"pROLETAREC' je delavski list ■¡siti« iitiUlj«. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list. wo. st. 1189. r^^r^n-arn.1 vs? chicago,ill, m.junija 1930. ™ ■ " ■ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^"^■^■^PPMBlMBBl^MMMMMMi^MIB BMBB8aMaaBS88aBBP^B^^M ^^ **** St._ Lt 1U—VOL. XXV» I0GANJE S PIHIBICUOIV0LII1 KAMPANJAH CHICAGO, ILL., 26. JUNIJA (JUME 26.) 1930. LETO—VOL. XXV. VEDNO EN0INIST1BLUF, DA SKRUEJO RESNIČNE PROBLEME Nobenega resnega prizadevanja za odpomoc brezposelnim, ali za starostno zavarovanje, niti ne za rešitev drugih socialnih vprašanj Dwight W. Morrow, prejšnji drug mogočne Morganove finančne institucije, sedaj ameriški poslanik v Mehiki, je dobil v New Jerseyu republikansko nominacijo za kandidaturo v zvezni senat. On je na glasu kot sposoben finančnik in diplomat Ves njegov program, ki ga je oznanil v volilni kampanji, je zapopaden v štirih besedah; MJa» sem proti prohibi-ciji!" Ker je mož znan, so to njegovo geslo razglasili, in njegovo zmago so tolmačili za zmago borbe proti suhaški postavi. Poslanik Morrow je s to potezo pokazal, da je tudi dober politik, kajti v nobenem svojem govoru se ni dotikal vprašanja brezposelnosti, velike ekonomske depresije, starostnega zavarovanja itd., nego je enostavno izjavljal, "jaz sem proti prohibiciji," in obljuboval, da bo deloval v senatu, ako bo izvoljen, da se jo odpravi. Zavajalao časopisje i Kapitalistično časopisje mu je spretno pomagalo, da je obrnil pozornost nase ne le ljudstva v New Jerseyu, nego v vseh Zed. državah. Njegovo zmago pa so tolmačili kot velik val proti prohibiciji. Ce bi ljudstvo ne bilo tako zelo odvisno za svojo "duševno hrano ' od kapitalističnega časopisja, bi ae ne pustilo alepiti,— tako pa dovoljuje, da mu mečejo pesek v oči in res verjame, da je edini problem, ki kaj šteje, prohibicija. Imenitno sredstvo sta si izmislili republikanska in demokratska stranka, ko sta uvedli prohibicijo! Od kar jo imamo, v vsaki volilni kampanji, igra Volsteadov zakon "glavno vlogo", in to z odobrenjem neukega ljudstva. Političarji imajo v njemu ceneno kampanjsko sredstvo, razni politični uradniki pa studenec, ki jim donaša milijone dolarjev grafta. Ljudje pijejo — če ne bi pili, bi ne bilo "vprašanja prohi-bicije", in tisti, ki pijejo največ, so najbolj Uverjeni, da imamo — "sušo". Zato je baš v mestih toliko vrvenja "proti" prohibiciji, dasi jo policijske ter druge oblasti, kakor tudi federalni suhaški uradniki pridno negujejo. Se jim pač izplača. Noben kapitalističen politik ne deluje resno za odpravo ali modificiranje 18. amendmenta, dasi govore in pišejo o tej nepopularni postavi kakor o nobeni drugi stvari. Politika slepomišenja ^ 4 i» ** *" * -* L.* 9 * * . ? I! * T Pri zadnjih primarnih volitvah v Illinoisu je dobila republikansko nominacijo za kandidaturo v zvezni senat Ruth Hanna McCormick. Potrošila je v kampanji nad četrt milijona dolarjev svojega denarja. Po "prepričanju" je za prohibicijo. Illinois velja za mokraško državo, vzlic temu je velika večina volilcev glasovala za njeno nominacijo. V kampanji se je vprašanju prohibicije kolikor mogoče izogibala ter le naglašala svoj amerikanizem, svoj patriotizem, valed česar je rekla vse kar je mogla proti vstopu Zedinjenih držav v mednarodno razsodišče. Ko je zmagala, so tolmačili, da se je ljudstvo v Illinoisu s tem izreklo proti vsakemu pajdašenju Zed. držav evropskimi državami, bodisi v mednarodnem razsodišču, ali direktno v ligi narodov. Dejstvo je, da niti pet odstotkov tistih, ki so glasovali zanjo, ne ve nič določnega o sestavi in pomenu mednarodnega razsodišča, ostali pa so glasovali zanjo ker je bil "tak sentiment". Ustvaril ga je denar — propaganda, ki je stala okrog tri sto tisoč dolarjev, ako ne več. nova železniška postaja v clevelandu BIVŠI AVSTRIJSKI KANCELAR SFJPEL ZA HABSBURŽANE Msgr. Ignac Seipel, visok katoliški duhovnik, eden glavnih voditeljev "krščanske socialne" stranke, bivši avstrijski kancelar, je prišel otvorjeno na dan z agitacijo za povratek Habsburžanov, to je, za ukinje-nje republike in proglasitev monarhije v Avatriji. Njegov zaupnik Fritz Lang z Dunaja je nesel "nadvojvodu" Otonu pismo avstrijskih monarhistov, v katerem pravi duhovnik Seipel, da pošilja njegovi visokosti nadvojvodu Otonu ter vsej visoki družini iskrene pozdrave, in da ne more pozabiti CENZORJI NAD AMERIŠKIM POSLANIKI Samuel Insull, mogočni magnat v ameriškem trustu elektrika, "svetoval" ameriškem poslaniku v Berlinu, da naj ne meče n« ameriške public utilaties "slabo luč". V Berlinu se je dne 17. junija začela konvencija reprezen-tantov elektro-tovaren, vešča-kov v elektritehniki in drugih zastopnikov te stroke iz vseh krajev sveta. To konvencijo bi imel pozdraviti tudi ameriški poslanik v Berlinu Frederic M. prednosti, ki jih ima v državi1 Sackett, ki je svoj spisani go-monarhiatični sistem. vor preje predložil raznim A- Msgr. Seipel ima vselej v meričanom, med njimi čikaške-mislih socialiste, kadar sanja o mu utiličnemu magnatu Sa-ovratku monarhije. Sociali-[muelu Insullu, ki mu je sveto- stične stranke ni mogel streti, pa se je spomnil, da je to znala val, da naj v njemu gotove neugodne stavke črta in o tem monarhija vse bolje. -Da, toda obvesti časopisje, kateremu je (PaciSc and AiUntic Photo.