog 5000 mark, še oktobra pa je zaslužil tudi do osem tisoč mark. To počenja tako, da v Ljubljani kupuje devize in jih kasneje za dinarje prodaja v Trstu; s temi istimi dinarji potem spet kupuje devize in tako se mu devizni račun v banki debeli. Nisem hotel govoriti o tihotapcih z devizami, ampak, na živce mi gre, ker se zadnje čase marsikdo sklicuje na Ertla. Človek je postal popularen in bo lahko nastopil na naslednjih volitvah — recimo na listi bivših rdečih in sedanjih rumenih. Reklamo zanj smo začeli delati lani, ko se je vsem nekako zdelo, da so njegovi državno-varnostni angeli nekako čudno vpleteni v zadevo okrog četverice in ga je celo posebna skupščinska komisija dodobra sprašila na svojih seansah. Vsaj mislila je tako — komisija namreč. Ker od njega in njegovih kljub naporom ni zvedela nič pametnega (vsaj za javnost ne), so ga še nekajkrat povabili v parlament, pa je tovariš Ertl sodelovanje hvaležno odklonil. Na vprašanje pa da bo pismeno odgovarjal. Potem je tudi parlamentarna skupina sklenila, da se bo pred javnostjo zaprla in zdaj dela ali pa ne. Kaj dela in kaj bo izvedela, kaj pa ne, nam zagotovo ne bo zaupala, ker se ukvarja s stvarmi, ki so državna tajnost. Ne vem, če je Tomaž Ertl v Srbijo in širše že poslal zahvalno brzojavko, a vse kaže, da bi jo moral! Če ne bi bilo grožnje z mitingom resnice, bi še naprej ostal znan samo po tem, da skuša s parlamentarno komisijo komunicirati pismeno v stilu — vi meni vprašanje, jaz pa vam odgovor. Če hočem. Ko pa so v Srbiji sklenili, da nas bodo nokautirali z nekoč preveč udarjenim Bogdanom Kecmanom, bivšim boksarjem na čelu, je Ertl stopil za govorniški oder parlamenta in obljubil, da bo obranil slovenski narod pred hudo nevarnostjo. Dal je oklicati izredno stanje in pri tem od delegatov požel buren aplavz odobravanja, kaže pa, da so mu nekateri pripravljeni tudi pretekle grehe oprostiti. Ni nenormalno, če šef policije z vsemi sredstvi prepreči ustvarjanje nereda na ozemlju suverene republike, je pa vsaj zelo vprašljivo, če dobi v parlamentu aplavz za nekaj, kar je njegova poklicna dolžnost. Ob tem, da so vsi vedeli — z alternativo in opozicijo na čelu — da gre za skrajno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti tudi drugače, za druge namene in v kakšnih drugih časih. Ampak, s tem si bomo kdaj drugič razbijali glavo, pomembno je le, da je bila Slovenija rešena. Dobro obveščeni ljubljanski »obrekovalci« pa vam bodo vedeli povedati še nekaj malenkosti, ki so pravzaprav okrepile odločenost republiške vlade, da pošlje Ertlove sotrudnike za vsak primer na naše ulice! Naša policija je biLa baje obveščena, da bodo v primeru mitinga v Ljubljani nastopili tudi Albanci iz Zahodne Evrope in nekatere »ilegalne organizacije« domačinov (Slovencev), ki pa v Ljubljano ne bi prišli s kruhom in soljo. Torej policijska pripravljenost resda ni bila odveč in bi zdaj stvar lahko obrnili srbskim mitingarjem v prid — namreč, da bi jih slovenska policija pravzaprav morala zaščititi pred jeznimi množicami, da ne bi bili preveč tepeni. A ker naša policija takšnih informacij ne zanika in niti ne potrdi, jim lahko verjamete ali pa ne. Res pa je, da bo bojkot Slovenije prizadel tudi slovensko in srbsko policijo! Prva se je s pendreki oskrbovala v Srbiji, druga pa z »lisicami« v Sloveniji. Postavlja se tudi vprašanje, ali lahko slovenski policaji v Sloveniji aretirajo srbskega kriminalca, če je zločin storil na ozemlju naše republike. In če ga aretira, ali je to napad na suvereno Srbijo, ponoven dokaz za fašistoidno in policijsko Slovenijo, ali pa nekaj normalnega?! Stvari so popolnoma zmešane! Tistega lumpa, o katerem sem zadnjič pisal, so namreč pred leti prav beograjski časopisi razgalili: prvič, da ni bil nikdar v partizanih, da je roko izgubil, ko ie z dinamitom na črno lovil ribe, da je za njim že pet let naših socialističnih zaporov itn. Zdaj so se uresničila naša predvidevanja: ko so ga na Trgu revolucije v Ljubljani z zastavo vred pospravili v marico, je tisti hip v Južni Jugoslaviji postal junak meseca in srbski narodni heroj. Ni pomembno, kdo je, ampak samo to, da so ga aretirali v Sloveni- j'- _ . . Cisto zmešani čast v zmešani državi pač! Miloševič si bo zaradi bojkota politično težko opomogel celo v lastnem okolju, slovenski demokrati pa bodo še nekaj časa trpeli, ker so morali požreti uvedbo izrednih razmer v Sloveniji. Da bi s policijo zaščitili osnutek nekih demokratičnih časov. Profitiral je samo Ertl. Če ne drugega je prvič v svojem mandatu dobil aplavz na odprti sceni. Nisem mogel izbrskati dokaza, da se je to kdaj na svetu doslej že zgodilo . . . MARTIN qieac*t»<»-elatae6t»a PIREČNIK in pcadaja uc Pre4ernova fl> 63320 Titovo Velenje Tel.: 856-814 — opravljamo vsa urarska in zlatarska popravila — pri nas lahko izberete budilke ter ročne in stenske ure — po želji vam izdelamo nakit, tudi iz prinesenega zlata — staro zlato odkupujemo po najvišji dnevni ceni — imamo baterije za vse vrste quartz ur Vaš obisk pričakujemo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. komunistov konkurenca! Konferenca velenjskih Naj bo Velenjski komunisti so se aktivno vključili v priprave na kongresa slovenskih in jugoslovenskih komunistov. Pripravili so kopico javnih razprav, okroglih miz in tribun, na katerih so razpravljali o vsebini predlaganih kongresnih dokumentov, o prenovi te organizacije, veliko skrbi pa so še zlasti po osnovnih organizacijah ob tem namenili tudi izboljšanju dela v lastnem okolju. Priprave na kongresa so zaokrožili pred tednom dni, s konferenco OK ZKS Velenje, na kateri so dokončno oblikovali stališča, pa tudi veliko dodatnih predlogov in pobud. Tudi tokratna konferenca je bila dobro pripravljena, komunisti pa so se zbrali po uvodnem plenarnem delu, na katerem so ocenili opravljene aktivnosti, v petih delovnih skupinah, na katerih so temeljito preanalizirali posamezna tematska področja kongresnih dokumentov. Razprave po delovnih skupinah so bile resnično poglobljene, pripombe pa so podali pravzaprav kar na vsa pdoročja, ki jih vsebujejo kongresni dokumenti. Poudarili so, da razumejo politični pluralizem kot pravico najširšega političnega delovanja. Volitve sprejemajo v sedanjih Predsednik občinskega komiteja ZKS Mozirje Marko Purnat je uvodoma spregovoril o pomenu in poteku predkongresnih aktivnosti. To obdobje je nedvomno odločilno za slehernega člana zveze komunistov, obenem tudi za slovenski narod. Za članstvo predvsem zaradi neučinkovitosti, napak in krize v politiki zveze komunistov. Takšne ugoto- pogojih kot izziv, cilj pa jim je seveda uveljavitev njihovih interesov v skupščinskem sistemu. Zavzeli so se za moderno federacijo, grajeno po načelu enakopravnosti državljanov, narodov, narodnosti in skupnsoti — po AVNOJskih izročilih. Razlike med nami so in te ne smejo biti problem. Spoštovati jih moramo in se naučiti z njimi skupno živeti. Skupščina mora postati najvišji organ oblasti, temeljiti pa mora na strokovnosti in profesionalizaciji državnih institucij, sodišča pa morajo postati povsem samostojna, so poudarili velenjski komunisti. Dotaknili so se tudi gospodarstva in se ob tem zavzeli, za takšne tržne pogoje, ki nas bodo čim prej zbližali z razvitim svetom. Ob predlaganih infrastruk-turnih naložbah, pa so bili skeptični, saj so ocenili, da so preobsežne. Zato bi jih bilo treba prioritetno opredeliti — sami so se zavzeli za ekološko sanacijo elektroenergetskih objektov. Ob tem so tudi predlagali, da naj se v republiki Sloveniji oblikuje ekološki sanacijski program, ki mora vključevati vse tovrstne občinske programe. Sredstva bi zagotavljali v okviru posebnega republiškega ekološkega sklada, pod- vitve so nedvomno za marsikoga boleče, prav pa je, da smo kritični do preteklosti in se prilagodimo času in razmeram. Pesimizem članstva in precejšen osip morata postati grenko zdravilo, ki ga je treba zaužiti kadar zbolimo, ali se slabo počutimo. Vzroke za bolezen je treba takoj odpraviti, sicer lahko zmanjka tudi tega grenkega zdravila, je med prli pa so tudi pobude za uvedbo samoprispevka v ta namen. Ta ekološki program mora vsebovati poleg nujno potrebne prioritetne ekološke sanacije še razvoj čistejšega prometa, smotrnejšo uporabo pesticidov v kmetijstvu, odnos do posebnih odpad- kov ... Nad vsem tem pa je treba okrepiti nadzor in poostriti zakonodajo. V političnem sistemu dajejo velenjski komunisti v ospredje drugim poudaril Marko Purnat. Razlogi za današnje stanje so jasni. Dejstvo je predvsem, da je bila partija predolgo na oblasti z večplastnim monopolom. Za naprej je menil, da ni razlogov za pesimizem. Kongresni dokumenti so dovolj dobra podlaga za drugačno razmišljanje in delovanje, od komunistov samih pa je odvisno, če bodo to drugačnost sprejeli za svojo. Vloge so vsekakor spremenjene, zvezi komunistov poslej ne bo ničesar več poklonjeno, vsak uspeh ali neuspeh si bo priborila sama. V nadaljevanju je predsednik zgornjesavinjskih komunistov spregovoril še o mitingu in blokadi, saj se temu gotovo ni moč izogniti. Zares temeljito so ga v razpravi dopolnili številni raz- Naj končno preidem k stvari. V času, ko se družbenopolitične organizacije oziroma stranke pripravljajo na spomladanske volitve, se v predsedstvu OK ZSMS še naprej ukvarjamo sami s seboj. Na predzadnji seji nismo uspeli potrditi niti dnevnega reda, ker se nekateri s predlaganim nismo strinjali. Seja je potekala na meji sklepčnosti in že glas proti je pomenil, da sklep ni sprejet. Zato smo se odločili, da sklepov ne sprejemamo, ampak da se raje pogovorimo o našem nadaljnjem delu. Po treh urah razprave (konstruktivna je bila le zadnja), smo prišli do zaključka, da se najprej osredotočimo na spomladanske skupščinske volitve, poleg tega pa se pripravimo na lastno reorganizacijo, ki bo človeka kot samoupravljalca. Zavzeli so se za odprt politični pluralizem s pravo konkurenco, ki bo prav gotovo uveljavljala strokovnost in profesionalnost. Bogata in pestra je bila tudi razprava o predlagani socialni politiki slovenskih komunistov. Velenjčani so ocenili, da so cilji silno zahtevni in le dolgoročno uresničeni. Zato je tudi na tem področju treba opredeliti prioritetne naloge. Osnovni cilj komunistov pa je: preprečiti, da bi bili med nami lačni. Podprli so prizadevanja za prehod na ekonom- sko stanarino in možen odkup stanovanj, presenečeni pa so bili, da je zdravstvo le mimogrede omenjeno, kar pa jim ni sprejemljivo, zato so predlagali, da je pravljalci, ki so spregovorili o vseh aktualnih zadevah v občinskem in širšem prostoru, o današnjem in jutrišnjem dnevu, za Slovenijo nedvomno odločilnem in usodnem. Partija ni več v monopolnem položaju, zato je nujno, da se članstvo preneha skrivati za odločanjem vodstva in pride iz ilegale. Pravšnji preiskus prenove in krepitve vloge bodo gotovo volitve z odprtimi listami. To je v sklepni besedi poudaril tudi Sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc. Posebej je poudaril, da moramo vztrajati in zdržati na usmeritvi, ki jo podpira večina Slovencev, ne glede na to, kdo bo po volitvah na oblasti. Za bližnji kongres jugoslovanskih komunistov je Miloš Prosenc dejal, da zanj ni izpolnjenih niti najmanjših pogojev. Slovenija bo vztrajala dokler bo vsaj še malo možnosti za dialog, v nasprotnem primeru pa se bomo morali dokončno opredeliti in odločiti, je še poudaril. Na koncu so udeleženci konference potrdili predlagane kandidate za prevzem funkcij v centralnih komitejih ZKS in ZKJ. j.p. volitvam sledila. S tem bomo seznanili tudi Občinsko konferenco ZSMS Velenje na seji 20. decembra. Že med samo sejo je predsednik OK ZSMS Velenje izjavil, da ne želi sodelovati v pripravah na volitve, ker ne želi odgovarjati za morebiten neuspeh na njih. V istem dahu pa je dodal, da pa v primeru zmage oziroma ugodnega rezultata, ne vidi smisla, da bi rezultate >svojega< dela prepustil drugim. Poleg tega pa se ne strinja s programom ZSMS, kar pa je nasprotno njegovi izjavi v Žarišču (ljubljanska televizija, 4. novembra 1989). Na vprašanje kakšna je njegova odločitev je izjavil, da nepreklicno odstopa. Na seji je bil prisoten tudi član P RK ZSMS to- treba to področje nekoliko dodelati. Ustanovili so se tudi ob programu izobraževanja in ocenili, da je v njem premalo pozornosti namenjene motivaciji za izobraževanje. Ta bi bila v naši občini zaradi izjemno slabe kadrovske strukture še toliko bolj nujna. Motilo jih je tudi, da so nekatere družbene dejavnosti v programu opredeljene z višino družbenega proizvoda, druge pa ne. Ob nujnem prizadevanju za višjo produktivnost pa so velenjski komunisti še zlasti izpostavili potrebo po večji produktivnosti vodilnih in vodstvenih delavcev. Konkretizirali so tudi nekaj pripomb glede na opredelitev, da naj bi bila osnovna šola brezplačna. To naj po njihovem velja za osnovni nacionalni program, dodatni programi pa naj bodo odraz interesa in potreb gospodarstva oziroma staršev. Prednost je treba dati temeljnim programom, tedensko obvezo v srednjih šolah znižati na največ 30 ur in več pozornosti nameniti fakultativnim in interesnim dejavnostim. Svoboda in javnost obveščanja sta pogoj za delovanje demokratičnega političnega sistema. Komunisti so se ob tem zavzeli za večjo profesionalizacijo informacij, za odpravo monopola in še zlasti za večjo pravno zaščito pred zlorabo informacij. Izrazili pa so tudi potrebo po ustreznejšem informiranju znotraj zveze komunistov. r Miloš Prosenc: »Partija je bila predolgo v monopolnem položaju. To nas je omrtvilo, dogodki so nas prehiteli in organiziranost ZK ne sledi vsebinskim spremembam. Zdaj se mora vsak član predstaviti v javnosti, mora iz legale, odprte liste bodo velika preizkušnja.« »Pri kadrovanju na funkcije mOramo upoštevati mnenje Milana Kučana, da ni dobro, če se gibanje veže samo enega človeka. Sicer pa Kučan ostane z nami in tudi z njim bomo šli na volitve.« »Izvoz revolucije je zgodovinsko potrjeno zgrešen. Dolgoročno še za domačo rabo ni dober.« »Pri oceni krivde za spor med Srbijo in Slovenijo v nobenem primeru ne pristajamo na simetrijo. Pogovore sprejemamo, čeprav smo že bili grobo zavrnjeni, vendar brez vsakršnih pogojev.« »Miloševičevo mnenje o Kučanu in Kocijančiču je hujša obtožnica kot za Azema Vllasija. To je najhujša žalitev za nas vse.« Slavko Rosenstein: »Če želimo ostati v jugoslovanski skupnosti, variš Artnak, ki je najprej prepričeval predsednika, da umakne odstop, ko pa ta ni popustil, mu je očital, da sedaj prav v njem vidi zavoro nadaljnega razvoja ZSMS v občini. Zaradi nepreklicnega odstopa Milana Kopušarja, smo se člani predsedstva dogovorili o glavnih novih nosilcih dela na OK, ki še zdaleč ne bo lahko. S tem smo predzadnjo sejo tudi zaključili v upanju, da bo delo steklo. Predsedstvo se je ponovno dobilo 8. decembra in dokaj uspešno delalo vse do obravnave odstopnih izjav — dve sta bili posredovani pisno. Zalomilo pa se je spet pri odstopu predsednika OK, ko je na vprašanje člana predsedstva dejal, da misli, da na prejšnji sklepčni, vendar neformalni seji predsedstva, ni ne- Spremeniti je treba način kadrovanja za vse obrambne naloge. Tudi na tem področju mora prevladati strokovnost, delavnost in poštenost, nedvomno pa je treba tudi to področje našega dela racionalizirati in zmanjšati število zaposlenih. Pripadniki oboroženih sil naj se še bolj vključijo v izgradnjo infrastruk-turnih objektov. Zunanja politika Jugoslavije mora postati bolj načelna, preprečiti pa je treba zlasti vsakršno aktivnost, ki bi bila povezana z državnim ali kakšnim drugim terorizmom. Velenjski komunisti so podali kar nekaj konkretnih pripomb tudi na statut in se opredelili, da naj bo ZK politična organizacija, ki temelji na demokraciji. Oblikovali so tudi izhodišča za statut ZKJ, ter menili, da je treba stališča najprej poenotiti na kongresu slovenskih komunistov. Obravnavali so še kandidate za nosilce najodgovornejših nalog v slovenski ZK. Niso bili zadovoljni, ker sta v CK iz našega okolja izmed šestnajstih predlaganih kandidatov predvidena zgolj dva (Herman Rigelnik in Bojan Kontič). Za predsednika so ponovno podprli Milana Kučana in mu s tem izrazili svojo popolno podporo izmed ostalih predlaganih pa podpirajo Cirila Ribičiča, ki je bil tudi evidentiran v našem okolju. Za sekretarko CZ ZKS pa so podprli Sonjo Lokar. (mz) potem naj bo kakovost življenja boljša, kot če bi bili sami.« »Smo proti nazivu častnega člana. Delo komunista je edino pravo merilo.« Anton Vrhovnik: »Tako daleč smo, da zjutraj kupujemo in popoldne plačujemo, sicer pa občutek, da noben zakon ne velja, ni daleč od resnice.« Jože MelanSek: »Nekoč je bilo načelo komunistov spreminjati razmere, danes pa so si ga nekateri prikrojili v »intenzivno spreminjanje na slabše«. Lojze Plaznik: »Evropa neguje in podpira podeželje, zato tudi je Evropa. Pri nas kmetijstvo še zdavnaj ni več vlečni konj, je navadno kljuse. O podeželju se moramo na kongresu temeljito pogovoriti.« Franjo Gerdina: »Pri morebitni blokadi bodo v Srbiji dosledni pri vsem kar bo nam v škodo, v svojo korist bodo seveda popuščali.« Matevž Požarnik: »Vsi, ki smo doživeli NE leta 1948, smo v skrajnem primeru tudi danes za NE. Bomo pa sami.« Jože Jamnik: »Neka ženica me je posmehljivo povprašala, koliko članarine plačujem mesečno. Okrog 60 starih milijonov sem odgovoril. No ja, saj toliko na mesec tudi jaz dam za cerkev, je odgovorila.