} Poslopja s Stolpom na tej sliki je nova Union postaja v Clevelandu, katero bodo rabile vse železnice razen Pennsyhvania Lines, ki ostane, začasno vsaj, na stari postaj L Cle-*eland je iasei vxKc velikemu železniškemu prometu dozdaj izmed velikih mest najslabše posta>e. Stari kolodvor anion ne samo da ni prav nič mikaven, nego je tudi na nepriklad-nem kraju in starinski. Nova poetaja, ki je bila o« vor jena potniškemu prometu U mesec, J» stala $150,000,000. Vlala, Id prihajajo nanjo, zamenjajo v predmestju parne lokomotive s električnimi, da se postajo, hotele v bližini ter druga poslopja ubrani dima. INTERVENCIJA POLICIJE "Oboji" zmagujejo V Pennsylvaniji so se tepli kandidatje za republikanske nominacije na podlagi boja za prohibicijo in proti, in volilci so se dali vjeti s to vado ter .drli v tisočih na volišče. Zmagali pa so "pol-in-pol", nekaj suhačev, nekaj mokračev, vsi, ki so dobili nominacije, pa so stebri kajntalistične politike. Kakor v New Jerseyu, Illinoisu in Pennsylvaniji, se vodi kapitalistična politika v znamenju boja za in proti prohibiciji tudi v drugih državah. Sempatam govori kak progresiven republikanski ali demokratski kandidat kritično o Hooverjevi administraciji, in tu ali tam se izreče eden ali drugi celo za starostno pokojnino, proti sodnim prepovedim v stavkah itd., da dobe "indorsiranje" unij. Za nas je stvar jasna x Taka politika je znak popolne praznote idej ter programa kapitalističnih strank in nemogoče je, da bi se to stanje moglo še dolgo nadaljevati. - Kar je mislečega ljudstva, to čuti in ae organizira v raznih progresivnih političnih skupinah ter konferencah, iskajoč izhoda v "tretjo stranko". Za nas je stvar jaana. Mi ie imamo stranko idej in programa, KAKRŠNO LJUDSTVO potrebuje. Naloga vseh tistih ,ki to razumemo Je, da delavstvo poučimo, da mu predo-čimo resnico o položaju. Ko jo zapopade, pride v socialistično in ielt s tam ae dogodi temeljit preobrat v Frakcijski boji na konvenciji Litvinsko-ameriške zveze, ki ae je vršila nedavno v Chi-cagu, so dovedli večkrat do prekinjanja sej in končno je bila pozvana policija, da "odstrauii" nesnirneže. Litvinsko-ameriška zveza z glavnim uradom v New Yorku, ki ima okrog 20,000 članov ter blizu poldrug milijon imovine, je dne 16. junija otvorila v Chi-cagu svojo konvencijo, kjer so nastali bloki, kakor na mnogih drugih konvencijah podpornih organizacij, s to razliko, da so vsled burnosti sej morali z njimi večkrat prekiniti. Konservativci so končno pozvali po-Jicijo, da je odstranila "razgrajajoče komuniste". Konvencija bi šla mimo naj-l brž neopaženo, tako pa so pisali radi rabuk na nji vsi čika-ški listi. Nova "trakciiska or-dinanca " v razpravi vodijo veliko proti-kampanjo. — Privatni interesi agitirajo za sprejem ordinance. Glasovanje bo 1. julija tistih časov ne bo več. Nadvojvoda Otona hočejo za kralja tudi madžarski monarhisti in baje je zanj tudi Mussolini. Nasprotne povratku habsburžanov na prestol tante in Francija, ter naravno, socialisti, dasi iz drugih vzrokov kot omenjene države. govor istotako poslal v naprej. Najbolj je bil Insull proti sledečemu stavku v poslanikovem namerovanem govoru: "Ni mi znana nobena industrija, v kateri bi bil produkt, ki ga prodaja velikim množicam ljudstva, petnajstkrat dražji, kot so pa stroški produkci- --jc . .. kakor je slučaj v mnogih Obglavljanje upornikov na «turnih obratih." — - «... . | Ameriški poslaniki navadno Indo-Kltajskem ne govore resnico o takih stvareh, ker je — ne smejo. Poslanik Sackett je že obljubil sporni stavek črtati "na svojo inicijativo", toda medtem je neki časniški poročevalec izvedel o Insullovi Intervenciji, in ker bi se Sackettu za malo zdelo, če bi bil v takem položaju stavek črtal, ga je delegaciji izgovoril kakor si ga je prvotno giljotino z avtotru- naIpisa11' Insull pa se je umaknil ,v London, dasi bi imel na ban- Francoska oblast je dne 17. junija objavila 13 upornikov na Indo-Kitajskem, ki je francoska kolonija. Bili so obtoženi ščuvanja na upor v Yenbaju, v katerem so rebeli ubUi pet francoskih častnikov in jih mnogo ranili. Obglavljenje se je izvršilp na trgu, kAmor so pripeljali kom. SENATOR JOHNSON PROTI LONDONSKEMU PAKTU V prihodnji številki "Razvoj slovenske naselbine v Detroitu" Opis Pariza Za mesto, ki šteje nad tri mi-liijone prebivalcev, z okolico pet milijonov, je trans portacij-ski sistem za prevažanje potnikov zelo važen. Chicago ima že dolgo takozvan "trakcijski problem", v katerem je zapopa-dena predvsem poulična železnica, oziroma interesi, ki jo la-atujejo, nadalje nadulična železnica in pa podzemska železnica, ki je v Chicagu še v oblakih. Vse obstoječe proge so privatna posest. Pogt>dba med poulično železnico in mestom je že dalj časa nazaj potekla, v prizadevanjih za sklenitev nove pa so se pogajanja vsled enega ali drugega vzroka vselej razdrla. Po dolgem mešetarenju in kolebanju so prizadeti interesi vendar sestavili novo ordi-nanco, ki dovoljuje, oziroma določa združenje nadulične in poulične železnice v eno kom-panijo, katera bi lastovala tudi avtobuse, ki bi dovažali potnike do prog. Nadalje določa gradnjo več novih prog, izboljšanje, ali razširjenje obstoječih, in pa gradnjo podzemske železnice v glavnem delu mosta ali v takozvanem loop. Ordi-nanca je po zatrdilu poznavalcev