« Velenje preklicno odstopil. Po tej izjavi se je seja tudi končala, ne da bi jo predsednik tudi uradno zaključil. Epilog bo znan na konferenci, ko se bodo mladi v občini Velenje odločali komu zaupati delo naprej. Ko že govorim o odstopih je prav, da omenim tudi mojo varianto. Ko sem slišal, da si je predsednik spet premislil, in da v bistvu brije norce iz članov predsedstva, ki smo bili na seji 24. novembra, sem se odločil in tudi izjavil, da v primeru, da predsednik umakne svoj odstop, ne mislim več delati pod njegovo neresno vladavino in hom v tem primeru jaz tisti, ki bom odstopil. S tem pa mu ne oporekam njegovega minulega dela v celoti. Bojan Kontič Seja predsedstva O K SZDL Velenje Osrednjo pozornost prenovi Na seji predsedstva občinske konference SZDL, prejšnji teden, so namenili osrednjo pozornost obravnavi osnutkov gradiv za sejo občinske konference SZDL, ki so jo sklicali za 18. december. Na njej bodo osrednjo pozornost namenili poročilu o opravljenem delu, delovnemu programu in prenovi te organizacije. Prvotno so načrtovali, da bodo govorili tudi o naših ekoloških zagatah, ker pa izvršni svet še ni pripravil občinskega ekološkega sanacijskega programa, ki naj bi bil osnova za razpravo, to temo prelagajo. Dogovorili so se tudi, da bodo v poslovniku za to sejo za ugotovitev sklepčnosti ugotavljali frontne dele kot celote, ne pa po posameznih družbeno političnih organizacijah. Govorili so tudi o pripravah na pomladanske volitve in se dogovorili, da naj volilna komisija začne takoj seznanjati javnost z novimi volilnimi postopki. Na SZDL bodo opredelili način koordinacije priprav na volitve, občinska skupščina pa naj intenzivno pripravlja odlok o sestavi in pristojnosti zborov. Predsednik občinske skupščine Drago Šulek, je seznanil prisotne s predlogom, da naj bi občinska skupščina štela v prihodnje 93 delegatov (po 31 v vsakem zboru). Občinskemu sindikalnemu svetu in Savinjsko Šaleški gospodarski zbornici pa so člani predsedstva predlagali, da proučita možnost koordinira- nega pristopa k volitvam v republiški zbor združenega dela. S seje predsedstva občinske konference SZDL Velenje so poslali republiški konferenci brzojavko v kateri so izrazili ogorčenje zaradi prekinitve odnosov Srbije s Slovenijo, govorili pa so še o pripravah na nov krajevni samoprispevek v občini Velenje. Ob tem so ugotavljali, da izvršni svet še ni uresničil sklepa o uskladitvi programov krajevnih skupnosti z občinskim programom in to, so poudarili, ogroža izvedbo referenduma o samoprispevku. Od izvršnega sveta zato zahtevajo takojšnjo uskladitev programov ter proučitev možnosti, da se programi samoupravnih interesnih skupnosti prednostno izvajajo tam, kjer bodo krajani zagotovili sofinanciranje projekta s samoprispevkom. (mz) Občina Mozirje Seje interesnih skupnosti V tem tednu se bodo v mozirski občini zvrstile seje samoupravnih interesnih skupnosti, na katerih bodo delegati ocenili delovanje v letošnjem letu, predvsem na področju družbenih dejavnosti, največ pozornosti pa bodo razumljivo namenili spremembi organiziranosti na tem področju. Tako je bila za včeraj, sredo, sklicana seja skupščine zdravstvene skupnosti, danes, v četrtek, pa bodo skupne seje zborov uporabnikov in izvajalcev kulturne, izobraževalne in telesno-kulturne skupnosti. j-P- Konferenca komunistov mozirske občine Članstvo končno mora iz ilegale V četrtek je bila v nazarskem delavskem domu predkongresna konferenca komunistov občine Mozirje. Predkongresne konference po občinskih organizacijah so seveda namenjene omogočanju čim večjega vpliva članstva na oblikovanje in sprejemanje kongresnih dokumentov in s tem na prenovo zveze komunistov. V obdobju pred volitvami je to seveda še posebej pomembno, zlasti pa v sedanjih trenutkih odločitve. Konferenca komunistov Zgornje Savinjske doline je v celoti dosegla svoj namen, saj tako odkritih, kritičnih in samokritičnih, ostrih in odločnih razprav v mozirski občini zagotovo še ni bilo, udeležila pa sta se je tudi sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc in članica CK ZKS Nada Zavolovšek — Hudarin. Brzojavka »Komunisti Velenja zbrani na predkongresni konferenci najostreje obsojamo diskvalifikacijo Kučana in Kocjančiča. Za nas je trditev, da sta se s svojim delovanjem toliko moralno in politično diskvalificirala, da nista primerna za člana CK ZKJ, žalitev. Zato jima dajemo pri tej kandidaturi popolno podporo, saj sta s svojim dosedanjim delovanjem zastopala naše skupne interese in politiko ZKS. S tem dajemo tudi polno podporo politiki ZKS, njenemu vodstvu, kakor tudi celotnemu republiškemu vodstvu, ki mora vztrajati. Komunisti Velenja odločno zavračamo in obsojamo enostranske ocene Miloševiča, predsednika srbskega predsedstva, izrečene v zvezi z mitingom resnice in enostranske prekinitve vseh odnosov s Slovenijo ter njihovo nepripravljenost za konstruktivni dialog. Zahtevamo, da vodstva in institucije vztrajajo na ustavno in zakonito opredeljenih postopkih pri razreševanju nastalega stanja. Pri tem imajo vso našo podporo,« je zapisano v brzojavki, ki so jo velenjski komunisti naslovili na CK ZKS. Utrinki z dveh sej predsedstva OK ZSMS Na zadnjih dveh sejah predsedstva OK ZSMS Velenje ni bilo predstavnikov informiranja, pa s tem ne mislim karati tovarišice iz Našega časa, ki je >zadolžena< za nas. Svojo neudeležbo na sestanku je opravičila, kar pa ni v navadi pri nekaterih članih predsedstva. Postavlja pa se mi vprašanje, ali novinarji sploh vidijo smisel prihajanja na nepripravljene in neplodne seje. Saj pri odhodu z nje ne vedo nitfliaj naj napišejo. Če se novinar opredeli za svoje mnenje oziroma komentar, obstaja nevarnost, da bomo čez nekaj dni drveli k njej in ji očitali, da se neodgovorno obnaša. Demokratična ureditev daje največ možnosti razvoju velikih političnih značajev, ker posameznikom ne le dopušča, marveč jih poziva, da uveljavijo svoj talent. Hegel Kdaj bo Jugoslavija pristopila k »montrealskemu sporazumu?« Strokovnjaki številnih svetovnih organizacij, med njimi svetovne meteorološke, zdravstvene in drugih organizacij, že dalj časa opozarjajo na velike spremembe v ozonski plasti naše atmosfere. Znano je, da se je močno zmanjšala debelina ozonske plasti nad Antarktiko, celo do 40 %, ozonska plast pa se je v zadnjem času začela zmanjševati celo nad Arktiko. Po številnih opravljenih raziskavah so začeli strokovnjaki kriviti za zmanjševanje debeline ozonske plasti fluorkloro-oglji-kovodike (CFC), poimenovane s trgovskim imenom tudi freone. Le ti naj bi bili poglavitni krivci za razgradnjo ozona. CFC oziroma freone uporabljajo v največji meri pri izdelavi izolacijskih materialov, razpršil in v hladilni tehniki. Kot pripoveduje Rudi Kronovšek iz Gorenja Raziskave in razvoj so strokovnjaki izračunali, da bi se že zaradi obstoječe onesnaženosti ozračja s freoni ozonski plašč zmanjšal do leta 2050 za nadaljnjih 30 %. Če pa bi se letna poraba freonov povečevala za 2%, pa bi se leta 2050 zmanjšale ozonske plasti kar za 50 %. To pa bi imelo katastrofalne posledice. Zmanjšala bi se proizvodnja kisika iz morskih alg, več bi bilo oboljenj zaradi raka, prišlo pa bi tudi do spremembe klime. Leta 1987 so v Montrealu, v okviru OZN izoblikovali poseben mednarodni sporazum o zaščiti ozonske plasti v ozračju pred CFC. V javnosti je ta sporazum bolj poznan kot »Montreal-ski protokol«. Večina držav, ki proizvaja oziroma uporablja CFC, je ta sporazum že ratificirala. V posameznih državah so celo sprejeli posebne kodekse obnašanja, da posebej ne ome- njamo velika vlaganja v razvoj hladilnih snovi in izolacijskih materialov. Obveznosti, ki izhajajo iz tako imenovanega »Mon-trealskega sporazum« se torej dobro zavedajo. Porabo freonov zmanjšujejo, iz proizvodnje pa bodo umaknile vse tiste freone, za katere je že dokazano, da razgrajujejo ozon. Po protokolu je treba do leta 1998 zmanjšati porabo freonov za več kot polovico, v nekaterih državah (posebej še v Združenih državah Amerike in Zvezni republiki Nemčiji) pa predlagajo še ostrejše ukrepe. In kako je z »Montrealskim sporazumom« pri nas? Jugoslavija ni sodelovala na konferenci v Montrealu, doslej pa tudi še nismo podpisali »Montrealski protokol«. Sicer pa je mogoče ugotavljati, da je tudi sicer malo zavzetosti med našimi porabniki CFC, med njimi tudi med proizvajalci poliuretana in hladilnih naprav. Edina izjema med njimi je, kot je mogoče ugotavljati, Gorenje, ki že pošilja na domači in tuji trg hladilno zamrzovalne aparate z polovico zmanjšano količino freona R 11 v izolacijski peni. Sicer pa v Jugoslaviji predvsem ustanavljamo razne odbore in komisije, tako v okviru zveze kot v republikah, rezultatov pa ni in ni. Da bi začeli tudi v Jugoslaviji uresničevati določila »Montreal-skega sporazuma«, pravzaprav, da bi najprej spodbudili njegov podpis, zatem pa še njegovo uresničevanje, je bilo Gorenje Raziskave in razvoj pobudnik za organizacijo posvetovanja »Zmanjšanje potrošnje in nadomeščanje CFC v hladilni in izolacijski tehniki« ter okrogle mize »Montrealski protokol o CFC in njegovo izvajanje v Jugoslaviji«; soorganizator posveta in okrogle mize je Gospodarska zbornica Slovenije. Zlasti veliko si organizatorja obetata od okrogle mize, na kateri naj bi ugotovili tudi vzroke naše pasivnosti do problematike CFC in spregovorili o možnostih organiziranega zbiranja in reciklaže odpadnih CFC. Posvetovanje in okrogla miza bosta danes v hotelu Vesna v Topolšici. Posebej zanimiva za širšo mizo bo gotovo okrogla miza, začetek katere napovedujejo za 17. ADEG MARKET KRAUT SLPERDISKOM PLIBERK v bližini cerkve S TEM KUPONOM BOSTE DOBILI t JEDILNO OLJEj^ J ^ Tf ALVORADA KAVA /H 1 kg t* V * NEPRAŽENA KAVA1 kg 29 LEŠNIKI 500 gr 20 * ČOKOLADA 1 kg 44 ŽENSKE HOLAHOPKE 5 kom 40* NOGAVICE FROTIR 5 kom 66 r PRALNI PRAŠEK RONDOMAT 4 kg MAXELL KASETE 10 kom 69J 195* PETARDE 50 kom 39 K živita — tekstil — hi-fi ure — igrače Vedno najugodnejša ponudba! Šaleški študentski klub Štiri stene za prostore že stojijo Šaleški študentski klub ima od 1. decembra novega predsednika — študenta 2. letnika Fakultete za elektrotehniko Mateja Jenka. V letu, ko bo ŠŠK praznoval 30. letnico obstoja — prihodnje leto bodo ta jubilej počastili z akademskim plesom — se bo novi predsednik kluba v kroniko zapisal kot predsedujoči v času, ko je klub po mnogih prizadevanjih spet dobil svoje prostore. Glavna aktivnost kluba je ta čas usmerjena v ureditev prostorov, ki so ob Stiskami Kulturnega centra Ivan Napotnik. Morda se spominjate, da se je klub boril za prostore Stiskarne, vendar te sreče, da bi jih res dobili, ni imel. Jim je pa Kulturni center v zameno namenil — tri stene v kleti. Dodali so jim še eno, vse skupaj pa še ometali, pobelili, položili ploščice... Čaka jih še finančno precej zahtevno delo — oprema. »V tem mesecu bomo imeli pogovore s predstavniki podjetij, ki nam denarno pomagajo pri izpeljavi programa in računamo, da nam bodo pripravljeni priskočiti na pomoč tudi pri opremi. Sploh zato, ker bodo ti prostori res pridobitev, pa ne samo za našo, ampak tudi za prihodnje generacije,« pravi Matej Jenko. Upamo, da jim bo šlo vse tako kot so si zamislili, ker se bodo potem v te prostore vselili še letos. Šaleški študentski klub vsako leto izda tudi časopis — > Racionalno izbrane teme<, krajše pa RIT, ki bo izšel konec januarja Matej Jenko: »Z norimi prostori bo lažje tudi prihodnjim generacijam.« (Fotografija: A. O.) ob akademskem plesu. V njem bodo predstavili dejavnosti kluba, pa iskrice iz študentskega življenja, je pa RIT vedno tudi priložnost, za mlade kulturne ustvarjalce. Akademski ples — ta generacija bi mu rada vrnila vsaj nekaj ugleda in blišča, ki ga je nekoč imel — bo stopil v 30. letnico. »Res želimo z akademskim plesom prireditvi vrniti elitnost, tega ne skrivamo. Na jubilejni akademski ples bomo povabili vse dosedanje predsednike kluba,« pravi Matej Jenko, seveda tudi prvega, ki je istočasno ustanovitelj kluba — dr. Matjaža Kmecla. Trideset let bodo orisali v knjigi, ki jo pripravljata dva člana, v njej pa bo kronološko zbrano vse, kar je bilo v tem obdobju pomembnega. Šlo bo za svojevrstno kroniko nekega časa. Ker je bilo slišati, da ŠŠK izstopa iz ZSMS-ja, smo Mateja Jenka povprašali, če je v tem kaj resnice. Zatrdil nam je, da precej. »Odkar je ZSMS postala politična stranka, nimamo več istih interesov. Sploh pa si ne želimo na volitve. Članstvo v ŠŠK-u je grajeno na specifičnih interesih specifične populacije — študentov, za katere pa nova politična organiziranost mladinske organizacije trenutno ni zanimiva. To pa ne pomeni, da z njo ne bomo imeli več stikov,« pravi Jenko. Sodelovanje s štipenditorji bo teklo še naprej. To vez želijo utrditi, tako kot si želijo več takšnih akcij kot je bila tista, organizirana s strani Rekovega Rudnika lignita Velenje, ko so si velenjski študentje ogledali jamo. »In če se še malo pošalim — čim večjih štipendij tudi«, je rekel. Pri sodelovanju s srednjimi šolami bodo bodoče študente pripravljali na študij — z najrazličnejšimi informacijami — od pogojev študija na posameznih fakultetah do možnosti bivanja in pridobivanja štipendij. Precej je še tistega o čemer bi lahko govorili z Matejem Jenkom in kar izhaja iz načrtov kluba v prihodnje. Recimo o športu, rekreaciji. Ob sobotah ob 10. uri se dobivajo na šoli bratov Mra-vljakov, pripravljajo odprta turnirja v košarki in odbojki, radi bi prost vstop na velenjski zimski bazen (Rdeča dvorana — so vam to željo že zaupali?) in tako naprej in tako naprej. Želijo pa si še nekaj. »Da bi ustanovili organizacijo, ki bi bila pripravljena zavarovati štoparje. Mnogi vozniki nam ne ustavljajo prav zato, ker nismo zavarovani za primer prometne nesreče. Seveda pa je to stvar, ki je ne moremo udejaniti sami v ŠŠK-ju, zato pri tem računamo na slovensko študentsko organizacijo. Pobudo bomo vsekakor poslali,« nam je ob koncu povedal novi predsednik kluba šaleških študentov Matej Jenko. M. Krstič-Planinc Zaklonišča v občini Velenje Nekatera so v obupnem stanju V občini Velenje smo se z vprašanjem zaklonišč pričeli načrtno ukvarjati leta 1973, ko je bil sprejet občinski odlok, ki je urejal področje graditve, financiranja in vzdrževanja zaklonišč in drugih zaščitnih objektov. Bistven napredek pri izvajanju ukrepa zaklanjanja pa je bil dosežen šele po letu 1980, ko je bil izdelan načrt graditve zaklonišč, ki opredeljuje in predpisuje celotno politiko gradnje zaklonišč za območje ogroženosti pred zračnimi in drugimi napadi v občini, in končno tudi pred drugimi katastrofami, ki so nepredvidljive tudi v mirnem času. S tem dokumentom je bila podana osnova za kar najbolj smotrno in racionalno gradnjo zaklonišč, tako s strani sisa pri gradnji zaklonišč v stanovanjskih objektih, kot tudi javnih zaklonišč, ki jih na osnovi zbranega prispevka občanov, delovnih in drugih organizacij gradi skupščina občine Velenje. Zaklonišče v stanovanjskem bloku na Bratov Mravljakov t je . zgledno urejeno V letih 1980—89 je bilo v občini Velenje zgrajenih 10.090 zaklo-niščnih mest. Večji del obstoječega zakloniščnega fonda so zgradili sis in delovne organizacije, ki so ob gradnji novih stanovanjskih ali poslovno-proizvodnih objektov po zakonu o SLO in DS dolžni zgraditi tudi zaklonišča. V občini imamo trenutno v coni največje ogroženosti (mestno območje Šoštanja in Titovega Velenja) 42-odstotno pokritost z zakloni-čnim prostorom na prebivalca, kar nas uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Zaklonišča so zgrajena predvsem v novih soseskah, najslabše pa je v krajevnih skupnostih Center-levi breg. Desni breg. Staro Velenje, Velenje-Šmartno in Šoštanj. Zakon o SLO in DS ter odlok o graditvi zaklonišč določata, da občinska skupščina z zbranimi prispevki imetnikov stanovanjske pravice, uporabni-____■ kov poslovnih zgradb in prostorov ter prispevkov investitorjev, ki so bili zaradi geološko-tehni-čnih pogojev oproščeni graditve zaklonišč in so plačali prispevek 4 odstotke gradbene vrednosti stavbe, gradi javna zaklonišča v skladu z načrtom graditve zaklonišč. V zadnjih letih so bila zbrana sredstva porabljena za rekonstrukcijo dveh zaklonišč v KS Gorica, za izgradnjo 100 zaklo-niščnih mest v javnem zaklonišču na ulici Bratov Mravljakov in za tehnično vzdrževanje in kontrolo zaklonišč. Še vedno je žal zmotno mišljenje nekaterih občanov, da v zdajšnjem času, ko napetost med velesilama popušča, zaklonišča niso več potrebna. Poudariti je potrebno, da nam omenjena zaklonišča lahko pridejo še kako prav tudi v mirnem času ob morebitnih drugih katastrofah, ekoloških nesrečah in t i podobno. Omenimo nevarne snovi, pline in podobno. Spomnimo se katastrofe s strupenim plinom v Bopalu v Indiji. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ Odlok o zakloniščih predpisuje tudi višino prispevkov občanov za gradnjo javnih zaklonišč. Ker se v zadnjem času pojavljajo med občani dileme o racionalni porabi teh sredstev, pa naslednje. Sredstva v višini 0,3 odstotka od povprečno pobranih stanarin in sredstva lastnikov individualnih zgradb, sredstva najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov ter sredstva investitorjev, ki so iz kakršnihkoli razlogov oproščeni gradnje zaklonišč, se zbirajo na posebnem računu SO Velenje in jih ni mogoče uporabljati v druge namene. Prepričanje občanov, da je teh sredstev veliko, je zmotno. V letu 1987 je bilo zbranih 90.275.510 dinarjev, leta 1988 195.119.744 in v prvih petih mesecih letos 76.064.190 dinarjev. Približno 50 odstotkov zbranih sredstev je bilo zbranih v OZD, ki so bile oproščene graditve zaklonišč, ostalo pa so prispevki občanov. Zmotno je tudi prepričanje občanov, da prispevek za zaklonišča plačujejo samo občani v stanovanjskih blokih in individualnih hišah, katerim pri gradnji ni bilo zgrajeno zaklonišče. Prispevek za zaklonišča plačujejo vsi občani, s tem, da je prispevek ovrednoten (točkovan) v znesku stanarine. S tako malimi sredstvi, upoštevajoč inflacijo, nismo v občini uspeli zgraditi celotnega sistema javnih zaklonišč, kot je bilo načrtovano. Prav zaradi tega, da ne pride do pretirane devalvacije zbranega denarja, so bila sredstva v zadnjih šestih letih usmerjena predvsem za potrebe vzdrževanja, obnove in sofinanciranje javnega zaklonišča za 100 oseb v ulici Bratov Mravljakov, ostanek zbranih sredstev pa je vezan pri Ljubljanski banki — TB Velenje. Ob rob plačevanju prispevka za zaklonišča še to. Ce kdo misli, da s svojim prispevkom plača zakloniščno mesto, se moti. V tem primeru naj zgradi svoje zaklonišče, pa bo tega prispevka oproščen. Seveda pa to ne pomeni, da vsak posameznik nima zakloniščnega mesta kjerkoli ob morebitnih nevarnostih, bodisi v javnih zakloniščih, v OZD ali v stanovanjskih zgradbah. Po občinskem načrtu civilne zaščite, pa se predvideva še izgradnja takoimenovanih zaklonilnikov. VZDRŽEVANJE Poseben problem predstavlja tudi vzdrževanje obstoječih zaklonišč. Zakon o SLO in DS določa, da mora sis preko skupnosti stanovalcev in hišnih svetov vzdrževati zaklonišča v stanovanjskih objektih, delovne organizacije vzdržujejo svoja zaklonišča, občina pa javna. Stanje poslabšuje še dejstvo, da so v večini primerov, zlasti v KS Edvarda Kardelja, v zakloniščih kleti. Odnos občanov do skupnih sredstev v zakloniščih pa je skrajno neodgovoren. Tako lahko opazimo, da so poškodovane naprave in oprema tudi tam, kjer so bila zaklonišča zgrajena šele pred kratkim. Sami smo se prepričali, ko smo obiskali nekatera zaklonišča, kakšno je njihovo stanje. Milo rečeno, obupno. Različna navlaka leži po tleh, ki tja sploh ne sodi, ponekod manjka cela vrsta opreme, ali je polomljena in neuporabna. Dejstvo pa je, da so tista zaklonišča, ki so zaklenjena, lepo in skrbno urejena in v njih tudi ne manjka oprema. Vsa ostala »odprta« dajejo povsem drugo sliko. Zato se je zlasti v zadnjem času vse več hišnih svetov odločilo zaklonišča zakleniti. Vedeti je namreč treba, da če bi hoteli zagotoviti popol- Povsem druga slika je zaklonišče na Stanetori II r KS Edvarda Kardelja, ki ni zaklenjeno. ■■ - 'l ' I ,i A 1 J ' j , i no vzdrževanje zaklonišč v stanovanjskih zgradbah, bi morali predvsem spremeniti odnos do družbenega premoženja, s tem bi zmanjšali vzdrževalne stroške in občutno povečali obratovalne stroške posameznih stanovanjskih enot, kar pa bi vplivalo na povečanje najemnin. Kljub vsem naštetim težavam se dvakrat letno opravljajo servisna vzdrževanja zaklonišč in razna investicij- sko-vzdrževalna opravila v zakloniščih. Na koncu velja opozoriti še na nekaj. V republiški skupščini se pripravlja sprememba predpisov, ki urejajo vprašanje zaklonišč pri nas. To je tudi priložnost, da lahko občani preko svojih delegatov posredno vplivajo na oblikovanje nove, oziroma spremenjene zakonodaje o zakloniščih. B. Mugerle Pregled zaklonišč v občini Velenje Zap. Ulica Krajevna št. OBJEKT hišna štev. skupnost 1. Dom za varstvo odraslih Kidričeva 32 Desni breg 2. Stanovanjski blok Kidričeva 55 Desni breg 3. Stanovanjski blok Koroška 8 Desni breg 4. Samski dom Gradiš Kersnikova Desni breg 5. Vrtec TINKARA Šlandrova Desni breg 6. Stanovanjski blok V1Z Tomšičeva 10 a Desni breg 7. Dom SLO Kopališka 3 Levi breg 8. OŠ B. Mravljak V. Vlahovič Gorica 9. Trgovina MERX V. Vlahovič Gorica 10. Otroški vrtec Gorica Vrnjačke banje Gorica 11. Stanovanjski blok V. Vlahovič 57 Gorica 12. Stanovanjski blok V. Vlahovič 59 Gorica 13. Stanovanjski blok V. Vlahovič 47 Gorica 14. Stanovanjski blok V. Vlahovič 44 Gorica 15. Stanovanjski blok Vrnjačke banje Gorica 16. Stanovanjski blok B. Mravljak 1 Vel.—Šmartno 17. Dom učencev RŠC Efenkova 61 Vel.—Šmartno 18. Stanovanjski blok Šalek 83 Šalek 19. Stanovanjski blok Šalek 82 Šalek 20. Stanovanjski blok Šalek 91 Šalek 21. Stanovanjski blok E. Kradelj 1 PEK 22. Stanovanjski blok E. Kradelj 2 PEK 23. Stanovanjski blok E. Kradelj 3 PEK 24. Stanovanjski blok E. Kardelj 9 PEK 25. Stanovanjski blok E. Kardelj 8 PEK 26. Vrtec LUČKA E. Kardelj PEK 27. Stanovanjski blok Stantetova 8 PEK 28. Stanovanjski blok Stantetova 9 PEK 29. Stanovanjski blok Stant. 11-16 PEK 30. Stanovanjski blok Stantetova 10 PEK 31. Trgovina ERA Stantetova 24 PEK 32. Podjetje za PTT Kidričeva PEK 33. Upravna zgradba KOC Koroška 37 b Stara vas 34. Upravna zgradba Toplov. Koroška 3 a Stara vas 35. Skladišče 1NTEREVROPA S. Blatnika Stara vas 36. DO Gorenje Partizanska Staro Velenje 37. Dom D PO Pesje Partizanska FLL—Pesje 38. Vrtec Pesje J. Ulriha FLL—Pesje 39. RLV — klasirnica Partizanska FLL-Pesje 40. ESO Velenje Preloge FLL-Pesje 41. RLV - NO P FLL-Pesje 42. Termoelektrarna Šoštanj Aškerčeva Šoštanj 43. ELKROJ Šoštanj Aškerčeva Šoštanj 44. Stanovanjski blok Preš. trg 9—i 1 Šoštanj 45. TERME Topolšica Topolšica 46. OŠ Topolšica Topolšica 47. Upr. zgradba SDK in LB Rudarska Levi breg 48. • OS Škale Škale Škale V izgradnji so zaklonišča v: Stanovanjski blok v Šoštanju, stanovanjski blok v Stari vasi, stanovanjski blok Šalek IV. Zasnove novega skupščinskega in volilnega sistema v SR Sloveniji in občini Velenje Nedavno sprejeti ustavni amandmaji in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije dajejo pravno podlago za oblikovanje predpisov o volitvah v skupščine, o volitvah predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije in o političnem združevanju. Vse to pogojuje, da je potrebno pred volitvami v skupščine, ki naj bi bile v aprilu 1990, sprejeti še druge rešitve s področja kandidiranja. volitev in volilnih enot, sestave in pristojnosti zborov občinske skupščine, kandidiranja in volitev funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta ter zagotoviti vpliv dosedanjih SIS, na odločitve v občinski skupščini. S prizadevanji za demokracijo slovenske družbe je pojav različnosti interesov pri oblikovanju skupščinskega sistema in zagotovitvi vpliva političnih subjektov na odločitve, razumljiv. Dejstvo je, da sprejemanje za izvedbo volitev potrebnih zakonov, v Skupščini SR Slovenije kasni. Volitve v skupščine SR Sloveniji bi glede na prenehanje sedanjih mandatov morale biti razpisane že 15. 1. 1990. Iz osnutkov ali predlogov nove zakonodaje je možno razbrati naslednje rešitve: 1. Občina Velenje bo zastopana v Zveznem zboru Skupščine SFRJ z dvema delegatoma, ki bosta izvoljena na območju občin Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. 2. Skupščina SR Slovenije bo sestavljena iz treh splošno pristojnih zborov s po 80 delegati. Občino Velenje bo zastopal v zboru občin en stalni delegat. Za zbor združenega dela je predvideno, da bi za področje industrije in rudarstva izvolili v volilni enoti občin Mozirje, Velenje in Žalec dva stalna delegata, ostale panoge gospodarstva bodo zastopane z delegati, ki bi bili izvoženi v širših volilnih enotah. 3. Za družbenopolitični zbor republiške skupščine osnutek zakona predvideva, da bo občina Velenje zastopana s petimi stalnimi delegati, ki bi bili izvoljeni v volilni enoti občin Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Tako predvidenim po- vezavam v občini Velenje nasprotujemo zaradi premale povezanosti interesov in predlagamo volilno enoto občin Mozirje, Velenje in Žalec, kjer bi izvolili štiri stalne delegate ter tako učinkoviteje usklajevali posamične interese v zvezi z odločanjem v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Tudi s predlogi o sestavi zborov Skupščine občine Velenje in pristojnostih ter načina kandidiranja in volitev, ni mogoče več odlašati kljub temu, da ustrezni zakoni v SR Sloveniji še niso sprejeti. Zahteva za zmanjševanje števila delegatov v zborih Skupščine občine Velenje je bila sprejeta na občinski konferenci SZDL ob obravnavi usmeritev za racionalizacijo sistema in povečanje učinkovitosti delovanja občinske skupščine. Zaradi tega je ta zahteva upoštevana v delovnem gradivu osnutka odloka o sestavi in pristojnostih zborov občinske skupščine in o oblikovanju volilnih enot. Od sedanjih 130 delegatskih mest (73 v zboru združenega dela, 27 v zboru krajevnih skupnosti in 30 v družbenopolitičnem zboru) v skupščini občine, predlagamo zmanjšanje na 93 s tem, da ima vsak zbor enako število stalnih delegatov, kar je povzeto po vzoru enakega števila delegatskih mest v zborih republiške skupščine. Glede enakega števila delegatov je odprto vprašanje le v družbenopolitičnem zboru, ker je zdaj še nerealno določiti število volilnih enot in zastopanost delegatov v zboru zaradi tega, ker ne vemo, katere politične organizacije bodo v velenjski občini delovale na podlagi veljavnega zakona o političnem združevanju. Vsi trije zbori bi bili splošno pristojni in bi tako sledili načelu enotnega odločanja, razen zadev, za katere je po zvezni ustavi pristojen samo zbor združenega dela. Za volitve 31 delegatov v Zbor združenega dela predlagamo 13 volilnih enot. Za gospodarsko področje 6 volilnih enot za 18 delegatov, za prosvetno-kulturno področje 3 volilne enote za 7 delegatov, za socialno-zdravstveno in pokojninsko-invalidsko področje ena volilna enota za volitve treh delegatov, za obrtno, transportno in podobno področje ena volilna enota za enega delegata, za področje državnih organov pravosodja, notranjih zadev, službe družbenega Knjigovodstva, političnih organizacij in društev ter skupnosti za zaposlovanje ena volilna enota za enega delegata in za dejavnosti s sedežem zunaj občine Velenje ena volilna enota za volitve enega delegata. V skladu z določbo 33. člena osnutka zakona o volitvah v skupščini je število delegatskih mest posameznih dejavnosti predlagano glede na njihov pomen pri razvoju občine Velenje in pozitivne izkušnje iz zdajšnje prakse. Možno je, da se oblikuje samostojna volilna enota za volitve enega delegata tudi za delovne ljudi, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v kmetijstvu in gospodarstvu ter drugih samostojnih dejavnostih s tem, da se poveča število volilnih enot na 14, in zmanjša število delegatskih mest za volitve enega delegata v volilni enoti neke druge dejavnosti. Za vsako volilno enoto so določena podjetja, druge organizacije in skupnosti pri katerih je sedež volilne enote. Za volitve 31 delegatov v Zbor krajevnih skupnosti predlagamo 27 volilnih enot. V 23. volilnih enotah se voli po enega delegata, v štirih volilnih enotah pa po dva delegata. Volilne enote z dvema delegatoma sta krajevni skupnosti, ki imata nad 5 tisoč prebivalcev (Titovo Velenje—Center desni breg in Titovo Velenje—Gorica) ter krajevni skupnosti, ki v Šaleški dolini tvorita drugo in tretje zaokroženo središče (Šoštanj in Šmartno ob Paki). Za vsako krajevno skupnost v občini Velenje se formira samostojna volilna enota. Za volitve 31 delegatov v Družbenopolitičnem zboru je možnost, da oblikujemo volilne enote na več načinov, enake možnosti so tudi za ostala dva zbora. Najpreprostejša možnost je, daje vse območje občine ena volilna enota, kjer bi na os- novi kandidatnih list in kandidatur posameznikov izvolili 31 delegatov, kot drugo možno rešitev predlagamo tudi sistem 8 volilnih enot, v katerih se voli od 2 do 6 delegatov. Take volilne enote bi obsegale območja več krajevnih skupnosti, ki so povezane naravno in s skupnimi interesi ter glede na upoštevanje zakonskih načel in kriterijev, po katerih se oblikujejo volilne enote za volitve delegatov v družbenopolitičnem zboru. Delegat v družbenopolitičnem zboru se voli na približno vsakih začetih 1.350 prebivalcev. Zaradi proporcionalnega načina volitev v družbenopolitični zbor morajo biti volilne enote najmanj tolikšne, da se v njih volijo vsaj po trije delegati. Največje spremembe v novem volilnem sistemu nas pravzaprav čakajo pri načinu kandidiranja delegatov, saj Socialistična zveza poslej ne bo več pooblaščena družbenopolitična organizacija, ki bi bila odgovorna za evidentiranje in kandidiranje. Uradnega evidentiranja pravzaprav ne bo več, kandidate za delegate predlagajo in določajo volilci in njihove organizacije, zakonitost ugotavlja občinska volilna komisija. Le zbirno listo kandidatov za družbenopolitični zbor lahko uskladijo politični subjekti v okviru pristojnega organa SZDL, zato bo vloga skupščine in organov oblasti pri izvedbi kandidacijskih postopkov večja kot je bila dosedaj, ko so bili predvolilni postopki v domeni SZDL in sindikata. Ustavni zakon določa, da zadeve v zvezi z volitvami, ki so sicer stvar statuta občine, to pot določimo z odlokom, ki ga po postopku delegatske obravnave sprejmejo delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Po sprejemu ustrezne zakonodaje bomo s konkretnejšimi osnutki rešitev seznanili delegate zborov občinske skupščine in občane, da bi s skupnimi prizadevanji zainteresiranih zagotovili demokratične volitve in delovanje učinkovitejšega skupščinskega sistema. SEKRETAR SO VELENJE Franc OJSTERŠEK ga pravnega varstva okolja v občini (javni pravobranilec okolja). 12. Zahtevali bomo namestitev protihrupnih in protiprašnih ba-rijer ob prometnih cestah (Pesje). 13. Zahtevali bomo, da komunalna organizacija omogoči selektivno zbiranje gospodinjskih odpadkov (steklenina, zdravila, kemične snovi, papir, pločevina, gospodinjski odpadki..;). 14. Sodelovali bomo z inšpekcijskimi službami, spodbudili ustanovitev »ekoloških straž« in postavitev sistema prometnega prijavljanja (tudi individualnih) onesnaževalcev. 15. Nadzorovali bomo delovanje državnih organov in bedeli nad izpolnjevanjem njihovih zakonskih obveznosti. 16. Odprli bomo občinsko »ekološko transverzalo«. 17. Nastopili bomo na volitvah 1990 in kandidirali svoje poslance v občinsko skupščino. 18. Sodelovali bomo z vsemi organizacijami, skupinami in posamezniki, ki se ukvarjajo s konkretnimi ekološkimi projekti. 19. »Ekologizirali« bomo večino družbenih problemov in pripravili celovit program družbenega razvoja občine. 20. Gradili bomo lastno identiteto. Poudarjanje razlikovanja od programov drugih političnih organizacij bo temeljilo predvsem na zavedanju, da je naraščanje osnovne proizvodnje obratno sorazmerno s kvaliteto okolja. 21. Pri uresničevanju programa bomo ZELENI Velenja nepopustljivi in agresivni. Prestrašili nas ne bodo niti očitki, da smo arogantni. 22. Posebej bomo pozorni na nastajanje in skladiščenje posebnih odpadkov v občini. 23. Posameznikom in organizacijam, ki so materialno prizadeti zaradi degradiranega okolja, bomo pomagali pri odškodninskih tožbah. 24. Z vsemi sredstvi bomo sodelovali pri zavračanju gradnje odlagališča za jedrske smeti v naši občini. 25. Sodelovali bomo v vseh akcijah, ki bodo uresničevale zahtevo po zaprtju Nueklarne elektrarne Krško. 26. Predlagali in vzrajali bomo, da se pri Skupščini občine Velenje ustanovi poseben upravni organ, občinsko »ministrstvo za okolje«. ZELEM VELENJA ZA ZELENO ŠALEŠKO DOLINO ZA ZELENO SLOVENIJO ZA ZELENI PLANET ZELENI VELENJA, TITOV TRG 4, 63320 TITOVO VELENJE PRISTOPNA IZJAVA 1. PODPISANI (ime in priimek)_ 2. STALNI NASLOV, telefon 3. ZAČASNI NASLOV, telefon . 4. SLUŽBENI NASLOV, telefon 5. DATUM ROJSTVA 6. IZOBRAZBA 7. POKLIC 8. KOLEKTIVNI PRISTOPNIK navedite odgovorno osebo NASLOV, telefon Spoštovani bralci Politični pluralizem se praktično prebuja tudi v Šaleški dolini. Področnemu odboru Slovenske demokratične zveze so se konec oktobra pridružili še ZELENI Velenja. ZELENI pravijo, da so trdno odločeni (verjetno družno z demokrati) nastopiti na spomladanskih občinskih volitvah. Vaše glasove bodo skušali pridobiti s programom in konkretnimi rezultati svojega delovanja. Danes objavljamo njihov program in pristopno izjavo, na rezultate pa bo verjetno treba še malo počakati. Toda to ni nič hudega. Rezultate nekaterih drugih organizacij mnogi pričakujejo že več kot 40 let, pa še kar potrpežljivo vztrajajo. V čakanju. Izjavljam, da sem prostovoljno sprejel Program in Pravila odnosov in delovanja ZELENIH Slovenije ter s tem postal: (* ustrezno obkroži!) - A. ČLAN Za delo zelenih bom redno plačeval članarino: a) 0,5 % svojega neto OD — s trajnim pooblastilom v delovni organizaciji — s položnico v štirih rednih letnih obrokih b) 1,0% svojega neto OD * — s trajnim pooblastilom v delovni organizaciji — s položnico v štirih rednih letnih obrokih l l c) ker sem dijak-inja, študent-ka, nezaposlen-a, upokojenec-ka, ker imam OD manjši od zajamčenega, bom občasno ali v podporo posameznim projektom v okviru svojih zmožnosti prispeval-a prostovoljne prispevke. B. SIMPATIZER Z občasnimi nakazili bom podpiral konkretne projekte in akcije. Pristopno izjavo izpolnite s tiskanimi črkami. Oddate jo lahko neposredno našemu aktivistu ali pa jo pošljete na naslov: RK ZSMS, ZELENI Slovenije, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana (številka žiro računa: 50101-678-47163, s pripisom »za ZELENE Slovenije«). Kraj in datum: Podpis: PROGRAM 1. Uporabili bomo vsa zakonita sredstva (vključno z javnimi manifestacijami) za zmanjšanje emisij SO* za 90 % do konca leta 1992. Zahtevali bomo, da TEŠ do konca leta 1992 v vseh kurilnih sezonah proizvodnjo električne energije prilagodi tako, da imisije in emisije in ne bodo prekoračevale z zakonom dovoljenih. Pri tem bomo upoštevali dejstvo, da so zaposleni v TEŠ večkrat le drobiž v računih industrijskih gigantov in monopolista, ki nosi trenutno ime Elektrogospodarstvo Slovenije. 2. Varovali bomo zakonite pravice državljanov iz občine Velenje pri posegih Rudnika lignita Velenje v prostor. Pripomogli bomo k varovanju zemlje, zaščiti interesov lastnikov in ohranitvi plodnih površin. 3. Zahtevali bomo radikalno zmanjšanje emisij iz dimnika Tovarne usšnja Šoštanj. Predlagali bomo ukinitev proizvodnje v primeru, da to ne bo uresničeno do kurilne sezone 1990/1991. Isto velja za industrijske odplake, ki jih TUŠ izpušča v reko Pako. 4. Dosegli bomo stalno merjenje vsebnosti škodljivih snovi v pridelkih in živilih na območju občine in javno objavljanje podatkov. 