trakcijskih problemov in sistemov zelo mikavno sestavljena, toda vzbuja določba. ki on valikn koplačevalcem. Ljudstvu ni dano prav nič na izbiro, da bi lahko glasovalo o javnem al privatnem lastništvu teh prog nego bo v torek 1. julija ime lo samo priliko glasovati za ali proti tej ordinanci. Mnogi al-dermani, med njimi tudi eden voditeljev Cikaške delavske federacije, agitirajo zanjo. Trgovski krogi s pomočjo višjih bizniških krogov vodijo plačano propaando za sprejem ordinance, medtem ko se socialistič-is stranka in mnogo drugih pro-tivnikov takih koncesij privatnim interesom na škodo mesta trudi pridobiti volilce, da bi glasovali proti in jo porazili. Dejstvo je, da je transporta-cijski problem treba rešiti, toda dokler bo uprava mesta v rokah korumpiranih politikov, ki nimajo nobenega smisla za gospodarstvo v interesu ljudstva in za javno lastništvo naprav kot je transportacijski sistem, ne bo rešen v prilog celote, nego bo koristil onim, ki ta sistem lastujejo. Socialistična stranka v Chicagu apelira na volilce, da gredo 1. julija vsi na volišče ter glasujejo proti sprejemu te ordinance, katere glavni cilj je več profita in v ta namen bo v doglednem času povišana voznina, kar bo udarilo milijone ljudi, ki se morajo An.UdA vavUi n. /Ia 1 a in t rla!. 5EN. HIRAM UOHNSON Na čelu žingotov ter navali-stov vpije zvezni senator Hiran Johnson iz Californije, da se mora londonski pakt za omejitev oboroževanja na morju zavreči, kajti Zedinjene države naj si zgrade mornarico kakršno potrebujejo, ne pa, kakor jima jo določati Anglija in Ja-M>nska. Na Angleškem in Japonskem argumentirajo na e-nak način njihovi žingoti, namreč, da so njihovi državniki na konferenci v Londonu popustili v prilog Zed. držav. Predno stopi dogovor v veljavo, ga morajo ratificirati parlamenti vseh treh držav. Senator Johnson si prizadeva, da k; w «MJM ketu delegatov te konvencije prominentijo mesto. Bilo bi mu silno nerodno, pa je hitro odšel. , Ta slučaj, ki je prišel v javnost, dokazuje, kako mogočen vpliv imajo ameriški kapitalisti na diplomate in vlado. In ob enem dokazuje, da se tudi kapitalističnemu diplomatu ne zdi pošteno, da ameriške ulične družbe računajo električno silo "ogromnim množicam ljudstva", kakor je to definiral poslanik, štirinajstkrat dražje kot stane njih. Ni čuda, da se te kompanije tako trdovratno in s tolikšno vnemo bore za ohranitev privatnega lastništva, in da so pripravljene potrošiti za posameznega kandidata kapitalističnih strank od $50,000 pa do pol milijona dolarjev in več. 6,000 ljudi na socialističnem pikniku v Readingu Piknika socialistične stranke mesta Reading, katera ima svoj pikniški vrt, se je udeležilo nad 6,000 ljudi. - To je bil prvi v letošnji kcmpanji. Med govorniki je bil tudi župan Stump. » Izseljevanje v Brazilijo V štirih letih se j« izselilo v Brazilijo 405,622 ljudi, med njimi 142,788 Portugalcev, 45,-808 Japoncev, ostali pa pripadajo drugim narodnostim. V U4 PREPOVEDAN "PROLETAREC" "Proletarec" je na črni listi v carstvu jeklarskega trusta v severni Min-nesoti in povsod, kjer so bossi absolutni gospodarji v mestih in kempah, v katerih delajo naši ljudje. "Proletarec" je prepovedan v Italiji od časa, kar so na vladi fašisti, prvič, ker je socialističen list, in drugič, ker je slovenski Prepovedala ga je tudi jugoslovanska vlada, ker je "komunističen list". Vzrok temu njenemu odloku so med drugimi tisti članki, ki jih je "Proletarec" priobčeval v polemiki s Kobalovo "Svobodo" v Chicagu, in ker od "Proletarca" pač ni pričakovati, da postane kdaj "kraljevaško" glasilo, kakršnega bi radi bivši zavezniki komunistov, ki se sedaj zbirajo okrog imenovanega lista kraljevaskih lakajev. "Proletarca" prepoveduje vernikom katoliška cerkev pod kaznijo smrtnega greha. V mislih ga prepovedujejo vsi drugi sovražniki napredka in poštnega delavskega gibanja. "Proletarec" ni list hlapcev za hlapce,, nego glasilo mislečih delavcev, ki se bore kot ljudje za človeške pravice. On hoče, da se delavske množice zbude iz udanosti, da nehajo kloniti pred tirani in izkoriščevalci ter tir-jajo, kar je njihovega. On hoče, da dobe zaupanje v svojo moč in vero v končno zmago. "Proletarec" je delavski list v pravem pomenu besede, zato ga prepovedujejo. "Proletarec" ni list demagogije in provokatorstva, nego je glasilo delavske ^organizacije s konstruktivnim programom. Prepovedi reakcionar-jev in bossov v industrialnih domenah so mu v priznanje, da je njegova taktika koristna ljudstvu in kvarna kapitalizmu, nazadnjaštvu in reakciji KUC V AKTIVNOST Ali sodelujete v nabiranju podpisov? Clereland, O. — Delavske razmere v Clevelandu se obračajo na slabše. V jeseni ter čez zimo so delavci pričakovali prosperitete na pomlad. Sedaj smo že v poletju, a delavski položaj se slabša. Namesto ,da bi delavce najemali, jih Še več odslavlja-jo. Takih, katerim so pošls že vsa sredstva, jeftvedno več in med njimi raste nagloma beda. Kaj šele bo na jesen in prihodnjo zimo, skrbi tisočere, ki si ne morejo pomagati. Nova carinska postava ,ki je bila nedavno sprejeta, pomeni udarec sa ameriško trgovino v inozemstvu, toda ameriški kapitalizem si pomaga s tem, da gradi ali pa kupuje tovarne v drugih de-ielah, pa mu ni treba izvažati blaga od tukaj. Kaj naj počnemo delavci? Mar naj bomo udani v "božjo voljo"? Ali pride rešitev z neba? S čakanjem ne dosežemo ničesar. Tisti, ki so povzročili to krizo, in ki posedujejo bogastva, so organisirani. Imajo mogočno politično stranko s dvetni imeni — republikanska-deroo-kratska — ki vlada povsod enako, ne-glede ali se imenuje s prvo ali drugo označbo. V jeseni bodo volitve. O-hijska Socialistična stranka je nomi-nirala kandidate v vse urade, na glasovnico pa pridejo le, če zadostimo novemu volilnemu zakonu, ki zahteva 30,000 podpisov na naše peticije v trideset različnih okrajih (counties). Dobiti toliko podpisov ni malen-kost, ker naša stranka ne raspolaga z blagajno, kakršno imajo republikanci in demokratje. Dosegli pa jih bomo, če nas bo čimveč aktivnih pri tem delu. Ako ste peticije dobili, napolnite jih s podpisi. Ako nimate časa, naklonite stranki gmotni donesek, ker ima s nabiranjem podpisov stroške radi oglašanja in podobno, in imela ji bo če naša lista pride na glasovnico. Kdor more nakloniti kaj sodelovanja, naj se zglasi v uradu kluba št 27 v Slov. nar. domu. Oddaljeni naj se obrnejo na spodaj podpisanega pismeno, bodSsi glede peticij, ali informacij. Vsakemu bom rade volje ustregel. Ne odlašajte, is ne zanašajte se, da bodo drugi opravili delo, ker se le prerado dogodi, da vsled pomanjkanja delavcev koncem konca sploh ni opravljeno, neglede koliko so se nekateri trudili. Morda niste v stranki, toda ste njen somišljenik. Vabljeni ste, da sodelujete, kajti socialistična stranka je delavska in v interesu delavcev je, da jo grade ter jačajo. Zabavljanje, jamranje čez slabe čase in ugibanj« o tem in onem ne bo spremenilo položaja. Spremenilo ga bo edino močno delavsko gibanje. Louis Zorko, 1118 E. 6fith St., Cleveland, O. Slavnost v Canonsburgu Strabane, Pa. — Dan 4. julija bo imel za tukajšnjo naselbino svoj poseben pomen, posebno i« sa društvo Postojnska Jama št. 138 SNPJ., ki bo imelo v svoji dvorani slavnost 20-letniee s obširnim glasbenim in drugim sporedom. Med govorniki bo tudi Fred A. Vider, glavni tajnik SNPJ. Med rojaki v Kanadi Ker so nekateri delegatje J. S. Z. ostali is enega ali drugega vzroka še par dni po konvenciji v Detroltu, so si krajšali čas na rasne načine. V naši družbi so se nahajali Pogorelec, Šiško v ič s soprogo, Junko in moja malenkost. Siškovič predlaga, da se peljemo v znameniti zoologični vrt, toda ostal je v manjšini. Večina j« bila za Windsor, Canada. Po kratki voinji s parnikom so nam carinski uradniki temeljito pretipali oblati, ker naseljeniške postave niso Um nič manj stroge kot v U. S. A. To Je žal okusil Siškovič in soproga, ki so ju s drugim parnikom "deportirali" nazaj v Detroit, k«r sta pozabila vseti državljanske papirje s seboj. Slovenska naselbina v Windsor ju šteje okoli prebivalcev. Veliko se jih Je vsled iadustrijsl» depresije izselilo v rudnika, nekaj Jih dela in drugi pa čakaj* boljših časov. Prvi naš obisk je veljal pečlarjem na 2S6 Hickory Rd. Enajst jih je, vsi močni in zdravi — pet Jih deta, drugi pa "šta-pajo"; živijo v komuni— vai sa ene-ga, eden sa vas. Gori«, pristen Hib ničan, je očividno njih glavar, razumejo se izvrstno, zbijajo nedolžne šale in so pravi originali. Z drugimi narodi so v dobrih odnošajih, o delavskem gibanju vedo le malo, kljub temu so se naročili na "Proletarca". Razume se, da smo obisk primerno zalili z vsemi kanadskimi dobrotami. Na mizo so prinesli od nekod celo šampanjca ... Zatem smo jo mahnili k tajniku društva št. 588 SNPJ. Matešiču na 43 Charles St. On je tudi zastopnik "Proletarca". t nJim stanuje tudi rojak Štritof ,oba sta mlada in inteligentna dečka, v političnih in soci-jalnih vprašanjih sta dobro podkovana. Aktivna sta tudi pri dramskem društvu. Matešič nas nato pelje k Magdiču, na 1124 Longlois ave., bivšemu predsedniku društva. - Žena nam postreže s sandviči, v kotu nekdo navija gramofon in bobna po taktu po mizi; postanemo židane volje, sledi splošna diskusija, tudi Mag-dič se naroči na "Proletarca", in ker čas hiti jo odrinemo k Vinko Poga-čarju na 857 Marion. Vinko je moj ožji rojak, kot tudi soproga. Oba sta dobra pevca kakor tudi sestra in njen mož N. Farkas. V njih družbi brazilski predsednik na obisku slov. gostoljubnost. Tudi Vinko se Je naročil na "Proletarca". Ker se je dan že nagibal, smo se morali posloviti od gostoljubnih Kanadčanov in jo mahniti zopet v "States". Med potjo smo pa izgubili Pogorelca, ki je menda romantik in zato občudovalec jasnih kanadskih noči, povodnjih mož, gozdnih vil in druge take ropotije. ' Glavni njegov namen je pa bil drugi dan dobiti čifnveč naročnikov na "Proletarca". V koliko je uspel ne vem, a upam dz dobro. Detroitskim in drugim rojakom priporočam, da Ne slil^i sta ameriški predsednik Hoo»er in novoizvoljeni prsd-sednik republike Brazilije, Julio Proste», ki je na uradnem obisku v Zed. državah. Njegov pose« sneči po setrdilih časopisje utrditev prijateljstva med to dešolo in Braailijo, ob enem je predsednik Preetes vrnil obisk Hooverju, kateri je bil na "prijateljski misiji" v jušno-emeriških republikah takoj po svoji izvolitvi. Ismed velikih drisv jušnege dela ameriškega kontinente je Breailije edina, ki goji do Zed. driwv neprisiljeno prijeteljstvo. so fantje od fare. Pri nas ni prepira Bon Air, Pa. — Naša je prijazna naselbina in med ljudstvom vlada medsebojno razumevanje, kar dela življenje prijetnejše. Večina stanov- nikov tvorijo Slovenci. Skoro vsa ' »*» * i™**0 W -n-n win i u letarca" še tisti, ki ga zdaj ne preje-gon navedene od pnnzi ooiscejo *er ;mat# Je yre liki konvencije Jug. Soc. Zveze. Na zboru je bilo mnogo delegatov, ki se na take stvari bolje rasumejo kot jaz. Ker se ps nihče ne oglasi, si vzamem pravico napisati psr besedi. Prva točka programa na banketu 80. maja je bila priprosta narodna pesem "Kaj ne bi bila vssels" in ps "Whispering Hope". Peli sls znani kulturni delavki Miss Velma in Tillie Snyder. Obe posedujeta prijetne glasove, ki se zlivata v lepo harmonijo in nedvomno bi si ustvarile karijero, ko bi si glasove trenirale. Velma je poznana tudi kot izboma igralka; njena zloveničina je brezhibna. John Tauber je proizvajal znano overturo "Poet and Peasant", ki je mojstersko delo a ne pride pa do veljave na akordino. V tretji točki je nastopila Mrs. Mary Ivanush iz Clevelanda. Bila je junakinja večera — njen melodičen glas pride do veljave v vseh legah, prehode obvlada s lahkoto, občinstvo jo je nsgradilo s burnim aplavzom in morala je nastopiti ponovno. V Clevelandu poje najtežje klasične partije v operah in ns koncertih. Mrs. Ivanush smo zelo hva-leini za prijeten uiitek. Miss Anica Kraievec in Petrich sta t ozirom na njuno mladost ugajali. Sodruginja Ana Krasna is Johnstowna nam je zelo efektivno deklamirala njeno lastno delo "Proletarci". Ona stoji intelektualno zelo visoko nad povprečno slovensko izseljenko. Miss Helen Krainc nam je predvajala težke akrobatske komade v splošno zadovoljnost. S tem je bil umetnilki program izčrpan. V soboto 81. maja se je spored nadaljeval. Otvorilo ga je pevsko društvo "Svoboda" s mogočno delavsko pesmijo "RudeČi prapor", kateri je sledil meftani zbor z "Nazaj v planinski raj". "Svobodi" se mora priznati, da se je kljub teikočam zelo izpopolnila, osobito v mešanem zboru, fantje in dekleta so zelo vztrajni; ie-eti bi bilo le, da bi vzgojili več solistov boljše kvalitete., F. Zajčevo pesnitev "Dokler si moč" je deklami-ral Pr. Kuhovski, toda uspeha n4 dosegel. Fant je dobil "tremo" is neznanega vzroka in delo je izgubilo ves smisel. Da je pa zmožen za stične nastope, smo se imeli priliko mnogokrat prepričati. Za njim je nastopil zelo dober tenorist Michael Di-giugno; zapel nam je arijo iz opere L'Elixor D'Amor s takim uspehom, da aplavz ni hotel ponehati, dokler ni dodal še dve ali tri. On ima glas vi-soke kvalitete in zelo dobro izvežban, obenem je tudi Član Verholzovega orkestra, kjer igra vijolino. Fr. Novak is LaSalle nam je zapel "Vihra veselo rudeči prapor". Možak ima sicer čist glas, toda bil je selo skop z njim. Angela Tich iz Chicaga nam je zelo živo in gKoboko Čustveno de» damirala Theobald Tigrovo "Vprašanje delavki". John Rak is Chicaga je recitiral v angleščini "Labor". On je mlad voditelj soc. pokreta. Vsaka njegova beseda utge in sodeč po aplavzu ga je tudi mladina razumela. Njemu so sledili 'Snubači", to je zbirka narodnih pesmi v prizorih. Predvajal jo je soc. pevski zbor Svoboda", dirigiral pa njih pevovo-dja John Berlisg. "Snubači" so v originalu selo skromna stvarca, toda sodr. Berlisg jih je precej razširil, dodal jim je nekaj lastnih verzov, par narodnih pesmi in seveda tudi povečal ansambel — toda kljub temu še niso popolni; posameznim prizorom manjka zveze, dialogi so v protislovju, lučni efekti nelogični in tehnika v splošnem pomankljiva. Vse to pa končano ne zmanjša prijetnega užitka, ki ga zadobi občinstvo vzpričo živahne kreacije, mimike, melodičnih narodnih pesmi, neprisiljenega humorja, dobro naštudirane godbe ter o-kusne scenerije. Kraljica večera je bila vsekakor Mary Verlič v vlogi Urške, za kojo ljubezen je tekmovalo mnogo snubačev. Ona ima selo prijeten sopran in ga zna tudi obvla- Wal B. PUTZ Cicero's HSx i Florist OLDEST ) Cvetlice in venci za vse slučaje. 5134 W. 28TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. 1 Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, 111. Tel. 5524. Gospodinje, zahtevajte v trgovl nah kruh Is naie pekarne. 4 Frank Mivšek ji Coal, Coke and Wood.—Gravel. \\ WAUKEGAN, ILL. Pkono 272S. dovati, poleg tega js izborna igralka in ima siguren nastop. Podarjen ji je bil krasen šopek, ki ga je tudi zaslutila. Njen oče Rude Potočnik, bas, ima čist glas, dasi ne močan. V kreacijah je bil dober. Jakob Gorup kot prvi fant (tenor) je bil izboren v igri, v petju mu pa delajo preglavice visoke note — zdB se mi, da bi v drugem tenorju dosegel boljii uspeh. Drugi fant Frank Kuhovski (bariton) je bil pa zopet v svojem elementu. Glss ims lep ia prijeten, pevsko tehniko v masincu, sicer nekoliko okoren v kretnjah ljubimca, je vendar častno rešil svojo nalogo. Wm. Travnik (bas) kot Kranjčičev Jurij je predstavljal vlogo vaškega bebca selo dobro; tudi glas ima primeren, toda ne zna ga še docela kontrolirati. V kvartetu so peli Jsnko Zornik (tenor), L. Sluga (bas), Frank Nogra-Šek (bas), in Anton Jurca (tenor). V igri so bili dobri, posebno slednja dva, tud*i v zboru so bili na mestu, toda za četverospev so pa prešibki. Njih glasovi se ne zlivajo v zadostno harmonično celoto; enkrat so celo ušli s tira, kar napravi neprijeten vtia J. Jelovčan (tenor) kot odklonjen snubač je imel hvaležno vlogo, ni pi