5. Dosegli bomo, da bo lahko javnost na ustrezen način (monitor na javno dostopnem mestu) v vsakem času seznanjena s trenutno koncentracijo škodljivih snovi v zraku v občini. 6. Dosegli bomo prijaznejšo ureditev bivalnega okolja v občini. Zagotovili bomo, da bodo vsi posegi v prostor rezultat in posledica demokratičnih in javnih natečajnih postopkov. Varovali bomo zakonitost in ekološke interese državljanov. 7. Nasprotovali bomo nadaljnjim poizkusom degradacije urbanega prostora v občini. 8. Preprečili bomo sekanje zdravih dreves v urbanih središčih. 9. Zavzemali se bomo, da bo prometna infrastruktura v mestnih središčih urejena razumno in prijazno. Zagotovitev ustreznih parkirnih površin in izgon tranzitnega prometa na obrobje urbanih središč bo ena naših prvih akcij na tem področju. 10. Dosegli bomo uporabo kalijeve soli pri posipanju občinskih cest. 11. Zavzemali se bomo za vzpostavitev instituta učinkovite- Prisluhnimo svojemu telesu (2) Sedem znamenj nas lahko obvaruje najhujšega 1. Ranice in razjede na koži ali sluznici, ki jih je že prekrila krasta, koža pod njo pa se ne zaceli niti v mesecu dni — so lahko opozorila na: RAKA NA KOŽI: Ta se razvije na kateremkoli delu kože, največkrat na izpostavljenih delih, kot so obraz, vrat, podlahti in zgornja stran roke. Večkrat zbolijo moški kot ženske in večkrat starejši kot mladi, zlasti tisti, ki veliko delajo na soncu. Zanimivo je, da je ta rak redek med temnopoltimi ljudmi. Po opeklinah na koži, posebno če so se zdravile zelo počasi, se šele 20 do 40 let pozneje lahko pojavi rak na koži. Zato, pozor na vsako ranico ali razjedo, ki se zlepa noče zaceliti! * 2. Napredujoče spremembe v barvi ali velikosti materinega znamenja ali bradavice — opozarjajo na morebitnega raka, ki mu pravimo ČRNI KOŽNI RAK ALI MALIGNI MELANOM: Zanj je značilno, da zelo hitro razseje svoje celice v bližnje bezgavke, po krvi pridejo tudi v pljuča, jetra in celo v možgane. Torej pozor, znamenja na koži, ki se večajo, srbijo, krvavijo ali spreminjajo barvo, so lahko opozorila na črnega kožnega raka! * 3. Neboleče zatrdline ali bule kjerkoli na telesu — prav tako opozarjajo na raka. Ni res, da se iz vsake bule razvije rak, res je le, da se je vsak razvil iz take bule? RAK NA PRSIH se razvije iz zatrdlin, ki jih je kaj lahko otipati v dojki. Zato je sa-mopregledovanje dojk, ki bi ga redno morale opravljati vse žene po 20. letu starosti, nadvse pomemben ukrep v boju proti raku na prsih. Vsaka zatrdlina v dojki je nujen poziv k zdravniku, ki bo edini lahko odločil, ali gre za raka ali ne! * RAK NA MOŠKIH SPOLNIH ŽLEZAH — se pojavi kof neboleča bulica v mošnji, največkrat med 15. in 35. letom starosti. Pogostejši je pri moških, ki so jim moda zastala v trebušni steni ali di-meljskem kanalu. Ne pozabite, vsako bulico ali zatrdlinico, kjerkoli na telesu, je treba pokazati zdravniku, zamuda je lahko usodna! * 4. Neobičajne krvavitve ali izcedki iz katerekoli telesne odprtine — so opozorilo, da gre morda za raka na maternici, danki ali drugem delu črevesja, na mehurju ali ledvicah, v želodcu, pa tudi na pljučih. RAK NA MATERNIČNEM TELESU se že zgodaj javlja prav z neredno krvavitvijo ali nepričakovanim izcedkom iz maternice, kar je nedvse resno opozorilo za vsako ženo. Posebej velja to za žene v menopavzi. Prav krvavitev na samem začetku rakavega obolenja na maternici omogoča zdravnikom, da raka »ujamejo«, ko je ozdravljenje stoodstotno. * RAK NA MATERNIČNEM VRATU se s krvavitvijo iz nožnice javi dokaj pozno. Če bi se ravnali le po krvavitvi, bi zdravljenje največkrat usodno zamudili. Zato vsem ženam tale nasvet: Zagotovo bo zdravnik odkril raka na materničnem vratu, če boste prihajale na redne ginekološke preglede. Ob vsakem takem pregledu misli zdravnik tudi na raka na materničnem vratu in ga odkrije, ko ga je z majhno operacijo mogoče ozdraviti! Kri v urinu je resno opozorilo na morebitnega RAKA NA MEHURJU ALI LEDVICAH, še zlasti, če je seč krvav ves čas uriniranja in ne morda samo ob prvem curku, lahko pa tudi šele na koncu, ko se mehur stisne. Takšna krvavitev včasih preneha sama od sebe, kar bolnika sicer pomiri, vendar se kaj kmalu spet pojavi, včasih pa tudi šele po letu dni. Sčasoma postaja urin vse bolj krvav, kar človeka seveda zelo izčrpa. * RAK NA PROSTATI se prav tako pojavlja s kr-vavkastim urinom in še nekaterimi znamenji, ki jih nikakor ne gre zanemarjati. Kri v urinu, »jecljajoče« uriniranje, pogosta potreba po izpraznjenju mehurja, težave pri uriniranju, čakanje na curek, pekoča bolečina ob puščanju vode, še posebej pa bolečine v spodnjem delu trebuha, medenici ali dimljah, lahko kažejo samo na povečano prostato — toda, pomisliti na raka ob teh znamenjih nikakor ne bo odveč! Ob kateremkoli teh znamenj je treba stopiti k zdravniku. * RAK NA PLJUČIH se prvenstveno javlja s trdovratnim kašljem, ki je vse hujši, vendar pa je izpljunek kaj kmalu rdečkast, primešana mu je kri! Zavedajte se, vsaka nenavadna krvavitev ali izcedek iz katerekoli telesne odprtine je lahko opozorilo, da gre za raka. (da-lje) Pripravila: Nani Črešnik Zima, zima bela, vrh gora sedela Vzgojno izobraževalni zavod Velenje Logarska dolina Za zimske dni v občini Mozirje smo veliko napisali v zvezi z RTC Golte in Logarsko dolino. Povejmo še, da bo za razvedrilo na snegu poskrbela tudi vlečnica v Novi Štifti, da so delovni kolektivi ob svojih sindikalnih tekmovanjih poskrbeli za ugodnejši nakup sezonskih smučarskih kart za zaposlene, šole kot običajno pripravljajo šole v naravi, delovala bo vlečnica v Mozirju, sicer pa dolina nudi izjemne možnosti za zimske izlete v naravo, za užitke po želji in potrebi. Le sneg še manjka, sončnih dni bo v naslednjih mesecih gotovo dovolj. Smučarski učitelji na plan Smučarski klub Velenje bo tudi letos organiziral alpsko šolo smučanja za otroke stare 8 in 9 let. Če želite sodelovati pri izvedbi te šole smučanja, vas prosimo, da se oglasite na telefonsko šteivlko (063) 858-480. Ob smučarjih in drugih ljubiteljih snežno belih poljan se zime nadvse veseli tudi šolarji, kajti v tem času se vrata hiš učenosti za-pro za štirinajst dni. Učbenike in zvezke pa zamenjajo konjički, za katere med letom ni dovolj časa. Podružbljanje vzgoje in izobraževanja so na velenjskem vizu »vzeli« povsem zares, zato ob bok šoli postavljajo še okolje in starše. Prav slednja naj bi med Smo dežela na sončni strani Alp, s planinami, snegom, morjem ... Morje si »navadneži« s celine vse težje privoščimo, zima nam pa vendarle ponuja številne radosti, tudi brez obiskov smučarskih središč in drugih (prejdragih radosti na snegu. Če nismo preveč zahtevni, nam narava sama ponuja svoje darove, le izkoristiti jih moramo znati. Ker seveda ponudba narave ni dovolj, jo moramo dopolniti še z drugimi oblikami, za napredek in razvoj še kako pomembnimi, tudi, če se želimo približati Evropi, ki jo imamo v kilometrih tako blizu. Pozanimali smo se torej kaj nam v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ponujajo za letošnjo zimo. Vemo, da v nobenem primeru nismo zbrali vseh podatkov, ker je to nemogoče. Ponujamo vam de! možnosti za preživljanje zimskih dni, tudi počitnic. Naj ne bo nihče užaljen, lahko nas dopolni. Še najraje bi imeli seveda, če bi našo in vašo ponudbo »omogočila« narava s snegom, saj bo brez tega velika večina prizadevanj zaman. Bodimo torej dobre volje in upajmo, da se lanska zima vendarle ne bo ponovila. Zaradi narave same, zaradi smučarjev, otrok in njihovih počitnic, pa še zaradi česa. Zveza telesnokulturnih organizacij Na Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje se v tem času vneto pripravljajo na zimo. Za mesece, ki so pred nami, so pripravili bogat program, v katerem bo gotovo za vsakega nekaj — tako za tiste najmlajše, kot tudi za starejše. Marko Boruta strokovni delavec na ZTKO-ju v Titovem Velenju, ki nam je predstavil program je poudaril, da so ga razdelili na dva dela — »počitniški pro-gram<, ki je namenjen učencem osnovnih šol občine Velenje in se odvija v času zimskih počitnic in »program zima<, ki se odvija od novembra do marca in je namenjen vsem občanom. Počitniški program se od lanskega ne razlikuje kaj dosti: pripravili bo o alpsko šolo smučanja — o tem kje se bodo dogovorili s Smučarskim klubom Velenje, šolo smučarskega teka v Šentilju, za učence bodo pripravili prosto smučanje (postavili vlečnico na >Mrazovem< hribu za osnovno šolo Bratov Mravljakov) — vse to, če bo, pa upajmo da bo, sneg. Zadnji dve leti ga žal ni bilo dovolj. Potem pa je tu drsanje na Konovem, rokometna šola v Rdeči dvorani, turnir v namiznem tenisu, turnir trojk v košarki, prosto plavanje na velenjskem bazenu, kjer pa bodo poskrbeli tudi za to, da bo ena proga vedno prosta za učenje tehnik plavanja. Vse to za učence osnovnih šol v času zimskih počitnic. In kaj imajo v načrtu v >klasi-čnem< zimskem programu za letos? Rekreativna vadba za občanke, ki že poteka pod strokovnim vodstvom na osnovni šoli XIV. divizije vsak ponedeljek od 18. Logarska dolina — letos znova Daje Logarska dolina pravi raj za smučarske teke, ni treba posebej poudarjati, da je po prvih obljubah in tudi obetavnih začetkih vse zamrlo, pa tudi ne. Letos bodo začeli znova, k temu želijo svoje prispevati na RTC Golte, pa tudi Stane Ger-žina, ki je letps prevzel kamp v Logarski dolini. Razumljivo ne le za poletno ponudbo, pač pa tudi za zimsko. Kako se bo vse izteklo, bomo videli, povedati pa moramo, da tudi v Logarski čakajo le še na sneg. Ob kampu že namreč vrsto let deluje vlečnica, dolga »samo« 250 metrov, je pa smučišče daljše in predvsem širše, primerno za vse ljubitelje radosti na snegu, od zahtevnih smučarjev, do otrok in nji- hovih iger. Delavci RTC Golte so na vlečnici opravili temeljit servis, obratovala bo vsak dan od 9. do 16. ure, v kampu pa bo poskrbljeno tudi za okrepčila in tople jedi. Prava priložnost torej za družinske izlete, v Logarski dolini pa bodo radi organizirali sindikalna in podobna tekmovanja. Naj glede Logarske doline in Solčavskega končno napišemo še eno razveseljivo vest, kar se turizma tiče seveda. V kratkem bo namreč v Solčavi pričela delo zasebna turistična agencija »Vandrov-ček«, kar naj bi z vsemi, ki jim je vsaj malo mar razvoja tega lepega področja, le pripomoglo k napredku. Rekreacijsko-turistični center Golte do 19. ure, na osnovni šoli bratov Mravljakov pa ob četrtkih od 19. do 20. ure. Vsak ponedeljek od 17. do 18. ure pa na osnovni šoli XIV. divizije poteka še rekreacijska vadba pod naslovom mati in otrok. Načrtujejo pa še — trim smučarski tek v Šentilju, ki ga zadnji dve leti žal ni bilo, ob ugodnih snežnih razmerah pa bodo na ZTKO-ju v sodelovanju s Šentilj-čani takoj pristopili k ureditvi prog. Pripravljajo tečaj alpskega smučanja na smučišču Šalek za odrasle, tečaj teka na smučeh za odrasle, pa občinsko prvenstvo v smučarksih tekih in občinsko prvenstvo v veleslalomu na Golteh. Za male šolarje, teh je blizu dvesto, pa pripravljajo tečaj alpskega smučanja po hribčku pri velenjskem bazenu. Zadnji dve leti zaradi pomanjkanja snega te naloge ni bilo moč izvesti. Gre pa za informativne dneve za najmlajše na snegu. Potem pripravljajo kar nekaj občinskih, lig in tekmovanj-- v košarki, odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu, občinsko šahovsko prvenstvo, beli smu-čarsk tek za dan žena, turnir v odbojki za 8. marec za ženske, občinsko prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu, turnir trojk v košarki. V programu za to zimsko sezono pa imajo še ogled sklepnega dela svetovnega pokala v smučarskih skokih — Planica '90. Pravite, da se nič ne dogaja? Samo navidezno — sicer pa vas bodo na Zvezi telesnokulturnih organizacij o vsem kar se bo dogajalo tudi sproti seznanjali. Velja pa vabilo — sodelujte vsaj na enem področju. Narava bodi dobra in poskrbi za snežno odejo, bi lahko uvodoma zapisali kot prošnjo centra na Golteh. Tam so namreč za letošnjo zimo pripravili izredno zanimiv program prireditev in tudi sicer ponudbo obogatili z nekaj privlačnimi novostmi. Brez snega seveda ne bo skoraj ničesar, o poslovanju v tem primeru pa niti ne kaže razpravljati. Uvodoma povejmo, da so za 29. november s snežnim topom poskrbeli za kakšnih sto metrov snežne odeje in tako vendarle zadovoljili goste, ki so v prazničnih dneh napolnili hotel. Ironija vsega pravzaprav je, da se v dolini že nekaj časa tresemo od mraza, v višjih legah in tako tudi na Golteh, pa so temperature tako visoke, da s topom lahko delajo le v redkih trenutkih in niso mogli prekriti proge pod sedežnico. Ob pregledu ponudbe na Golteh pričnimo z letnim programom prireditev. Najprej, 27. januarja, se bodo z velikim nočnim nastopom ob hotelu predstavili akrobatski smučarji, pester pa bo februar, tudi v dolini. Ob petkih zvečer bodo pripravili paralelne slalome in sicer v Celju (2. 2.), Titovem Velenju (9. 2.), Slovenj Gradcu (16. 2.) in v Mozirju (23. 2.), finalno tekmovanje pa bo na Golteh 23. marca. Ob teh tekmovanjih bodo poskrbeli za predstavitev akrobatskega smučanja in druge smučarske nastope, To- per pa za modno revijo. V februarju velja poudariti seveda tekmo za evropski pokal v slalomu, ki bo na Golteh 25. februarja. V marcu bo ob dnevu žena 10. marca tekmovanje v veleslalomu za žene, 7. aprila smučarki tek »Beli zajec« na 5, 10 in 25 kilometrov in zaključek sezone pod naslovom »Beli dan«, za maj pa napovedujejo kajak-ski kombinacijo s smučanjem na plazu pod Planjavo v Logarski dolini. Sicer povejmo, da je na Golteh stalna smučarska šola za alpsko smučanje, teke na smučeh, mono-ski in za akrobatsko smučanje. Vse seveda po dogovoru, vendar stalno. Za vse te zvrsti in za turno smuko imajo na razpolago izposojevalnico opreme, za sankaše pa ne, ker nimajo posebne in z zakonom določene proge za sankanje. Vsi smučarji se lahko poslužijo servisa za vso smučarsko opremo, letos prvič pa imajo pripravljeno tudi garderobo za opremo dnevnih smučarjev. Tudi vrtec na snegu bo. Pa ne le na snegu, v primeru slabega vremena bodo za varstvo poskrbeli v prostorih hotela z najrazličnejšimi igrami in vsem kar zraven sodi. Posebna ponudba bo za penzionske goste veljala v obliki šaljivih in razvedrilnih tekmovanj, pri tem pa obljubljajo posebna presenečenja. Zanje je seveda v hotelu še TV soba, vi-deo, biljard in diskoteka. Pomembno je, da bodo imeli stalno urejeni tekaški progi na 2,5 in 25 kilometrov, primerni pa sta za vse ljubitelje teka na smučeh, tudi za treninge vrhunskih tekmovalcev. Posebna novost so izleti s turnimi smučmi od Golt preko Smrekovca, pa vse do Solčave. Vse je zajeto v dvodnevnem programu. Še nekaj ne smemo pozabiti. Na Rekreacijsko-turi-stičnem centru Golte imajo stalno pripravljen in usposobljen servis za organizacijo najrazličnejših tekmovanj, sindikalnih in vseh ostalih, za katere povpraševanje ni majhno. Če bo sneg, bo na Golteh že decembra vadila državna pionirska reprezentanca v superveleslalomu, napovedanih pa že imajo vrsto sindikalnih tekmovanj na vseh ravneh. To seveda ne pomeni, da novih ne sprejemajo, prav nasprotno. Dolgoročno pa je zlasti pomembno, da želijo dom planincev v Logarski dolini usposobiti za delovanje tudi v zimskem času, kar danes zaradi znanih razmer ni možno, z njim pa ustanoviti center za zimske šole v naravi in za smučarske teke. Zato se bodo letos še posebej potrudili in ponovno oživili množični tek na smučeh v Logarski dolini, ki je po obetavnih začetkih žal zamrl. Gorenje - služba za rekreativno dejavnost Težko je poskrbeti za prijetne in pestre dopustniške dni," če ni na voljo lastnih zmogljivosti, poudarjajo v službi za rekreativno dejavnost Gorenja. Kljub temu poskušajo v sodelovanju z večjimi turističnimi agencijami pripraviti kar se da zanimive in žepu dostopne počitnice. Tako so za delavce željne zimskih radosti na zasneženih poljanah pripravili smučarske programe doma in v tujini. Izbrali so pač med tistimi, ki so ponudili najugodnejše cene in kjer imajo kolikortoliko zagotovljene tudi snežne razmere. Tako so imeli delavci Gorenja na voljo smučanje v smučarskih centrih v Franciji, Avstriji, Češki, Poljski, Bolgariji, med domačimi pa Golte, Roglo in Kope. In kaj so ob razpisu za smučarsko sezono 89/90 ugotovili? Da so med delavci vzbudili precejšnje zanimanje zimski dopusti v tujini, med domačimi pa jih je največ izbralo Roglo. Nekoliko težji kot v prejšnjih letih so seveda plačilni pogoji. V preteklem letu so vsem, ki so se odločili za smučarijo, omogočili kreditno odplačevanje. Ker pa tega letos ni bilo mogoče, so se domislili namenskega varčevanja za dopust, saj si želijo, da bi tudi v tem času letovalo čimveč delavcev. Vsem navkljub pa se jih je za razpisane smučarske pakete odločilo manj kot v preteklih letih. V službi za rekreativno dejavnost Gorenja se nadejajo, da bodo ob koncu sezone vsemu navkljub lahko v poročilo zapisali, da je na zimskih počitnicah z njihovo pomočjo letovalo okrog 300 delavcev Gorenja in njihovih družinskih članov. Ob možnostih za smučanje pa naj omenimo še druge oblike dejavnosti, ki jim v tem kolektivu prav tako namenjajo precej pozornosti. Za tiste, ki vseh smučarskih veščin ne znajo najbolje, bodo organizirali dva tečaja na Kopah, skozi celo leto pa poskrbeli tudi za redno rekreacijo bodisi v telovadnicah, na bazenih in v drugih rekreativnih objektih. Povsod pa lahko koristijo ugodnosti. V program aktivnosti se v zimskem času vključuje tudi Go-renjeva tekaška sekcija. V kombinatu FLL za vsakega nekaj Športno, rekreativno in- preventivno dejavnost imajo zelo dobro razvito tudi v kombinatu Franc Leskošek-Luka, zato smo rekreatorja Jožeta Grubelnika in vodja programov zdravstveno preventivne rekreacije Boštjana Aljaža poprosili, da nam dejavnost, ki se bo v zimskih mesecih odvijala v njihovi