dosegel viška; njegov glas je sicer melodičen, toda neizvežban za solista. Kretnje njegove so še pretirane in nenaravne, manjka mu čustev, toda ker je energičen in vztrajen, se bo izpopolnil in kot tak ima lepo bodočnost Zbor je bil ves čas izvrsten, poln življenja. Odlikoval se je po pravilnem tempu, krepki melodiji in sigurnem nastopu. V njem so sodelovali tudi vsi solisti. Za detroit-ske razmere je bil ta glasbeni poizkus pravi triumf in "Svobodi" moramo na tem uspehu le čestitati. Prešernov kuplet "Železna cesta" je bil proizvajan po Mary Rant in podpisanemu. Mary je stara zpanka na odru. Aktivna je pri dramskih, in pevskih zborih. Udejstvuje se v karektemih in komičnih vlogah in dasi se ji poznajo fte sledovi bolezni, je bila v tem kupletu zopet v svojem elementu. Poslednja točka programa "What Priče Coal", pretnogarska tragedija v enem dejanju, je bila vprizorjena od mladih članov soc. kluba št. 115 in sicer nepričakovano dobro. Krono je odnesla Helen Plecha v vlogi matere. Igrala je tako naravno, da smo kar strmeli. Skrb za sina jo je karakteriziral. V duševnih mukah in čustvih je neprekosljiva. V nji ima klub izbomo moč. Jack, njen sin, Frank Klančnik, je imel le kratko vlogo ,toda pokazal je razumevanje za take karakterje. Helen Skvarce v vlogi dekle Mary ni prav nič zaostajala za materjo; tudi ona je že stara znanka na odru, odlikuje se po izborili mimiki in silnih čustvih. Je zelo inteligentna in kot .režiserki se ji vedno posreči, da izbere prave karakterje. Marian Anžiček je tudi dobra moč ,vendar se pa v kratki vlogi ni mogla po vzpeti do viška. — Isto velja tudi za Mary Klančnik, Rudi Klančnika in Tony Kossa. Občinstvo je igri pazno sledilo in nagradilo igralce z burnim aplavzom. Upamo, da nas v jeseni zopet presenetijo s kako dobro igro in tako vcepijo tudü mladini smisel za dramsko umetnost. Frank Čeeen. Sodrugom v Clevelandu. Sojo klaka it. 27 JSZ. so vrie vsak prvi potek ob 7:30 m večer in vsako trot jo nedelje ob 2:30 popoldne v klubovik preetorik v Slov. narodno« do—o. Sodrogi. prikajajto rodno aa sojo in pridobivajte mu novih članov, da ko mogel napraviti čim več na polju socialistično vzgojo in v borbi aa naSa prava. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovin« a mešanim klagen Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Herminie 2221. S POTA NA OBISK V DOMOVINO Piše Anton Sular. Na Aquitaniji. — Vožnja po morju se bliža svojemu koncu in ni več daleč dan, ko bomo stopili na naša domača tla. Predno se poslovim od naše Aquitanije, katere sem se že skoro privadil, bom poskusil opisati naše potovanje od Čika-ga proti morju in po morju proti staremu svetu. . Naša skupina, katero vodi br. Olip, je odpotovala iz čikaga dne 26. maja. Pred odhodom smo si malo ogledali Field mu-'zej, kateri stoji par blokov vstran od postaje, ob Michi-ganskem jezeru. Ta muzej, ki [je eden izmed največjih in najbogatejših v Ameriki, je res vreden, da si ga človek ogleda. Nas so zanimali najbolj ostanki iz starega Egipta, Grške in Rima. Na železniško postajo nas je spremilo več rojakov, ki so prišli, da se poslovijo od svojih prijateljev-izletnikov. Bilo je dosti smeha, rož in tudi solze je bilo opaziti. Pozno ponoči smo prispeli v Fordovo kraljestvo, v Detroit, katerega si, aevedal nismo mogli ogledati, ker je bila noč. Iz Detroi-ta smo se odpeljali čez Kanado proti Niagara Falls, kamor smo dospeli zjutraj. V Niagara Falls smo zajtrkovali, potem pa smo si površno ogledali svetov-noznane krasne veličastne nia-gaVske slapove. . Nato spet na vlak in naprej. Peljali smo se skozi Buffalo, N. Y., ki izgleda dokaj zakajeno mesto. Vidi se tudi, da mnogo tovarn ne o-bratuje. Od Buffala dalje smo se vozili večidel med gorovjem, katero je obraščeno z nizkim drevjem. Videti je mnogo potokov in rečic, kar naredi na opazujočega potnika prijazen vtis. Ustavili smo se tudi v Scrantonu, ki je središče okrožja trdega premoga. Pogled na mesto je zelo slikovit. V New York smo prišli proti večeru. Na pomolu Cunardove linije nas je pričakal jugoslovanski izseljeniški komisar, s. E. Kristan. Nato smo se ukr-cali na našo ladjo. Ko so nam odkazali naše kabine, pa so se nekateri, posebno Ženske, začeli pritoževati zaradi zatohlega zraka v kabinah. Parnik je namreč stal v pristanišču, ki je polno dima in smradu, že pet dni, torej ni čuda, da je bil zrak v spodnjih ladijskih prostorih vkljub moderni ventilaciji zelo sprijen. Uslužbenci Aquitanije pa so nezadovoljneže potolažili, češ, da bo potem, ko bo ladja na širokem morju, boljše. Tako je tudi bilo. Drugi dan vožnje po morju sem se spomnil, da se vrši v Detroitu, Mich., osmi redni zbor JSZ. Z Olipom sva med sodrugi in somišljeniki nabrala nekaj prispevkov, da smo poslali radiogramski pozdrav delegaciji. Aquitanija je pravcato plavajoče mesto. Razlika med njo in tisto staro "škatljo", ka- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hour* st 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:80 — 8:80 DaUy at Hlavaty's Drug Store 1888 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Exceipt Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, Hl. Tel. Landale 2012 A. H. Skublc, preds. — J. F. Korecky taj. V naši tiskarni se tiska "Proletarec* tera me je pripeljala v Ameriko, je ogromna. Predno je naša ladja odplu-la iz New Yorka, smo se zbrali v dvorani tretjega razreda, kjer nas je nagovoril g. Etbin Kristan ter nam naročil, da naj se nikar ne bahamo z dolarji v stari domovini in da naj svojim tam onstran povemo resnico, namreč, da je Amerika dežela trdega dela in da je treba trdo delati za dolarje. Seveda smo mu obljubili, da se bomo držali njegovega nasveta, vpra-6*nje pa je, ali bo sleherni med nami držal obljubo, ljudje se Vadi pobahamo ... Slovenskih izletnikov je bilo na parniku 112. Z nami potuje tudi 145 Cehov iz Ciksga. Dalje je med nami kakih 30 Hrvatov in precej Švedov. Vožnja je bila prijetna in zafeav-na. Seveda le za tiste, katerim je morska bolezen Jcolikor-toliko prizanašala. Pri "bari" je bila vedno precejšnja gnje-ča, čemur se ni čuditi, če pomislimo, da na Aquitaniji točijo "dobro" pijačo, kak*šna je v "suhi" Ameriki prepovedana. Vreme je bilo vsakovrstno: včasih lepo, včasih grdo. Tudi plesalo se je na naši ladji. Plesali so mladi kot stari enako navdušeno in neumorno. Ne-plesalci so se držali miz, kart in — bare. Zabave dovolj za vse. Sopotnik, s katerim sva sedela pri mizi, pokaže ob steni veliko omaro, polna knjig, z vprašanjem, "čemu to?" Pojasnim, da so tO knjige, ki jih je dala družba na razpolago potnikom. "Hm," pravi; "poglej, tam (pri "okencu") je tak drenj, tukaj pa nobenega." Pijača, ki jo prodajajo, rfi kaj prida in draga, Čeprav je po nazorih pristašev "mokrote" smatrana za dobro. Prt/fa par dni bi zadnji v liniji, ki so Čakali, da pridejo do okna, umrli žeje ,če bi bili odvisni samo od kaplice, ki so jo podajali rzakonoljubnim" Amerikancem skozi tisto linijo. Ali naveličali so se in gnječa se je manjšala. V nedeljo je bila "služba božja" za katoličane in protestante. Obvestilo o tem smo čitali na tabli, na katero smo pribijali tudi naznanila naših sej, najdene žepne robce in podobno. Katoliški obred je opravil so potni k-duhovni k Jesih. Mož ni nič kaj prijazen. Večidel dneva prebije kraj okenca, skozi katero podajajo "božjo" in žgano kapljico. Danes (8. junija) se izkrcamo. Včeraj smo imeli zadnjo sejo na ladji in ob tej priliki smo dobili zadnja navodila od našega vodja, br. Olipa. Bodite mirni, dostojni, pridni itd. Okrog 90 potnikov odpotuje naravnost v domovino, nekaj jih ostane v Parizu, kakih 10 ali 12 izletnikov pa si bo ogledalo tudi Švico. Izletnike S. N. P. J., kateri potujejo naravnost v Ljubljano, bo namesto br. Olipa vodil br. Hainy iz Clevelanda. Naročeno mu je, da naj pazi, da se njemu izročena '"čreda" ne porazgubi po kak-jšnih stranpotih in da naj gleda, da jih srečno pripelje v belo ,Ljublj ano. Br. Olip ostane z grupo, katera si hoče ogledati Pariz in potem Švico. Miss Hočevar je včeraj praznovala svoj rojstni dan ter nas povabila na "birthday party", na kateri ni manjkalo običajnega "kejka" in tudi šampanjca. Prav luštno je bilo. V Cherbourg smo jo srečno prirezali v torek opoldne in se izkrcali takoj. Vožnja na par-niku je torej trajala 6 dni in 2 uri. (Dalje prihodnjič.) Stari in zanesljivi prijatelj je naša banka vsem svojim odjemalcem, katerim je vedno na razpolago z nasveti in v vsakem drugem oziru. Svoje prihranke si zavarujte pri KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Itland A ve. CHICAGO. ILL. IV. VUK: Poročnik Schmidt in Zinaida (Ruski šivljonaki roman.) (Nadaljevanje.) . . . Nekako ob desetih »večer je potrkal nekdo na vrata moje »obe. Žandarra vatopi. — Gospod ritmojster je ukazal »poročiti Vam, da je poročnik Schmidt Evangelij dobil. Schmidt se sahvaljuje in Va« pozdrav- lja . .. . . . Naalednji dan »em preživela v napetosti in notranjem nemiru. Ko se je xmr»-čilo, je priiel sopet iandarm. — Gospod ritmojster je uk»*»l, naj Vam • izročim to pismo poročnika Schmidta in Vam »poročim, d» bodite jutri ob Šestih ijutraj pripravljeni. Peljal »e bom » V»mi k poročniku Schmidtu . . . ... V tišini zgodnjega jutr» je grmel po tl»ku ulice vos. — Slišati je korake po hodniku. Nekdo je potrk»l n» vr»t». Ritmojster Poljanski stopi v sobo. , — Ste pripravljeni? - Hitro oblečem plašč in denem na glavo klobuk. Zunaj je čakal zaprt voz. Poljanski sede z mano v voz. -1 Na sprednjih sedežih sedita še dva žandarma. Od morja sem piha oster veter. Trojem se po vsem telesu. Tim še čaka' majhen parnik. Potniki »o izključno le mornarji in voj»ki, ki me, z š»n-darji eskortirano žensko, začudeno gledajo. Poljanaki me pozove v kajuto. — Milostljiv», bodite t»ko ljubeznivi in mi pokašite, kaj imate v svojih šepih. lfirnodušno in s veseljem mu pokažem šepni robec. Nič drugeg» ni»em vzel» s seboj. Majhen parnik se je r»hlo gug»l. N» krovu »o še n»kl»dali. Končno je po kakšnih dvajsetih minutah p»rnik odrinil. OČ»kov leši v morju, ki ob močnem mrazu zamrzne. Poslednja noč je bil» zelo mr-zl» in n»š m»jhen parnik se je trudoma prerival s svojim ledolomilcem naprej. Vse okrog mene je bilo, kakor zavito v meglo. Nisem se popolnoma zavedala, kaj se godi z menoj. Nekako v pol zavesti sem prosila Poljanskega, naj me pusti na krov. Na krovu mi je veter močno pihal v obraz in me je osvežil. — Glejte — se obrne k meni Poljanski. — Svetilnik tam, vidite, stoji baS poleg celice, v kateri je Schmidt. Pravkar se je začelo daniti. Zagledala sem obrise trdnjave . . . Četrt ure pozneje je pristal parnik tesno ob