organizaciji, tudi predstavita. Zaposleni v kombinatu se lahko enkrat tedensko udeleže rekreacije, ki poteka v vseh telovadnicah v Titovem Velenju, Šoštanju, Pesju in tudi v Vinski gori. V teh telovadnicah v večernih urah igrajo košarko, odbojko, mali nogomet in namizni tenis. Za ženski del kolektiva kombinata Franc Leskošek-Luka pa so pripravili organizirano rekreacijo pod strokovnim vodstvom. Jože Grubclnik ugotavlja, da se te oblike rekreacije, kjer izvajajo aerobične in gimnastične vaje, udeležuje precej žensk. V času zimskih šolskih počitnic — od 22. do 26. januarja, pa od 29. januarja do 2. februarja ter v dneh po njih — od 5. do 9. februarja pa bodo v kombinatu or-ganizrali začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za delavce kombinata in njihove družinske člane. Tečaji bodo v rekreacijsko-turi-stičnem centru Golte. Tja in nazaj pa jih bo vsak dan vozil poseben smučarski avtobus. V kombinatu pa sistematično skrbe tudi za preventivo njihovih delavcev. Aktivnosti pod naslovom »zdravstveno preventivna rekreaci-ja< so se pričele že prejšnji mesec, sklenili pa jih bodo v aprilu pri- hodnje leto. Gre za program, ki se odvija v kraju bivanja. Udeleženci programa so določeni ali prostovoljno izbrani delavci iz sozda REK, ki izpolnjujejo določene pogoje, pravi Boštjan Aljaž. Program je razdeljen na dva dela. Program A poteka v Termah Topolšica in zajema: pregled zdravstvenega stanja, na osnovi tega določijo tudi vaje, ki potekajo v telovadnici in bazenu. Udeleženci te preventivne rekreacije se v Topolšico vsak dan vozijo z avtobusom. Program B se odvija na velenjskem bazenu, udeleženci preventivne zdravstvene vadbe pa pod strokovnim vodstvom izvajajo gimnastične vaje, .uporabljajo sauno in seveda plavajo. Te aktivnosti se odvijajo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek dopoldne, popoldne in zvečer. zimskimi počitnicami poskrbela za otroke, ki se po mnenju strokovnjakov s tega področja, po določenem času naveličajo šolskih aktivnosti in si zato zažele takšnih sprememb v okolju, kjer '•odo lahko kar najbolje zadovoljili svoje interese. Tako na Vizu že nekaj let med zimskimi počitnicami za šolarje ne organizirajo nobenih dejavnosti. Izjeme so le nekateri krožki, ki potekajo skozi celo šolsko leto in tudi v tem času. Kako pestre in zanimive bodo počitnice je torej tudi letos bolj ali manj odvisno od društev prijateljev mladine, klubov, sekcij, drugih društev velenjske občine. Pri organiziranju dejavnosti slednjih pa so jim učitelji in delavci posameznih šol na voljo z vsem, kar premorejo. Menda pa to ni najbolje, ker učenci ne žele spremeniti le okolja, ampak tudi obraze. Več razlogov, poudarjajo na Vzgojno izobraževalnem zavodu Velenje imajo, da prelagajo skrb za razgibane počitnice na ramena klubov in društev. Polletne počitnice so med drugim namenjene tudi učiteljem za študij oziroma njihovemu dodatnemu izobraževanju, ki po šolskem koledarju in zahtevah Zavoda za šolstvo traja vsaj teden dni. Organizirati pa jih je mogoče prav v tem času. Ob pisanju o zimskih počitnicah in o tem, kdo naj bi poskrbel, da bi se imeli otroci v tem času čim lepše, moramo omeniti še družinsko vzgojo, ki naj bi prav v tem času. prišla bolj do izraza. Ob takšni organiziranosti gospodarstva in zimskih počitnic gotovo ne more zaživeti v pravem pomenu besede. »Zaenkrat bomo pri tem ohranili že uveljavljeni sistemski pristop. Če pa bo delo v gospodarstvu steklo kako drugače kot sedaj, se bomo na spremembe v šolah tudi odzvali. Do takrat pa bo še vedno šolski koledar tisti, ki bo odmerjal čas in trajanje polletnih počitnic.« poudarjajo na Vizu Velenje. Smučarski klub Velenje V smučarskem klubu Velenje namenjajo osrednjo pozornost seveda svojim članom oziroma tistim, ki znajo že marsikatero smučarsko veščino in sodijo med obetavne smučarje. Za slednje pripravijo najrazličnejše dejavnosti skozi celo leto. V zimskih počitnicah pa poskrbe tudi za tiste otroke, ki stopijo na smuči bodisi prvič ali pa pri vijuganju med vratci in ob spustu po strmini njihova kolena niso najbolj trdna. Za okrog 60 tekmovalcev vseh kategorij od mladincev, starejših in mlajših pionirjev do cicibanov v obdobju od junija od konca decembra organizirajo treninge, nato pa zanje nastopi tekmovalno obdobje. Drugi skupini pa je med počitnicami na voljo alpska šola smučanja, ki je lani zaradi neugodnih vremenskih razmer odpadla. Letos so to nalogo prizadevni člani smučarskega kluba Velenje znova zapisali v delovni program za letos. Tokrat pa naj bi vanjo ob tistih, ki se bodo zanjo odločili, vključili še približno 80 otrok. Ti so iz skupine 150 obetavnih smučarjev, ki so v lanskem prvem razredu najbolje opravili teste. V smučarskem klubu se nadejajo, da jih letos sneg ne bo pustil na cedilu in da se bo alpska šola smučanja na zasneženih strminah Šaleka — če tam ne v Zavodnjah, če pa tudi tod snežne razmere ne bodo ugodne, pa na Golteh — udeležilo okrog 25« otrok. Množičnega odziva se v klubu ne boje, saj so z načrtnim delom v 21-letnem delovanju kluba vzgojili toliko kakovostnih vaditeljev in učiteljev, da bodo ure učenja v alpski šoli smučanja takšne kot morajo biti. Že danes pa lahko napovemo tudi to, da bodo alpsko šolo smučanja prihodnje leto skoraj zagotovo organizirali, če bodo snežne razmere ugodne ali ne. Če jim bo namreč uspelo ob sodelovanju z Železarnami Ravne izdelati snežni top, bodo pobočje Šaleka zasnežili z umetnim snegom. Pripravili: Tatjana Podgoršek, Milena Krstič-Planinc in Janez Ples- nik Novo podjetje za informacijski sistem Vse o računalnikih Že pred leti je bila v službi za informatiko velenjskega Ve-grada, kjer so namenjali razvoju računalništva veliko pozornosti, oblikovana pobuda po ustanovitvi podjetja za razvoj tovrstne opreme. To še zlasti za to, ker je bilo povsod na sejmih, kjer je ta služba razstavljala oziroma predstavljala svoje dosežke, veliko zanimanja zanje. Vegradova ekipa »opejevcev« je v petnajstletnem razvojnem obdobju avtomatizirala pretežno vsa področja delovanja gradbene organizacije, od projektiranja, proizvodnje in poslovnih procesov. Da so to lahko dosegli, so seveda morali slediti tovrstnim dosežkom v svetu in tako dopolnjevali znanje, ki so ga prenašali na uporabnike z uvajanjem programske opreme in organiziranim izobraževanjem. V začetku letošnjega leta, ko se je zakonodaja spremenila in omogočila uresničitev dolgoletne želje po ustanovitvi podjetja, so pristopili k uresničitvi svoje zamisli. Ustanovili so mešano podjetje, zaenkrat ga vodita Franci Tajnik in Slavko Klepec, po novem letu pa bo v njem zaposlenih 9 strokovnjakov z računalniškega področja. Novo mešano podjetje V.L.S. Computers so ustanovili s po 35-odstotnima deležema Ve-grada in 30-odstotnim lastnim deležem zaposlenih v podjetju. Vegrad je ob tem omogočil tudi prehod strokovnjakov v novo podjetje (še naprej pa mu bodo omogočali širitev dejavnosti na področju proizvodnje računalniške opreme, kontinuirano vzdr- ževali obstoječo programsko opremo in avtomatizirali preostale poslovne in proizvodne procese), Lesna pa sodeluje s proizvodnjo strojne opreme v skupnem nastopanju na trgu. Novo podjetje ima svoje prostore v Domu učencev na Efenkovi 61, nudi po kompletno ponudbo prodaje računalniške opreme in praogrmov, uvajanje programske opreme, izdelavo software pod operacijskimi sistemi DOS, UNIX, XEN1X, VSM, GCOS po naročilu, svetovanje pri načrtovanju izgradnje informacijskih sistemov, izdelovanje software na področju CAD in avtomatizaciji proizvodnje, servisiranje strojne in programske opreme ter izobraževanje v opremljeni učilnici ali pri uporabniku. Že v času* oblikovanja novega podjetja, so beležili nekaj uspehov. S pomočjo Lesne in Vegra-da so se predstavili na sejmu In-terbiro v Zagrebu, vzpostavili so 37. gostinsko turistični zbor Uspešni velenjski gostinci Pred nevom republike je bil v Rogaški Slatini letošnji, gostinsko turistični zbor, na katerem so ob pičli udeležbi gostincev celjskega območja, velenjski gostinci množično sodelovali. Na tem zboru so podelili velenjski Rekovi restavraciji Jezero srebrno plaketo za oceno kakovosti s štirimi zvezdicami (že prej je bil sklep o tej podelitvi sprejet na izvršnem odboru splošnega združenja sostinstva in turizma — o tem smo že poročali), na samem srečanju pa se je zvrstilo veliko »gostinskih in turističnih« tekmo- vanj. Ekipa veljenskega Gostinstva, vodil jo je Zvone Plankl je tekmovala v slaščičarskih izdelkih (Jože Javornik), osvojili so zlato medaljo; kulinariki (Manda Zi-jan) — srebrna medalja; pogrin-kih in mešanju tatarskega biftka pred gostom (Jasna Kuzmič) — srebna medalja: tekmovale so tudi sobarice (velenjsko gostinstvo je zastopala Zorica Spegel) — srebrna medalja. Letos se je predstavnik gostinstva Velenje (Niko Mrnkonič) udeležil tudi tekmovanja v pripravi perutninske obare v kotličkih na prostem in si pridobil veliko dragocenih izkušenj pri pripravi tovrstnih, vse bolj priljubljenih jedi. Gorenjevo Vilo Herberstein je na tem srečanju gostinskih in turističnih delavcev zastopal Milan Kmetec, ki je tekmoval kot bar-man in v pripravljanju jedi pred gostom, pripravil je koktejl solato in flambiral breskve. Tudi tu je osvojil srebrno medaljo. Anica Oblak, je redna tekmovalka v mešanju pijač, odrezala se je tudi tokrat in si svojo zbirko priznanj in medalj dopolnila še z eno srebrno. Tekmovanja v kulinariki se je tudi letos udeležila lastnica gostišča Acman in si s pripravo kopice izvrstnih jedi (svinjski oreh z oblogo, purano-va rolada z rižem, postrv z mandeljni, sadni krožnik — vse je Krajevna skupnost Podkraj—Kavče S prostovoljnim delom do uspehov Brez pretiravanja zapišimo, da so prebivalci krajevne skupnosti Podkraj-Kavče storili v letošnjem letu največ za razvoj in posodobitev našega kraja. Lotili so se velikih in zahtevnih nalog, zlasti na področju komunalne infrastrukture, kar je seveda nujno potrebno za normalno življenje v nekem kraju. Čeprav vsem krajevnim skupnostim primanjkuje denarja, so se v Pod-kraju in Kavčah trdno odločili, da bodo načrtovane naloge uresničili. In so jih. Predvsem z dobro voljo, dosledno prizadevnostjo in z obilico prostovoljnega dela. Nekaj večjih pridobitev, na katere so tamkajšnji prebivalci še posebej ponosni, bomo predstavili v nadaljevanju. TOPLIFIKACIJA: Po zaključku prve faze izgradnje toplovoda v Podkraju so pričeli z drugo, za katero je bilo potrebno zgraditi preko 3.000 metrov zidane inete za primarni vročevod. Sekundarno omrežje je speljano iz dveh toplotnih podpostaj v dolžini 3.450 metrov. Na omenjeno omrežje je priključenih 65 stanovanjskih hiš. Vsakdo od njih je prispeval določeno vsoto denarja in opravil preko 1.000 udarniških ur. Skupno so krajani na tem delu opravili preko 70.000 ur prostovoljnega dela. Z deli na tej zahtevni naložbi so pričeli leta 1986, prvi stanovalci so se pričeli greti leto kasneje, drugi leta 1988, v teh dneh pa so na toplovodno omrežje priključili še sedem stanovanjskih hiš. KANALIZACIJA KAVČE: Lani so pričeli v Kavčah z izgradnjo kanalizacije, ki je priključena na čistilno napravo bio-disk. Kljub težavnemu terenu in velikim razdaljam so uspeli skoraj vsa dela končati v manj kot dveh letih. Izkopali so okoli 6.000 metrov jarkov za PVC cevi in vgradili 250 metrov betonskih cevi. Tudi pri tem delu so krajani opravili preko 26.000 prostovoljnih delovnih ur in dali tudi znatni denarni prispevek. UREDITEV IN POSODOBITEV CEST: Začeli so z obnovo krajevne ceste v Kavčah, ki povezuje Kavče s Podkrajem v dolžini 840 metrov. Krajani, ki prebivajo ob tej cesti, so prispevali finančna sredstva in prostovoljno delali. Zaradi prekopavanja lokalne ceste zaradi toplovodnega in kanalizacijskega omrežja, so morali tudi to obnoviti. Lani jeseni so položili asfaltno prevleko na cesti v Roperče v dolžini 400 metrov. Prav tako lani so zgradili cesto proti Jakobu. Ker je bilo zanjo premalo referendumskih sredstev, so prebivalci, ki prebivajo ob njej, sami prispevali denar in opravili prostovoljna dela. Letos pomladi so pričeli urejati cesto v Zgornjo Tajno, dolgo 760 metrov. Po dopustni-ških dnevih so dokončali tudi cesto v Spodnjo Tajno. Pred kratkim je dobila asfaltno prevleko še lokalna cesta v Kavčah. Izgradnja, oziroma obnova prej omenjenih cest je bila omogočena v prvi vrsti z denarjem in Večer z dr. Milanom w Zeva rtom Iz novega mešanega podjetja V.L S. Computers »prihaja« celovita računalniška ponudba že proizvodnjo računalnikov in jih približno 50 tudi že prodali. V tem tednu pa predstavljajo svojo ponudbo v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer so v najožji konkurenci za uresničitev projekta »Raček«, ki bi jim omogočil prodajo kakšnih 500 računalnikov po vseh slovenskih šolah. (mz) Zbralo se je preko 500 prebivalcev Pod kraja in Kavč prostovoljnim delom krajanov, nadalje z referendumskimi sredstvi, denarjem cestne skupnosti, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Skupno je bilo zgrajenih ali obnovljenih 7,5 kilometrov cest. KABELSKA TV IN PTT: V Kavčah so letos zgradili novo poštno in kabelsko TV omrežje. S tem so pridobili 93 priključkov za KATV, ob razširitvi telefonskega omrežja pa 44 priključkov. Od tega v Ložnici 12 in prav tako 12 v Roperčah. Prebivalci tega kraja nove TV signale že sprejemajo, medtem ko bo za širitev telefonskega omrežja potrebno zgraditi nov primarni vod. Ob dejstvu, da so v krajevni skupnosti Podkraj—Kavče vse obveznosti izvajalcem v celoti poravnali, naprej prispevali svoj denar in prostovoljno opravili prenekatero težko delo, krajani niso obupali in izgubili volje za delo in načrte v prihodnje. Najprej bi radi dokončali vso obnovo lokalnih in krajevnih cest, električno, PTT in KATV omrežje, postaviti cestno razsvetljavo, zgraditi otroško igrišče in drugo. O uspešnem delu in pridobitvah v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče sta na srečanju ob zaključku delovnih akcij vsem zbranim spregovorila predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Ring in predsednik krajevne konference SZDL Janko Ževart. Vsi ga so z zanimanjem prisluhnili se sodelujočim v domiselnem kulturnem programu in Podkraj-skim fantom, ki so poskrbeli za vedro tovariško srečanje. B. Mugerle pripravila in dekorirala sama) prislužila srebrno medaljo. Našteli smo torej cel kup velikih uspehov velenjskih gostincev, ki so se z letošnjega gostinsko turističnega zbora vrnili upravičeno zadovoljni. »Priznanja pa niso vse«, so poudarjali, ko smo poklepetali z njimi, »veliko so vredne tudi izkušnje, ki jih na tovrstnih tekmovanjih pridobimo. Svoje znanje pa obogatimo že v času priprav na tekmovanje. Seveda upamo, da bomo vse to, kar znamo, znali >ponuditi< tudi našim gostom in da bodo ti odhajali iz naših lokalov zadovoljni.« M. Zakošek V petek, 8. decembra, je imel prof. dr. Milan Zevart v prostorih velenjske knjižnice predavanje »Nekaj problemov iz zgodovinopisja in zgodovine NOB na Štajerskem«. Uvodoma je dr. Ževart orisal stanje raziskovanja NOB na Štajerskem in nekaj problemov v zvezi z njegovo zgodovino. Predvsem je omenil podcenjevalni odnos do tega boja na Štajerskem v prvih letih po vojni, saj se je smatralo, da je bil NOB na Štajerskem odvisen predvsem od pomoči, ki jo je Štajerska dobivala od drugod. V zadnjih letih se je ta odnos precej spremenil, predvsem zahvaljujoč zgodovinopisju okupacije in NOB na Štajerskem, ki je veliko nalog že opravilo in prispevalo, da seje ta podcenjevalni odnos precej zmanjšal. V okvira jugoslovanskega zgodovinopisja pa ta problem še vedno obstaja, saj tudi tako pomembni dogodki, kot je recimo »kapitulacija poveljnika armad E. Aleksandra von Lolhra v Topolšici«, ni omenjena v srbohrvaški izdaji Zgodovine ZKJ. Kljub temu, da je bilo na področju zgodovinopisja NOB na Štajerskem že veliko storjenega, pa ostaja še mnogo tem, ki jih bo potrebno v bodoče še obdelati ali vsaj dopolniti. V nadaljevnaju predavanja se je dr. Ževart dotaknil še dveh problemov v zvezi z zgodovinopisjem NOB. Najprej se je zadržal na problemu kritike NOB in njegovega zgodovinopisja. Po mnenju dr. Ževarta so le—te posplošene in ne ločujejo kvalitetnih del od slabega pisanja. Veliko je namreč trditev, ki ne temeljijo na poznavanju NOB in njegovega zgodovinopisja, čeprav je res, da je bilo v prvih letih po vojni veliko črno-belega pisanja oziroma preveč nekritičnega potrjevanja in hkrati nepotrebnega prav vsega, kar je opravila partizanska stran. V zvezi s pokroviteljstvom in direktnim vplivom na zgodovinospisje NOB pa je dr. Milan Ževart izjavil sledeče: »Izjavljam, da nikoli nikogar nisem spraševal, kako naj pišem in da mi noben funkcionar ni nikdar svetoval ali naročil, kaj naj pišem in kaj naj ne obravnavam.« V nadaljevanju je dr. Ževart omenil, da se najdejo udeleženci doga- janj, ki bi radi avtoijem vsilili svoje poglede in ocene, in da tega tudi sedaj ni malo. Velike težave imajo po mnenju dr. Ževarta še zlasti mlajši avtorji, ki so včasih izpostavljeni izsiljevanjem in včasih tudi direktnim grožnjam. Napotek dr. Ževarta vsem zgodovinopiscem NOB pa je sledeči: »Truditi se moramo, da bi pri pisanju kar najbolj upoštevali znanstvene metode in pisali po svoji vesti«. V nadaljevnaju predavanja se je dr. Ževart dotaknil še t.i. »tabu« oziroma prepovedanih tem iz novejše zgodovine. Dr. Ževart meni, da pri obravnavanju zgodovine NOB na Štajerskem takšnih tem danes ni več, v preteklosti pa jih je nekaj bilo. Nekaj časa je bila takšna tabu tema zlasti Li. »pohorska afera«. Gre za obdobje od konca leta 1943 do začetka leta 1944, ko je vodstvo NOB za Štajersko premočno poudaijalo plavogardistično nevarnost, kar ni bilo v skladu s splošnim stanjem in obsegom te nevarnosti na Štajerskem. Nekateri tudi niso odobravali, če se je pisalo o napakah iz NOB, čeprav je znano, da je teh napak bilo precej; še najmanj pa je le-teh bilo na Štajerskem. V svojem predavnaju je dr. Ževart načel tudi zanimivo vprašanje, ki je še zlasti danes zelo aktualno, to je vprašanje, kaj je pri Bas med vojno pravzaprav bilo: aarodaoosvobodilni boj, državljanska vojna, revolucija ali kontrarevolucija? Zelo pomembno dejstvo je, da si slovenska reakcija na Štajerskem ni mogla ustvariti kakih pomembnejših pozicij in da je imel narodnoosvobodilni boj v tej pokrajini vseskozi močan narodnoosvobodilni značaj. Dr. Ževart je dejal, da o državljanski vojni na Štajerskem sploh ne moremo govoriti, tudi o prvinah državljanske vojne ne; prvine te vojne so vsekakor bile v Ljubljanski pokrajini. Ko je zaključil s svojim predavanjem, je dr. Milan Ževart od-govaijal še na vprašanja poslušalcev, Id so se v velikem številu zbrali v prostorih knjižnice. Razgovor se je zavlekel v pozne večerne ure, saj gaje bilo zaradi zanimanja poslušalcev in obilice vprašanj kar težko prekiniti. Damijan Kljajič Gojitelji ptic se predstavljajo Jeseni imajo gojitelji ptic največ dela. V teh dneh so se zbrali tudi, mozirski gojitelji ptic na vsakoletnem društvenem tekmovanju in ocenjevanju svojih pernatih lepotcev. Že na društvenem tekmovanju je sodnik — strokovnjak, ugotovil, da imajo člani »Kalina« nekaj izrednih primerkov, še zlasti gojitelji Robert Knez. Albin Kodrin, Franc Klauzner in Bojan Sopolšek. Daje bila odločitev sodnika pravilna, so člani »Kalina« dokazali tudi na republiškem tekmovanju, kjer so dosegli lepe uspehe. Robert Knez in Bojan Sopolšek sta namreč prejela za svoje pernate lepotce kar 9 medalj. Bojan Sopolšek 4 zlate, Robert Knez pa 2 zlati, 2 srebrni in eno bronasto medaljo. S temi dosežki sta potrdila, da sodita v sam vrh gojiteljev ptic v Sloveniji. Člani mozirskega društva gojiteljev ptic želijo pritegniti v svoje vrste čim več ljubiteljev teh živali. Za konec leta bodo pripravili razstavo in s tem predstavili tudi trud celoletnega dela. Razstava bo v Titovem Velenju, na Kardeljevem trgu 2 od 18. do 24. decembra vsak dan od 9. do 19. ure. Pokroviteljica razstava je KS Edvarda Kardelja. B. S. RAZSTAVA SKULPTUR V SOZD REK V počastitev obletnice rojstva Ivana Napotnika se vključuje tudi velenjski rudnik. V avli sozda Rudarsko elektroenergetski kombinat so v torek odprli razstavo skulptur Jirija Be-zlaja, kiparja iz Ljubljane. OTVORITEV RAZSTAVE SLIKARJA MILANA K0-NJOVIČA IN PREDSTAVITEV LITERARNE REVIJE - ISKANJA - Neprikrita radovednost in nekakšna kulturna lakota me je prignala v galerijo GORENJA Servis, kjer naj bi se nekaj dogajalo. Ljudje in slike, ki so tako polne različnih barv, da se vseh sploh ne da opaziti. Pa vendar so bile vse slike zame zaprle, kajti nikakor jih nisem uspel začutiti v duši, jih podoživeti. Bil sem kar rahlo nemiren in sam zase zaskrbljen. Sem danes res otopel? Tedaj je prijazna napovedovalka odprla naše srečanje in nam na kratko predstavila avtorja teh slik Milana Konjoviča, ki pa je bil, verjetno zaradi starosti, odsoten. Slikar se je namreč rodil leta 1898. In stike? Še vedno so nemo ždele kot mrtvi prividi. . . Ob tem smo že poslušali prve stihe iz zgoraj omenjene pesniške zbirke. In ko sem se z vso notranjo močjo trudil podoživeti pesmi, ki so vstopale v nas, sem naenkrat ves presenečen »zagledal« sliko. Prebudila se je, ker sem se jaz prebudil. In kot da še ne verjamem novim občutkom, sem se ozrl še po drugih slikah, ki so prav tako v vsej svoji barvni gostoti in hkrati osrečujoči toplini prihajale v mojo notranjost — notranjo odprtost. Dogodek je sprostil v moji duši svobodo, ki ustvarja harmonijo in osebno srečo. Bernard Krajnc Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 14. DECEMBRA Leta 1881 je šoštanjska okolica dne 14. decembra volila novi okrajni odbor, ki je štel 12 mož. Slovenski gospodar jih je pospremil z željo: »da izvoljeni možje srenji na čast in blagor gospodarijo.« Slovenski gospodar, leto XV, št. 4, Maribor 27. 1. 1981, str. 31; Leta 1961 so v Velenju v teh dneh dobili v roke sedemnajsto številko Rudarja. Poleg nekoliko suhoparnih poročil o doseganju letnega plana je v njem cela vrsta zanimivih odmevov tedanjih občanov Velenja. Tako se je nekdo lotil brezvestnih kolesarjev in motoristov, ki so na Glinškovem klancu v letu 1961 povzročili 13 nesreč. Izgubljenih je bilo zato kar 55 delovnih dni in pisec apelira na svoje someščane: »Cesto je treba znati pravilno uporabljati v namene za katere je bila napravljena.« Druga prebivalka Velenja pa piše: »Hvalim lepo Velenje z drugimi vred. Toda odkar sem se priselila v Velenje je zame in za mojo družino problem številka 1 — voda, voda in še enkrat voda. Živim v čudovitem stanovanju, modernem, toda čez dan ni vode. Zvečer v čudovitem stanovanju, modernem,toda čez dan ni vode. Zvečer priteče in zjutraj imaš to zlato kapljico, ...« Komunalno podjetje je menda že ukrepalo in polaga po Velenju večje cevi, »toda, glej ga vraga! Komunalno podjetje je 6. in 7. decembra zaprlo vodo tudi čez noč brez vsakega opozorila! Živela sem namreč v drugem mestu, kjer so opozorili, tudi za eno uro, da ne bo vode. Tak odnos res ni pravilen do potrošnika in je vse graje vreden«. Pokritizirali pa so tudi uslužnostne obrti v mladem mestu: tako je bila npr. čevljarska delavnica odprta le vsak dan od 7 ure do 15 ure, pa še boljših ženskih čevljev — »salonarjev« niso znali v njej popraviti, tako da jih je bilo treba nositi na popravilo v Celje. Ženske so močno pogrešale tudi popravljalni-co nogavic, »ki naj bi bila v kateremkoli lastništvu, samo da bi redno obratovala...«, pa šiviljski obrat in še marsikaj. Dobro leto kasneje so v novih stavbah v Velenju res našli prostor novi »uslužnostni obrati«, med prvimi npr. šivalnica, ki je kasneje prerasla v današnji Modni salon. Rudar, Leto II, št. 17, Velenje 16. decembra 1961, str. 2,3 in 5; Leta 1962 je Večer na današnji dan poročal, da vedno »bolj postaja v Velenju aktivno društvo inžinirjev in tehnikov. V njegovem letnem programu je bilo predvideno 12 strokovnih predavanj, »ki so vsa hkrati aktualna. Te dni sta bili na dnevnem redu kar dve predavanji, ki sta bili lepo obiskani. Prvo je posredovalo misli o geologiji velenjskega premogišča, drugo pa o samoreše-valcih in jamah. Takih zanimivih predavanj si rudarji še želijo.« V istem časopisu je bilo tudi poročilo o seminarju za predsednike sindikalnih podružnic, ki je bil v Šoštanju. Udeležencev je bilo 30, »pričakujejo pa, da se bo število povečalo. Seminar je organiziral občinski sindikalni svet Šoštanj in ga je namenil poglobljenemu delu sindikalnih podružnic. Vse teme, ki jih posredujejo domači strokovnjaki, so povezane z našimi ustavnimi načeli. Celoten seminar — razdelili so ga na tri dele — bo obsegal 18 predavanj.« Večer, leto XVIII, št. 291, Maribor 14. 12. 1962, str. 2; Pripravi! Jože H uda les PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE slovenski oktet V okviru glasbenega abonmaja in za izven bo v četrtek, 14. decembra ob 19.30, v dvorani glasbene šole v Velenju, gostoval Slovenski oktet. Slovenski oktet, ustanovljen leta 1951, prepeva brez prekinitve. Doslej je imel skupno približno 2800 koncertov, posnel 25 gramofonskih plošč in nastopal na vseh kontinentih. Na koncertu v Velenju bo v prvem delu pel D. Bučarja— Tam kjer pisana so polja, J. Aljaža — Oj Triglav, moj dom, A. Hajdriha — Morje Adrijansko, P. Jereba — O kresu, F. Gerbiča — Rožmarin, narodno — Domovina, mili kraj in Ipavčeve — Planinsko rožo, Imel sem dve ljubi in Domovini. V drugem delu bo na sporedu V. Horvata — Love Song, M. Ga-brijelčiča — Smešna, J. Ježa — Perjatev, L. Lebiča — Šocej, moj sel, U. Kreka — Marko skače, M. Tomca — Zagorski zvonovi, G. F. Ha-endla — Ombra mai fu, F. Abta — Serenada, I. Berlina — White Christmas in neznanega avtorja Vive L'amour. Vstopnice prodajajo v domu kulture in eno uro pred koncertom v glasbeni šoli. mohorjeva družba »Človek« grabarjev V petek, 15. decembra, ob 19.00, bodo v knjižnici v Velenju predstavili Mohorjevo družbo in knjigo A. Grabar-ja: Človek. Mohorjeva družba je naša najstarejša založba. Med Slovenci deluje že od leta 1851. Njen namen vseskozi je bil izdajanje poceni knjig, ki naj bi prišle v vsak dom. Tega namena se drži še danes. V letošnjem letu so poleg koledarja in slovenskih večernic izšle še knjige Mari Ovčin — Doktor Anton, Janez Juhart — Krekovo berilo, Metod Benedik — Leksikon papežev in Simon Ašič — Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin. Vse knjige bo mogoče s posebnim popustom tudi kupiti. Poleg že omenjenih pa bo mogoče kupiti tudi Ašičevo Pomoč iz domače lekarne, ki jo neprestano po-natiskujejo in Leksikon slovenskih imen. Ta bo dobrodošla vsem, ki jih zanima izvor imen in ki se ne morejo odločiti kakšno ime bi izbrali svojemu otroku. pika nogavička prihaja k našim malčkom Knjigo Andreja Grabarja: »ČLOVEK« marsikdo že pozna. Letos je že tretjič Izšla. Vsaka izdaja doslej je bila dobesedno razgrabljena, saj knjiga izraža življenjsko modrost učitelja iz Radeč. rrr • • • • Tuji jeziki Nekdaj si nisem mogel predstavljati, da je lahko nemščina jezik dobrih ljudi. Bil sem prežet z rdečo partizanščino, ki jo je skušal uničiti mož z jekleno čelado in vpil: »Schnell! Schnell! Los! Los!...!« V kinu sem videl, da so partizani čebljali v mehki srbohrvaščini, njihovi sovražniki, zlobni Nemci pa so s svojimi zločinskimi usti lomili nerazumljivo spakedranščino. To črnobelo podobo je občasno skalil pogovor v družinskem krogu, ko je mama pravila, da se je v nemški šoli hitro naučila njihovega jezika. Seveda mi ni šlo v račun, kako lahko mati tako prizanesljivo govori o jeziku nacističnih zveri, kljub temu, da je njen oče izginil v pečeh Maut-hausna. Tako so padale prve sence na idilično spoznanje o dobrih in zlih. Zato sem v petem razredu z olajšanjem vzel v roke angleško vadnico. Ne samo, da sem se tako izognil jeziku naroda, ki nas je dolga leta tlačil; angleščina je bila popularna zaradi ročka in flower-powre gibanja, ki je posegalo v ideološko čistost, ki so jo gojili v šoli kljub temu, da še ni bila usmerjena. V petem razredu smo se seznanili tudi s srbohr-vatsko vadnico. Že njena debelost je dajala slutiti množico jugoslovanskih narodov, ki govore ta jezik. Nam se ni zdelo, da se učimo tujega jezika, ampak napol svojega. Samoumevno je bilo, da je vsak razgledan Slovenec obvladal srbohrvaščino. Sicer mi ta ni delala težav, saj sem se je dodobra naučil iz stripov o Jekleni pesti, Pauku, Talitičnem Tomu, Umpahpahu in Vitezu °d Kisele štrudle. Kako smešno se mi je zdelo, ko je v Zvitorepcu izšel strip o Sre- čnem Luki! K izdatnemu uku bratske srbohrvaščine je pripomogla tudi sosedova televizija, kamor smo se zgrnili otroci iz cele vasi ter gledali Slovo na slovo. A glej zlomka. Ta tako priljubljena srbohrvaščina se mi vse bolj upira. Nekako še prenašam Dudeka z njegovo zagorsko govorico, če pa slišim značilno potegnjeno beeeooo-grajščino, se mi ježijo lasje. Še posebej, ko slišim cirilično na-špičene miloševičevsko dema-goške klamfe, ki se po pravilu pričnejo z: varaju se oni, koji misle . .. Meni se ob tem vedno utrne, da Slobo voli samo one, koji ne misle. Na drugi strani pa v zadnjem času vse bolj prepoznavamo noto svobodomiselnosti, ki vre iz ognjevitih govorcev v Berlinu in drugih vzhodno-nemških mestih. Tako skandi-ranje večtisočglave množice, ki vpije »Deutchland enig Vater-land«, marsikomu požene svo-bodoželjno kri po žilah in vzbuja potrebe po demokraciji, drugim pa^trah v kpsji, kajti ni še daleč čas od veličastnih hit-lerjevskih baklad, ki so dvignile tretji rajh na noge. Tako je ta naša ljuba Slovenija in slovenščina ujeta na prepihu narodov in jezikov, kot zrnce med mlinskimi kolesi. Zdaj, ko smo odgnali strah pred nemščino, se bojimo srbščine in ni čudno, da se zgodi takšna kolobocija, ki smo jo videli in slišali na eni od komunističnih seans. Televizija nam je predstavila Boruta Šukljeta, katerega glas je bilo slišati iz ozadja, ker je bil prekrit z zdolgočasenim prevodom v srbohrvaščini, za Slovence pa so spodaj tekli slovenski podnapisi. Peter Rezman Otroci, dedek Mraz vas vabi Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi letos zbrala po delovnih organizacijah občine Velenje denar s katerimi so nakupili darila za otroke od treh let do četrtega razreda osnovne šole, z njimi pa bodo financirali tudi številne prireditve, s katerimi skušajo otrokom polepšati praznični novoletni čas. Na vse prireditve z obiski dedka Mraza bodo otroci vabljeni s posebnim vabilom. Spet prihajajo med nas lutke. Tokrat bo naše malčke obiskala PIKA NOGAVIČKA, s korenčkovo rdečimi kitkami in vso svojo prisrčnostjo. Navihano deklico, polno vragolij in norčij bodo s sabo pripeljali lutkarji iz Lenarta in gotovo vam bo všeč. Pika nas bo obiskala v soboto, 16. decembra 1989 ob 10.00 in 16.00. Malčki v Šmartnem ob Paki pa jo bodo lahko videli ob 11.30 uri. Vstopnice po 50.000 din. DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PROSTOR PROGRAM IZVAJALCI 20.12. 15.30 TOPOLŠICA DOM KRAJANOV MOJCA POKRAJCUUA KUD »S. SEVER« ŠKALE 17.30 SKORNO - FLORJAN DOM KRAJANOV MOJCA POKRAJCUUA KUD »S. SEVER« ŠKALE 15.30 LOKOVICA DOM KRAJANOV DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 17.30 PESJE DOM KRAJANOV DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 12. 12. 15.30 ŠMARTNO OB PAKI KULTURNI DOM MOJCA POKRAJCUUA KUD »S. SEVER« ŠKALE 17.30 GORENJE (Gas. dom Pa- GASILSKI DOM MOJCA POKRAJCUUA KUD »S. SEVER« ŠKALE ška vas) WZ ŠOŠTANJ 15.30 ŠENTILJ DOM KRAJANOV DVA ZMERJAVCA 17.30 KONOVO DOM KRAJANOV DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 22. 12. 15.30 ZAVODNJE ŠOLA MOJCA POKRAJCUUA KUD -S. SEVER« ŠKALE 15.30 PAKA ŠOLA DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 17.30 ŠKALE DOM KRAJANOV DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 26. 12. 15.30 PLEŠIVEC ŠOLA MOJCA POKRAJCULJA KUD »S. SEVER« ŠKALE 17.30 CIRKOVCE ŠOLA MOJCA POKRAJCUUA KUD »S. SEVER« ŠKALE 15.30 ŠOŠTANJ KULTURNI DOM DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 17.30 ŠOŠTANJ KULTURNI DOM DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 27. 12. 15.30 RAVNE ŠOLA MOJCA POKRAJCUUA KUD -S. SEVER« ŠKALE 17.30 GABERKE DOM KRAJANOV MOJCA POKRAJCUUA KUD -S. SEVER« ŠKALE 15.30 BELE VODE ŠOLA DVA ZMERJAVCA WZ ŠOŠTANJ 20. 12. 16.00 DESNI BREG KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« 17.30 DESNI BREG KULTURNI DOM TRUE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA »AS« 21. 12. 16.00 DESNI BREG KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« PODKRAJ-KAVČE STARO VELENJE 17.30 EDVARD KARDELJ KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« 22. 12. 16.00 EDVARD KARDELJ KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« ŠMARTNO BEVČE 17.30 LEVI BREG KULTURNI DOM TRUE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« 26. 12. 16.00 LEVI BREG KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« STARA VAS GORICA 17.30 GORICA KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA »AS« 27. 12. 16.00 GORICA KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA »AS« 17.30 ŠALEK KULTURNI DOM TRIJE PETELINI LUTKOVNA SKUPINA -AS« VABLJENI VSI! 16. 12. 10.00 KULTURNI DOM/T. VELE- PIKA NOGAVIČKA (LUTKE) KULTURNI CENTER -IVAN NJE — mala dvorana NAPOTNIK« - TITOVO VE- LENJE 16.00 KULTURNI DOM/T. VELE- PIKA NOGAVIČKA (LUTKE) KULTURNI CENTER »IVAN NJE — mala dvorana NAPOTNIK. - TITOVO VE- LENJE 11.30 KULTURNI DOM - PIKA NOGAVIČKA (LUTKE) KULTURNI CENTER -IVAN ŠMARTNO OB PAKI NAPOTNIK« - TITOVO VE- LENJE 23.12. 10.00 KULTURNI DOM/T. VELE- MAČEK MURI KULTURNI CENTER -IVAN NJE NAPOTNIK« - TITOVO VE- MAČEK MURI LENJE 16.00 KULTURNI DOM - KULTURNI CENTER -IVAN ŠMARTNO OB PAKI NAPOTNIK« - TITOVO VE- LENJE 28.12. 17.00 KNJIŽNICA/T. VELENJE GLASBENA PRAVUlCA Z KULTURNI CENTER -IVAN JANEZOM BITENCEM NAPOTNIK« - TITOVO VE- LENJE 18. in 21. 12. 17.00 PLOŠČAD PRED KUL- RISANKE KINO 16 TURNIM DOMOM/T. VE- LENJE 29. in 26. 12. 17.00 KULTURNI DOM/T. VELE- FILMI NJE - STISKARNA 20. in 27. 12. 16.00 KNJIŽNICA/T. VELENJE PRAVUICE OB NOVOLETNI .IFI KI V prihodnjih dneh se bo zvrstilo v občini še več prireditev, pripravljata jih Kulturni center Ivan Napo-tnik Velenje in Kino 16. Nanje so vabljeni vši otroci. titovo velenje V OBDOBJU PRED BOŽIČNIMI IN NOVOLETNIMI PRAZNIKI SMO ZA VAS V ERI PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO, Z ŽELJO DA UTRDIMO NAŠE MEDSEBOJNO ZAUPANJE: PRODAJALNE Z ŽIVILI: — mesni izdelki KZ Trbovlje — siri: edamec, ementalec, trapist — grajska moka 1/1 — razni konditorski izdelki — razne vrste pijač — polžki 0,5 kg Intes — zobna pasta dent-a med 85 g, milo solea 100 g in šampon Livia DEGUSTACIJE: ******************* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * • * * * * * * 25 % ceneje do 30 % ceneje do 20 % ceneje ugodno ugodno 20 % ceneje 15 % ceneje Dne 22/12 in 26/12 vam bomo v naših poslovnih enotah predstavili proizvode — naših vin iz Šmartnega ob Paki — izdelkov Fructal in — sirov mlekarne Arja vas. Razpored degustacij bo objavljen po poslovnih enotah. DISKONTNI PRODAJALNI TRŽNICA IN SELO: Poleg že znanih ugodnosti nudimo v decembru še dodatni popust: — 5 % za vse nakupe v vrednosti nad 8.000.000 din. STANDARD: — lestenci in plafonere SIJAJ — kristalni kozarci ROGAŠKA — talne obloge v klasi NOVILON — emajlirana posoda SODOBNA OPREMA: — nekatere vrste pohištva Novost v ponudbi: — dekorativne tkanine — tapete NAMA: Ugodna ponudba uvoženih televizorjev GOLD STAR ZLATICA: Tu smo pripravili pestro izbiro daril za vsakogar, tako za osebna darila, kot tista namenjena vašim poslovnim partnerjem. ŽELEZNINA IN KMETIJSKE PRODAJALNE: V predprazničnem obdobju pa nismo pozabili tudi na številne potrošnike gradbenih, tehničnih in kmetijskih proizvodov v naših poslovalnicah v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. In ne pozabite, tudi v okviru tega prodajnega asortimana boste lahko izbrali primerna praktična darila, s katerimi boste prijetno presenetili svoje najbližje. OBISK DEDKA MRAZA Za najmlajše pa bomo pripravili prijetna srečanja z DEDKOM MRAZOM v naših poslovnih enotah v času pred novoletnimi prazniki. Razpored njegovih obiskov bo vidno objavljen v posameznih poslovalnicah. Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo v soboto, 16. in 23. decembra, naše prodajalne v mestu odprte do 17. ure. POPESTRITE SI VSTOP VERO NOVEGA DESETLETJA V SODELOVANJU Z DELOVNO ORGANIZACIJO ^ »X* "X* vL" ^ J/ Jrf J/ ^ J, J/ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^J^ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 40 % popusta 40 % popusta 50% ceneje 20 % ceneje 35 % ceneje Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve, p. o. Titovo Velenje Na podlagi sklepov sveta Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve objavljamo JAVNO PRODAJO osnovnih sredstev in drobnega inventarja 1. OSNOVNA SREDSTVA — mize (delovne in pisarniške, — omare (zasteklene, z vrati, s predalniki) — garažna vrata — kolesna — vodna črpalka z elektro motorjem — loščilec parketa — fotelj zbornični — pomivalno korito — risalna deska — ogrodje risalne deske — REX razmnoževalni stroj — stol — ladijski — mizica klubska — miza — tenis — tehtnica kuhinjska — element kuhinjski 2. DROBNI INVENTAR — primež — ravni — fotografska luč — foto povečevalnik — stojalo za vrtalni stroj ISKRA — greben motorne kosilnice — jeklenka za kisik — Al cevi premer 15 — Al cevi premer 22 — Al vratno krilo s steklom — razna oplemenitena .merica — kuhinjski drobni inventar količina 5 kos 6 kos 2 krila 1 kmpl. 5 kos 19 kos 1 kos 4 kos 3 kos 1 kos 30 kos kos 1 kos 1 kos 1 kos kos kos kmpl. kos kos kos m . m kos Podroben pregled osnovnih sredstev in drobnega inventarja s cenami je na oglasnih deskah CSS. Prodaja osnovnih sredstev in drobnega inventarja bo potekala od 18.12. do 22. 12. 1989 v prostorih Doma učencev na Efenkovi 61, od 25. 12. do 29. 12. 1989 pa v prostorih šolske stavbe B, povsod od 10. do 12. ure. Prometni davek plača kupec s kupnino za posamezno osnovno sredstvo in drobni inventar v blagajni CSŠ. Prodaja bo potekala po sistemu »videno kupljeno«. Pri nakupu so družbene in privatne osebe izenačene. Podrobnejše informacije v zvezi s prodajo lahko interesenti dobijo vsak delavnik na tel. 853-181. *****************: Htovo velenje |c * * *********** * * ******* »Žlahtni gospodje! Jest sim le en kmet - ampak za norca se ne pustim deržati! De bi vi še taki gospodje bili, obluba more še dones dokončana biti!« Tako odločni kot oče Jaka v Linhartovi ŽUPANOVI MICKI smo bili pred dvesto leti Slovenci. Kako smo pravzaprav živeli v letu francoske revolucije? Oglejte si razstavo Narodnega muzeja v Ljubljani NARODNI MUZEJ LJUBLJANA in odkrili boste korenine slovenskega samozavedanja in kremenitosti. Razstava bo na ogled do 15. januarja 1990. SVOBODA, BRATSTVO, ENAKOST 1789 1989 GESLO ZA DANAŠNJO RABO! TEKSTILNA DELAVNICA ACMAN -STROPNIK Partizanska 5, Šoštanj Tel.: 063/ 882-100 IŠČETO NOVO BLUZO IZ NARAVNEGA MATERIALA? Vabimo vas, da si pred prazniki ogledate ponudbo v naši delavnici! Modeli so za različne priložnosti, cene so konkurenčne (brez marže). Pričakujemo vas vsak dan (tudi v soboto in nedeljo) med 16. in 20. uro. Vsem želimo prijetne praznike in srečno novo teto 1990! SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA TITOVO VELENJE Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge: — opravljanje zahtevnejših (1 delavec) oziroma zahtevnih (1 delavec) pregledov pri UDS pogoji: — visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri — 3 leta oz. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — izpit iz vodenja kontrolnega postopka — aktivno znanje slovenskega jezika — prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK. Izbrana delavca bosta imenovana za dobo štirih let (reelekcija). Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA TITOVO VELENJE, Rudarska 3, komisija za razpis. Radio Velenje V.L.S. COMPUTERS Podjetje za informatiko Efenkova 61 Titovo Velenje Telefon 063 853 493 VLS. Computors Aao. TEČAJI ZA UPORABO MIKRORAČUNALNIKOV Začetni datum DOPOLDNE POPOLDNE dni ur 19.12.89 Symphony - začetni 4 20 Dos 26. 12. 89 Word 5.0 2 12 3 15 3. 1.90 Dos 3 15 Wordstar 2 12 8. 1. 90 Autocad — začetni 5 30 Symphony - začetni 4 20 15. 1. 90 R:bate - - začetni 5 25 SCO Unix 386 4 25 22. 1. 90 Autocad - nadaljevalni 5 30 Symphony — nadalj. 4 20 29. 1.90 R:base- - nadaljevalni 5 25 Superproject Plus 4 20 5. 2. 90 Autocad - USP 5 30 Tečaji se pričnejo dopoldne ob 9.00, popoldne pa ob 15.00. Dopoldanski 4-umi se končajo ob 12.30, 5-urni ob 13.15 in S-umi ob 14.00. Popoldanski 4-urni se končajo ob 18.30, 5-urni ob 19.15 ter B-urni ob 20.00. Cena tečajev je 10 DM na uro na osebo, preračunane v DIN na dan plačila. Dokončna prijava je plačilo tečaja oziroma dostava dokazila o vplačilu. Tečaj plačate na žiro račun 52800-601-22428. Tečaj se izvaja, če je prijavljenih najmanj 5 udeležencev. Maksimalno itevilo udeležencev je 16. Na željo naročnika izvedemo tečaj za samostojno skupino, če pa ima naročnik potrebno opremo, pa izvedemo tečaj tudi pri njemu. Za vsebine, roke in cene se skupno dogovorimo. 1 I M M M M 1 1 1 1 1 1 i : REDNI KINO VELENJE Četrtek, 14. 12. ob 18. uri NEVARNA VROČICA - ameriški, akcijski. Vloga: David Dukes Petek, 15. 12. ob 16., 18. in 20. uri BUD SPENCER V AKCIJI — italijanski, komedija. Vloga: Bud Spencer Petek, 15. 12. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 16. in 17.12. ob 16., 18. in 20. uri RAMBO 3 — ameriški, akcijski. Vloga: Silvester Stallone Ponedeljek, 18. 12. ob 10. in 18. uri BUD SPENCER V AKCIJI — italijanski, komedija. Vloga: Bud Spencer Torek, 19. 12. ob 18. in 20. uri ter sreda, 20.12. ob 10., 18. in 20. uri NORI MAKS — avstralski, akcijski. Vloga: Mel Gibson Četrtek, 21. 12. ob 16. in 18. uri COCTAIL — ameriški film. Vloga: Tom Cruise NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 14. 12. ob 20. uri ter petek, 15.12. in nedelja, 17.12. ob22. uri JACK IN JILL - ameriški, trda erotika. Vloga: Sa-mantha Fox Sobota, 16. 12. ob 22. uri ter ponedeljek, 18.12. ob 20. uri JO-ZEFINA MUTZENBACHER III. DEL — nemški, trda erotika OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 14. 12. ob 20. uri RAMBO 3 — ameriški, akcijski. Vloga: Silvester Stallone Ponedeljek, 18. 12. ob 20. uri ZBIRNI CENTER - domači film iz ciklusa PULA PO PULI Režija: Goran Markovič, vloga: Rade Markovič, Dragan Nikolič Četrtek, 21. 12. ob 18. uri BATMAN — najbolj gledan ameriški film. Vloga: Brajan Brovvn, ob 20. uri COCTAIL — ameriški film. Vloga: Tom Cruise KINO ŠOŠTANJ Sobota, 16. 12 ob 20. uri NO-CNI KINO: JACK IN JILL -ameriški, trda erotika Nedelja, 17. 12. ob 18. uri NEVARNA VROČICA - ameriški, akcijski Ponedeljek, 18. 12. ob 19. uri RAMBO 3 — ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 15. 12. ob 19. uri NEVARNA VROČICA - ameriški, akcijski Nedelja, 17. 12. ob 20. uri NOČNI KINO: JACK IN JILL -ameriški, trda erotika Torek, 19. 12. ob 19. uri BUD SPENCER V AKCIJI - italijanski, komedija Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 15. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 17. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 18. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov iport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 20. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 VI in Ml (oddaja v živo); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINO »DOM« MOZIRJE 14. 12. — Kurir, angleški, policijski 16. in 17. 12. — Aliens — osmi potnik (2. del), ameriški avanturistični 21. 12. — Gusarska patrulja, hongkonški, karate. KINO »JELKA« NAZARJE 16. in 17. 12. — Zvezdnate steze, 4. del — Vrnitev domov, ameriški znanstveno-fantastični 20. 12. — Ljubezen na kotalkah, ameriški zabavni KINO LJUBNO 16. in 17. 12. - Dakota Harris, avstralski film ******************** ***********.******** ****************************************************** \ v Rdečfdvorani Nowkbd PkS fi—fJ J ********************************************************************************************** Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu Na podlagi 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, sprejetem na zboru uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, z dne 18. novembra 1985 in Pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov na območju občine Velenje, objavljamo OBVESTILO O ZBIRANJU VLOG UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV STANOVANJ, KI JIH IMA PRAVICO DODELJEVATI SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Ad. 1) Solidarnostna stanovanja se po tem obvestilu dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: — delovnim ljudem, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami, — občanom in družinam, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizaciji združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami, — občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojencem, invalidom, borcem NOV, kmetom borcem NOV, starejšim in za delo nesposobnim občanom. Za mlado družino iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se šteje tista družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let in ki izpolnjuje dogovorjene splošne in posebne pogoje po samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. A) Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da upravičenec in oseba, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti) ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju, — da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, — da upravičenec oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma v stanovanjih, — da upravičenec oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše, — da socialne razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, — da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen. B) Posebni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne sme presegati pri: — samskih upravičencih 65 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — družinah z dvema ali več člani 50 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — mladih družinah 70% čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine. Za leto 1989 bo poprečni mesečni dohodek v SRS objavljen v Uradnem listu SRS v mesecu februarju 1990. ,Ad. 2) Upravičenci do družbenega stanovanja po tem obvestilu morajo v vlogi obvezno navesti sledeče osnovne podatke: — osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime, datum rojstva in kraj rojstva, stalno bivališče) Potrdila, ki jih morajo upravičenci predložiti k vlogi: — potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca z navedbo časa bivanja v občini Velenje in številu družinskih članov oz. članov gospodinjstva — izda Skupščina občine Velenje, — potrdilo o premoženjskem stanju — izda Skupščina občine Velenje, — potrdilo o delovni dobi prosilca, — potrdilo o izplačanem osebnem dohodku prosilca in družinskih članov' za leto 1988 oziroma 1989, — potrdilo Centra za socialno delo o samohranilstvu, — potrdilo o preživnini za otroka, — potrdilo o zdravstvenem stanju prosilca oz. družinskih članov, — potrdilo o ločenem življenju zakoncev oz. staršev in otrok — izda Center za socialno delo, — poročni list — za mlade družine, —izjava OZD, zakaj delavec v lastni OZD ne more rešiti stanovanjskega vprašanja, oziroma sklep o uvrstitvi na prednostni vrstni red. Ad. 3) Prosilci, ki žele pridobiti družbena stanovanja po tem obvestilu, vlože utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi potrdili, in sicer: — zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali dru--gih organizacij, kjer so zaposleni, — borci NOV preko občinskega odbora ZZB NOV Velenje, kateri izda k vlogi potrdilo o udeležbi v NOV, — upokojeni občani preko društva upokojencev, — upokojeni invalidi I. kategorije preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje, drugi invalidi preko Centra za socialno delo, — upravičenci do stalne denarne pomoči preko Centra za socialno delo, — delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti opravljajo dopolnilno delo drugih oseb, preko Odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih — Obrtno združenje Titovo Velenje, — ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo oziroma preko Centra za socialno delo. B) Vsi v predhodnem členu navedeni, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti samo upravičene vloge skupaj z ustreznimi potrdili odboru za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti do poteka javnega razpisa. Pred tem morajo tudi ugotoviti ali delavec (občan) izpolnjuje pogoje za vložitev prošnje za pridobitev solidarnostnega stanovanja. Za nepopolne predloge Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pooblasti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln. C) Prosilci, ki jim bodo dodeljena družbena stanovanja so dolžni pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno soudeležbo. Ad. 4) Rok za zbiranje prijav po tem obvestilu traja do 20. 1. 1990. Prijave, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili ter vložene pri pristojnih vlagateljih, ne bodo upoštevane. Ponovno se lahko prijavijo vsi tisti prosilci, ki so bili v letu 1986 uvrščeni na prednostno listo ter jim niso bila dodeljena družbena stanovanja, vendar morajo izpolnjevati pogoje po tem obvestilu. Osnutek prednostnega vrstnega reda, ki ga bo oblikoval Odbor za solidarnost in vzajemnost, bo javno objavljen: — v organizacijah združenega dela, — v društvih upokojencev, — pri Občinskem odboru ZZB NOV Velenje, — v krajevnih skupnostih občine Velenje, — na oglasni deski stanovanjske skupnosti, — z vročitvijo posameznemu prosilcu za stanovanje. Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni. Predlog prednostnega vrstnega reda bo sprejel zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, oziroma organ, ki bo nadomestil skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti v skladu z ustavnim zakonom. Predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost Martin PRIMOŽIČ. I. r. /matu o^AAi Tel. št.: 853 451 _855 450_ ZAKONCA BREZ OTROK išče ta sobo ali garsonjero v Titovem Velenju ali okolici. © 853-323. V MISLINJI UGODNO PRODAM komunalno urejeno parcelo, velikosti 609 m' in končano prvo fazo gradnje hiše. Peter Lipnik, Marija Aškerčeva 3, Titovo Velenje. KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, PRODAM. (omare in sedežno). © 856-828. TEKMOVALNI KTM 125 Kros, letnik 1987 in Tomos M4, letnik 1989 prodam. Informacije po © 884-173, Rečica ob Paki 25. FORD ESCORT, letnik 82/5, prevoženih 88.000 km, z dodatno opremo, ugodno prodam. © 069-75-849. RAČUNALNIK COMMODO- RE 64-11 in disketnik z disketami in programi prodam. ©0602-22-341. ZAMRZOVALNIK SOL in štedilnik 2 + 2 poceni prodam. © 855-231 267 dopoldan. TELICO FRIZIKO, staro 1 leto prodam. © 721-492. SKORAJ NOV KOMBINIRAN otroški voziček Rocky, ugodno prodam. © 858-480. VIDEO RECORDER TOSHIBA V-300-6, 8 programov 365 dni, 3 glave in radio Sharp z dvema kasetofonoma, prodam. © 853-231 interna 162 dopoldan ali 888-232 popoldan. VIDEO PLAYER GOLDSTAR, daljinsko upravljanje in digitalni avto-radio sharp, © 853-231 interna 162 dopoldan ali 888-232 popoldan. PRODAM OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in stajico za otroka. ©'882-875. PLETILNI STROJ PFAFF, model PASAP-22 prodam. © 701-812. TRSNE SADIKE belih sort in frankinjo, izabelo ter jurko, prodam. ©884-193. MOTOR ZA ZASTAVO 101, veliko različnih rezervnih delov in dele za friziranje jugo 45, jugo 55, fiat 132, zastava 101, Zastava 750, prodam. © 856-310. POTREBUJEM OGREVAN PROSTOR 3 x 3 m. © 854-548, zvečer. VEC PRAŠIČEV 120 kg, prodam. Franc Medved, Ravne 95, Šoštanj. ZA SAMO 2.000.000 din prodam več zimskih plaščev ter bunde, dekliške in ženske modele, od 13 do 16 let. Kupcu podarim zimske škornje in puloverje. Potočnik, Foitova 8, Titovo Velenje. GLASBENI CENTER KOR-TING, odlično ohranjen, daljinsko upravljanje in magnetofon Telefunken, prodam. © 855-052. ZASTAVO 101 Comford, letnik 1981 in Fiat 126, letnik 80, dobro ohranjen, registriran za eno leto, prodam. © 857-558. JUGO-55 EX, december 1987, 22.000 km, rdeč, garažiran, prodam. © 853-231, interna 441, dopoldan ali popoldan 831-925. KUPIM POŠTENO KRAVO Z MLEKOM. Tajnšek, Arnače 26, Titovo Velenje, © 888-265, zve-čer. TAM-2001, letnik 1977/78, ke-son, 4,30 m, prodam, ©831-162. LADO NIVO - 1600, bele barve, letnik 1987, registrirana do 20. II. 1990 prodam za protivrednost 10.000 DM ali zamenjam za Jugo z doplačilom. ©854-601, od 20. do 23. ure. PLETILNI STROJ Mpisal prodam. © 853-952, popoldan. ZAMENJAM TROSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE v centru Maribora s telefonom za enakovredno v Titovem Velenju. Informacije dopoldne 061-51-266, popoldne 0602-41-203. DVE LETI STAR MOSKVVICH 1,5 SL prodam. © 854-925. ROLETE IN ŽALUZIJE V VEČ BARVAH, izdelujemo in montiramo. © 24-296. PRODAM DVA AVTOMOBILA AMI, za dinarsko protivrednost 500 DEM, tovorno prikolico za 120 DEM in majhno motorno žago za 200 DEM. © 888-243. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE ZA VEČJE. © dopoldan 853-249, popoldan 855-313. Dežurstva i Dežurni zdravniki v zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 14. decembra — dne- GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Od 1. decembra lahko v našem zdravilišču koristite: VSE VRSTE MASAŽ in BISERNE KOPELI tudi v popoldanskem času od 16.30 do 21. ure Informacije in rezervacije: telefon 891-120 - bazen Vabljeni! vni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. S. Popov Petek, 15. decembra — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Rus Soboto, 16. decembra in nedeljo, 17. decembra — glavni dežurni dr. Smonkar, notrnaji dežurni dr. Vidmar Ponedeljek, 18. decembra — dnevni dežurni dr. V. Renko, no^ čni dežurni dr. Pečnik Dežurni zdravnik v zdravstvenem domu v Šoštanju: Četrtek, 14. decembra — dr. Menih Petek, 15. decembra, soboto, 16. decembra in nedeljo, 17. decembra — dr. Lazar Tam. kjer si ti, ni sonca ne luči. le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da tebe mama med nami več ni. ZAHVALA mirno se je iztekla življenjska pot naši dragi mami in stari mami Elizabeta Grobelnik rojena KOTNIK iz Vrnjačke Banje 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sostanovalcem Vrnjačke Banje 6, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Grošlju in dr. Kikcu za lajšanje bolečin, sodelavcem Jarfiomer-stva in Projektive dela za darovano cvetje, govorniku za izrečene besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za slovesno opravljen obred. Žalujoči: mož Albin, hčerka Milena, Vesna z možem, vnuki Natalija, Nataša in Peter ter ostali sorodniki. G< S TfINF HRI ICA Hofbaverjeva 2, Mozirje luni, uatv.vn Tel.: 063/831-203 I I m Iskra • vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja BLACK & DECKER elma J I gorenje! — previjanje vseh vrst elektromotorjev i i I i Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU ViUEO SONČEK Pri JOKU' - Titovo Velenje Id.: (063) 854-627.8S5-999 I I NEW Y0RK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. I I I I Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu v Velenje: V nedeljo, 17. decembra je dežurna zobozdravnica dr. Emilija Živkovič, od 8. 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 15. do 22. decembra je dežuren dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 48, © 857-875. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju: Od 11. do 17. decembra dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, ©840-112. Od 18. do 24. decembra dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, ©840-179. NOVO V TITOVEM VELENJU Obiščite novo prodajalno na Stantetovi 2 (Kardeljeva ploščad) ireiffgSKNDfit Marketing studio VELETON STUDIO — komisijska trgovina glasbenih instrumentov — glasbena agencija — audio video usluge — produkcija TV in filmskih programov in HEKOM MARKETING — zastopstvo prodaje domačih in tujih firm — propaganda Nudimo: — glasbene instrumente po nizkih angleških cenah (klaviature YAMAHA, ROLAND, AKAI, zvočniki JBL, FANE, CELECTION, TURBOSAUND, mikrofoni S H URE, SAMSON, AKG, kitare FENDER, SCHEC-TER, WASBORN, ojačevalci MARSHALL itd... — hišne slarmne naprave — ekskluzivni program svetil za pisarniške in stanovanjske prostore ter diskoteke — napisne reklamne plošče (elektronske, lamelne) Delovni čas: pon.—pet. od 9. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure tel.: 854-268 Ak silni glas bi gromu vzela,, da razodela bi vsem ljudem, kar sem trpela sama zase vem, nikdar, nihče ne bi verjel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Jožefe Delopst 20. 2. 1902 - 27. 11. 1989 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala velja dr. Bogdanu Menihu, ki ji je vsa dolga leta njene bolezni lajšal bolečine. Iskrena hvala gospodu duhovniku za zelo lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi govornikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Stanko in Ivan, hčerke Tilčka, Jožica, Ivica, Anica z družinami, vnuki in pravnu- ki. Zakaj si moral ti umreti, ko s tabo je bilo lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 80. letu starosti je ugasnilo življenje našemu ljubemu možu, atiju, botru, dediju in pradediju Boltu Lemežu iz Lipja Danes, ko ostaja praznina za njim, se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, bili z njim v najtežjih trenutkih, nam kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja družinam Najgolčan, Gonžar, Javornik in Vodušek. Prisrčna hvala dr. Fijavžu, rudarski godbi, pevcem, častni straži in govornikom. Globoko hvaležnost izražamo gospodu župniku za lepe besede slovesa in opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Miran, hčerki Marta in Silva z družinami, brat Karel, sestra Fanika ter vnuki in pravnuki. Naravni ali umetni sneg Snežne padavine nestrpno pričakujejo tudi smučarski skakalci. Predlanska in lanska zima sta s snegom sila skoparili, saj ga ni bilo niti za vzorec. Temu primerno se pripravljajo tudi v Smučarsko skakalnem klubu Velenje. Tako sta Feliks Zamuda in Franc Doler sama izdelala snežni top, s katerim nameravajo pobeliti 55-metrsko skakalnico. Čakajo samo še na ugodne temperature zraka in vode. Temperatura zraka mora biti stalno — 7 stopinj, temperatura vode pa najmanj + 4, sicer pa jo bodo do-hlajevali. Na skakalnico so že položili potrebne žične mreže, torej čakajo na dovolj nizke temperature, ali na naravni sneg. L. O. Zdravo v pravem pomenu besede Več kot 50 udeležencev četrtega teka republike v Topolšici je bilo več kot zadovoljnih. Ljubitelji rekreacije in tekov v naravi so se pomerili na 10,8 km dolgi progi, ki je potekala od hotela Vesna v Topolšici mimo letališča v Lajšah, mimo Šoštanja in Raven nazaj v Topolšico. Tekmovanje in srečanje ljubiteljev tekov sta pripravila Tekaška sekcija Gorenje in Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenja v Titovem Velenju, pokrovitelj pa je bila delovna organizacija Gorenje Naravno zdravi- lišče Topolšica. Kljub hladnemu, a suhemu vremenu je tekmovanje lepo uspelo. Seveda so imeli udeleženci na voljo termalni bazen in tudi savno, kar so s pridom izkoristili. Če dodamo še malico, ki so jo organizatorji naročili kar v svoji tovarni, postregli pa kuharji hotela Vesna, potem tudi prispevek udeležencev ni bil prevelik. Vsakdo pa je dobil tudi diplomo. Veteran Miro Rant iz Kranja je bil najbolj navdušen nad progo, izredno razgibano, z dolgimi, a ne prehudimi klanci. Vse več pa je tudi družin, ki se udeležujejo podobnih akcij in v Topolšico so prišli Kotarjevi iz Trbovelj, Baltnikovi iz Mežice, Seršenovi iz Arje vasi, Čema-žarjevi iz Lukovice pri Domžalah, najštevilnejši pa so bili seveda člani tekaške sekcije Gorenja in Termoelektrarne Šoštanj. Omeniti še velja skupino 12-letnih fantov iz Titovega Velenja, ki so uspešno premagali to razdaljo. Podobno kot ob dnevu republike, bo Gorenjeva tekaška sekcija pripravila letos že 5. novoletni tek. Hinko Jerčič Mali nogomet Premagali državnega prvaka V Mariboru je bil od 3. do 10. boru. nik, Biščič, Aljaž, Pogorelčnik, decembra močan turnir v malem KMN Titovo Velenje: Koželj- Tomažič, Čosič, Radivojevič. nogometu, na katerem je sodelo- ________________________ _ valo 72 ekip iz vse Jugoslavije. Zmagal je klub malega nogometa Titovo Velenje, ki je v predtek-movanju premagal vseh pet nasprotnikov, v finalu pa z 1:0 še lanskoletnega državnega prvaka, ekipo Kompret iz Tuzle. Izmed velenjskih ekip se je odlično držala tudi ekipa Mladi-Bay, ki je kljub odlični igri v četrtfinalu izgubila z ekipo Tabasco iz Sarajeva. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Boris Tomažič iz KMN Titovo Velenje. S tem so si Velenjčani priborili tudi povabilo na mednarodni turnir prvakov, ki bo prihodnje leto v Mari- _ _ Zmagovalci turnirja v Mariboru (foto: vos) Sele po sedemmetrovkah Odbojka VELENJE:MTČ 29:28 (11:11, 21:21, 25:25) Velenje: Lakič, Misaljetič 3, Golič 4, Topič 1, Zidar 13, Oder 3, Hudej, vičar 1, Jan, Katic, Ikič, Hrast. Rokometašice Velenja so bile že četrtič zapored uspešne. Čeprav so za tokratno zmago dobile le točko, so bili po končani tekmi z gostjami iz Cakovca zadovoljni vsi: igralke, strokovno vodstvo in tudi gledalci, ki so videli zanimivo in razburljivo tekmo, ki so jo domača dekleta odigrale brez odlične strelke Karičeve. Ta v zadnjem času ni prihajala na treninge in zato so jo v klubu suspendirali. Gostje so na začetku povedle, vendar so domača dekleta s strelsko razpoloženo Zidaijevo na čelu kmalu prevzele pobudo in trikrat v prvih 30. minutah povedle s tremi zadetki. Pa vendar je bilo ob polčasu neodločeno. Enakovredna je bila igra v nadaljevanju vse do nekaj minut pred koncem, ko je odlična gostujoča igralka Horvatova (dosegla je devet zadetkov) povedla svojo ekipo v vodstvo z 21:19. Pred tem sta sodnika pri rezultatu 19:19 izključila Goličevo, nato je Mako-vičeva (MTČ) povedla z 19:20, v nasprotnem napadu pa Odrova za-streljala sedemmetrovko. Sploh so bile sedemmetrovke precejšnja slabost domačih igralk. Od trinajstih so jih zastreljale pet. V zadnjih trenutkih srečanja sta sodnika izključila gostujočo igralko, ob številčni premoči pa so Velenjčanke z dvema streloma Zidarjeve izsilile podaljšek, ki pa tudi še ni odločil zmagovalca, zato so igralke izvajale sedemmetrovke. Tu pa so bile Velenjčanke uspešnejše. Po 11. kolih imajo 13 točk in so na šestem mestu, v vodstvu pa je Zamet z 18 točkami, (vos) Dobro le v prvem polčasu ŠOŠTANJ:MEHANIKA 28:26 (18:11) ŠOŠTANJ: Vajdl, Ramšak 2. Krejan. Šerbec 8, Novšak 7, V oglar 2, Plaskan 4, Požun. Žolger 3, lisjak 1, Vrečar, Stropnik. Rokometaši Šoštanja so bili izvrstni v I. polčasu: žal, samo v prvem. V drugem pa povsem brezvoljni. Razlog za to je verjetno znan, sicer pa poglejmo najprej, kako so igrali v prvem delu. Za oceno je dovolj, če omenimo dve tri besede: imenitno in privlačno za gledalce. Zato so ob takšni igri v prvih 30. minutah imeli vodstvo sedmih zadetkov. V II. polčasu je bilo konec njihove napadalnosti, podjetne igre, zaigrali so precej brezbrižno. Občutek smo imeli, da jih je nadvse požrtvovalna igra v prvem delu zelo izčrpala. Upamo, da smo se zmotili in da so v nadaljevanju slabše zaigrali, ker pač jih k boljši igri ni motiviral nasprotnik. Ob takšni brezvoljni igri Šoštanja, pa so bili gostje v 11. polčasu celo boljši in zelo zmanjšali vodstvo iz prvega dela. Pričakovani poraz FUŽINAR :TOPOLŠICA 3:0 TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Lihteneker, Perfe-ta, Golob, Medved, Kugonič. Odbojkarji Topolšice na presenečenje na gostovanju pri vodilnem Fužinarju najbrž niti niso računali. Domačini so zmagali s 3:0 (5, 9, 10). Kljub temu so še vedno v sredini lestvice in se jim za obstanek ni treba bati, za boljši položaj pa se bodo v soboto potrudili s tretje-uvrščenim Bledom, ki jim sicer uhaja le za dve točki, Topolčani pa so po tem kolu sedmi. Dekleta razočarale FUŽINARrTOPOLŠICA KAJUH 3:1 TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, I. in M. Hojak, Godec, Čelofiga, Goltnik, Kavnik. Gotovo so v tem kolu najbolj razočarale odbojkarice Topolšice-Kajuha, ki so na gostovanju pri doslej zadnji ekipi Fužinarja izgubile z 1:3 (—14, 13, —4, —14). Domačinke so vsekakor pripravile veliko presenečenje, gostjam pa preprečile, da bi se povzepele na sam vrh lestvice. Po rezultatu 1:1 je sicer kazalo, da bodo izkušnejše gostje uredile svoje vrste, vendar jim je zmago preprečil zlasti slab sprejem servisa. Zdaj so sicer na petem mestu, dve točki za vodilno Mislinjo in z enakim izkupičkom kot tri ekipe pred njimi. V naslednjem kolu bodo doma igrale z drugo ekipo Palome Branika iz Maribora. Zapravljena priložnost LJUBNO GLIN:CELJE 1:3 LJUBNO GLIN: Venek, Jeraj, O. in D. Jezernik, Rušnov, Skok, Donko, Rifelj, Marovt, Močnik, Košica. Po treh zaporednih zmagah so tudi odbojkarice Ljubnega napovedovale prodor k vrhu lestvice. Na žalost pa so tokrat razočarale in že drugič izgubile na svojem igrišču. Ekipa Celja je bila boljša in zmagala s 3:1 (—14, 9, 10, 11). S porazom so gostjam omogočile prodor na tretje mesto, kjer bi sicer lahko bile same. Popravni izpit bodo imele že v soboto, ko se bodo znova doma pomerile z ekipo Kopra, ki je z enakim izkupičkom mesto pred njimi. Miličniki so zapisali MLADOLETNIKE ODKRILI V VILI ŠIROKO Velenjski miličniki so to nedeljo okoli 15. ure med rednim obhodom ugotovili, da je v vili Široko, ki je ob nedeljah zaprta, nekdo. Niso se zmotili. V notranjosti so zalotili tri mladoletnike V. D.; M. L in R. G. ki so bili že večkrat nepovabljeni gostje tega lokala. Med drugim so pred nedavnim od tu odnesli glasbeni stolp. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V velenjskem hotelu Paka je 6. decembra okoli 14. ure razgrajal Ivo J., ki je očitno malo preveč pogledal v kozarec. Ker ga nikakor ni bilo mogoče pomiriti, so ga miličniki pridržali v svojih prostorih do iztreznitve. Malo za tem so morali v trgovino Merx v r Šoštanj, kjer je vinjeni Safet F. nadlegoval kupce in trgovke, v tem primeru pa je opozorilo miličnikov zaleglo in Safet je odšel domov. V Kajuhovem domu pa je 8. decembra malo pred 20. uro Enes Č. skušal deliti svoje dobro razpoloženje z gosti, žal pa jim je bil le v nadlego in to tako hudo, da so jim morali pomagati miličniki. Hudo vinjenemu Enesu so priskrbeli prostor, kjer nikogar ni motil. Istega večera malo pred 22. uro sta se v samskem domu Gradisa sprla Alib H. in Milutin P. Slednji je udaril Aliba. V nedeljo, 10. decembra, malo pred polnočjo, so morali miličniki od-hiteti v Grajski hram. Kozarci v tem lokalu so bili v hudi nevarnosti. Lotila sta se jih Mirsad D. in Zoran D. Račun ju seveda čaka pri sodniku za prekrške. VLOM PRIJAVILI PO PETIH DNEH V času med 29-novembrskimi prazniki je doslej še neznani storilec, (morda jih je bilo več), vlomil v učilnico praktičnega pouka CSŠ. Odnesel je 3 kasetofone, dva hišna računalnika in nekaj drugih predmetov vrednih okoli 50 milijonov dinarjev, oškodovanci pa so potrebovali kar pet dni, da so se odločili in prijavili rop. OTROK PRED AVTOMOBILOM Voznik osebnega avtomobila, Bernard Krivec, 27 let, je peljal 5. decembra, malo po 16. uri, po Šaleški cesti v Titovem Velenju, iz slovenjgraške smeri. V bližini podhoda (nad diskom Li) mu je nenadoma, izven prehoda za pešce, stopil pred avtomobil osemletni Sašo Miškič. Voznik je sicer močno zavrl, a trčenja ni uspel preprečiti. PADLA PO CESTIŠČU V križišču Jankove in Kidričeve ceste je 6. decembra, malo po 21. uri, zbil voznik Osebnega avtomobila Martin Repnik, motorista Borisa Arha in njegovega sopotnika Karlija Privška. Ta se je pri tem telesno poškodoval. AVTO NI BIL UKRADEN Pred nedavnim smo v tejle rubriki pisali, da je bil iz garaže Daneta M. ukraden osebni avtomobil. 4. decembra so ga našli v sosednji garaži, kamor ga je pomotoma parkirala Danetova žena. ZBIL KOLESARJA Devetinštiridesetletni Anton Šentej je peljal 5. decembra, okoli 13. ure, po Partizanski cesti v Titovem Velenju, v smeri proti Šoštanju. Pri odcepu proti Gorenju mu je izsilil prednost voznik osebnega avtomobila Ivan Maček, 1957. Prišlo je do trčenja, kolesar je padel po cestišču in se poškodoval po glavi. I 1 Pred štartom v Topolšici Košarka Šoštanjčani nezadržni ELEKTRA :MIKLAVŽ 66:60 (37:31) ELEKTRA: Sevšek 10, Mrzel 16, Bogataj, Pašič 1, Dumbuya 8, Lipnik 16, Maličevič, Bre-šar 3, Plešej 2, Tomic 10. B s Kegljanje Poraz z zadnjim TEKSTILNA :ŠOŠTANJ 4883:4757 ŠOŠTANJ: Glavič 766, Rajšter 780, L. Fidej 787, Černjavič 792, Križovnik 816 in S. Fidej 816. Kegljači Šoštanja nadaljujejo s slabimi igrami. Po presenetljivi zmagi nad trboveljskim Rudarjem, so v 6. kolu gostovali pri zadnje-uvrščeni ekipi Tekstilne. Prikazali so eno svojih najslabših iger in zasluženo izgubili. V 7. kolu se bodo doma pomerili z novinci v ligi, ekipo Branika iz Maribora. V soboto se bo srečanje pričelo ob 16. uri. L. Fidej Dviganje uteži Trije na državno prvenstvo Na odprtem prvenstvu za posameznike in ekipe v Domžalah so se velenjski dvigalci znova izkazali. Ekipno so osvojili drugo mesto, med posamezniki pa je bil najboljši Kristijan Cvetkovič na 4. mestu. Iz velenjskega kluba je nastopilo osem mladincev in en član. Štirje dvigalci so izboljšali svoje osebne rekorde, torej bo klub uspešno sklenil tudi letošnjo sezono. Tudi zaradi tega, ker bodo na državnem prvenstvu v Baču nastopili Cvetkovič, Mlakar in Vuzem. P. S. Športni ples Dobri na kvalifikacijah Na kvalifikacijskem turnirju v Ptuju so se velenjski plesalci dobro odrezali. V nižjem mladinskem razredu je par Berlam—Černelč osvojil 3. mesto in se uvrstil v višji razred v LA plesih. V drugem mladinskem razredu je par Srebotnik—Ošlak zasedel drugo mesto. V najkakovostnejšem in najbolj konkurenčnem razredu pri mladincih so se v finalnem delu pari Krajcer—Šulek, Uplaznik —Ževart in Alt—Sunarič v latinsko-ameriških plesih uvrstili na tretje, četrto in šesto mesto, v standardnih plesih v enaki konkurenci pa sta para Krajcer—Šulek in Uplaznik—Ževart zasedla četro in peto mesto. V B razredu sta v okrnjeni konkurenci v LA plesih para Poles— Hudournik in Oštir— Žist zasedla prvi dve mesti, v standarnih plesih pa sta bila Oštir—Žist peta in Poles—Hudournik šesta. T. S. ZTKO Veselo na drsanje ZTKO občine Velenje in Mladinski servis Velenje organizirata v soboto, 16. decembra, od 12. do IS. ure in v nedeljo, 17. 12^ od 10. do IS. ure veselo drsanje na ribniku pri rekreacijskem centru Jezero, poleg Plevelovega jezera. Na ledu, ki ima dovolj debelo drsalno površino, se boste lahko veselo drsali ob zvokih dobre glasbe. Za toplo okrepčilo bo poskrbljeno. Vabimo vse ljubitelje tega zimsko-rekreativnega športa, da izkoristijo to izredno prilcžnost. Smučarski učitelji na plan Smučarski klub Velenje tudi letos organizira alpsko šolo smučanja za otroke stare 8 in 9 let. Če želite sodelovati pri izvedbi te alpske šole, vas prosimo, da se oglasite na telefon (063) 858-480.