svetilniku. Tam, tisti dve zunanji okni sta okni Schmidtove celice. Hrepeneče sem se ozrla v tisto smer. Zadnji dve okni sive kaznilnice sta bili zamreženi. Zdelo se mi je, da je gornji del enega okna odprt. Na zidu pod okni sta stala na straži s puškami dva vojaka. — Ko bosta govorila se ne pečajte s političnimi vprašanji, najmanj pa s sevastopol-skimi dogodki. Z otoka je bila na ladjo potisnjena lestva za izkrcanje. Izstopili smo. Tedaj sem videla, jda je gornji del enega okna v resnici odprt. Za omrežjem sem opazila Schmidto-vo glavo. Slišala sem, kako je glasno kriknil: — Vendarle l Straži prezentirata ritmojstru. Poljanski da prvemu ključe in ukaže, naj odklene obe veliki ključavnici. Vojak je jel odklepa-ti, bil pa je sila neroden. -— Hitreje — krikne Schmidt z okna. Vrata se odpro. Vstopimo. Za trenutek nato smo v celici. — Vendarle — se zopet izvije iz Schmidto-vih prsi, nakar je ponudil obe roki. — Ali si tistikrat, ko sva se videla prvič v vagonu, mislila, da te bo tistih štirideset minut moje bližine privedlo sem? Oprosti, da ti pravim ti. Pred grobom stojim in zato naj odpadejo vsi pomisleki. Grlo mu je .nekaj stisnilo in mu ni dalo govoriti. Tudi jaz sem komaj zadržala jok. — Pomirite se, Pjotr Pjotrovič. Vse bo še dobro. i Nič drugega nisem mogla spraviti iz sebe. Naglo je korakal po celici sem in tj» ter se prijemal za čelo. Prvič sem ga ogledovala od blizu. Bil je srednje rasti. Imel je temnomodre lase. V globokih brazdah obraza se je odražala težka bolest/a name so gledale čudovito dobre modre oči . . . • * e Od tega prvega svidenja, dne 7. januarja 1906. do 20. februarja 1906l, t. j! do dneva razglasitve obsodbe, sta se ljubeča človeka videla malone vsak dan. Ogenj njune ljubezni je topil srca straže. Zandarmerijski ritmojster je postal tako rekoč njun plemenit prijatelj. Stari strojnik majhnega parobroda je našel vedno kako napako v stroju in druge zapreke, da se je na tak način podaljšal čas obiska. Od 7. do 18. februarja je sodišče sodilo 43 obtoženih mornarjev. Znameniti ruski odvetniki so jih zagovarjali. Vendar »o sodniki prinesli v Očakov že docela določene obsodbe. Schmidta in tri častnike so obsodili d» smrt, o»t»le pa na prisilno delo. Ti»ti dan, ko se je razglasil» obsodb», je videl» Zin»id» Ivanovna poročnika Schmid-ta poslednjič. Prav tiati dan je prejela tudi njegovo poslednje pismo, pisano na krovu ladje "PRUT" in je zapustil» OČ»kov. e e e 20. februarja 1906. Na krovu ladje "PRUT". Zbogom, Zinaida! Danes se je razglasila obsodb» v svoji končnovelj»vni obliki. Do usmrtitve bo n»j-brž tr»j»lo še k»kšnih 7 do 8 dni. Hv»l» Ti, d» »i prišla in lajšal» življenje mojih poslednjih dni. Zbogom, Zinaida! Pozabi n» te črni dni in ljubi življenje, k»kor prej. N» čakaj izvršitve obsodbe v Rusiji. Odpotuj n» Špansko k svoji »e»trL Tam bo »vetleje. Is novin izveš že tako, kd»j se bo »godilo. Popolnoma sem »rečen in miren. Moje delo ni bilo brez n»p»k in zmot, tod» moj» smrt izpopolni vse, moj» usmrtitev ven-č» moje delo, ki bo t»ko ostalo pred svetom popolno. Prevzet »em od pomembnosti in važnosti svoje smrti in ji z»to grem n »sproti s jasnim licem, ve»el in prazničen ... Zbogom, Ziaaid»! Se enkrat prisrčn» hv». 1» z» n»jino polletno korespondenco in z» Tvoje potov»nje. Objemam te! 2ivi in bodi srečna! Tvoj Detj»! D»leč proč »em od šivljenj» in sem pretr-gal že vse vezi, ki bi me vez»le k zemlji. V moji duši je tiho in mirno. Zbogom l » e e e V Rusiji še nihče ne verj»me, d» bo moral Schmidt umreti. Celo Witte »»m priseže, da bo v dumi in pred c»rje>m proeii z» njegovo pomilostitev. Z» Schmidt» ni milosti. Se»teg* marca 1906., ko se je »viUl d»n, so peljali Cliri obsojence na otok Bereaani. Nekdanji tov»riš poročnik» Schmidt» je poveljeval. —' Serjošk», misli n» mojo prošnjo: n»j merijo v srce .. . KONEC. otroci brezposelnih ŽRTVOVANI PROFITU Konsumcija mleka in drugih živil, posebno mleka—ki je za otroke najvažnejša hrana, pada. Zveza mlekarnarjev pravi, da je temu vzrok brezposelnost. Ali je uredba, ki dopušča, da morajo otroci v morju izobilja stradati, vredna, da se jo ohrani? Ali more kdo trditi, da je sistem, v katerem si tisoče otrok brezposelnih delavcev nakopava bolezni radi nezadostne hrane, pravičen? Kapitalizem pozna samo svoje interese, samo profit, in zato se ne ukvarja s problemi brezposelnih, ne z vprašanjem, kako ubraniti stotisoče mater in otrok bedi. Ker pa je delavcev več kot kapitalistov, lahko vse take probleme rešijo sebi v prid, seveda, ako se nauče socialistično misliti in delati ter se organizirajo v socialistični stranki. NOVI SPISI V PROLE-TARCU S to številko smo začeli priobčevati zanimiv Beerov spis o Karlu Marksu »njegovem življenju in delu, ki ga je priredil v slovenskem prevodu C. Stukelj. Izšel je prvotno 1. 1926 v drugem zvezku Socialno politične knjižnice, ki je edicija Zadružne založbe. Proletarec takih spisov ne prinaša dovolj in z objavljanjem tega dela bo ta nedostatek deloma odpravljen. Jože Menton je poslal daljši spis pod naslovom "Razvoj slovenske naselbine v De-troitu", ki bo, ako le mogoče, priobčen v prihodnji številki. * Pripravljen za objavo imamo daljši članek o gospodarskem razvoju sovjetske Rusije, nadalje o zgodovini Avstrijskega slovenskega bolniškega podpornega društva v Kansasu, o Ameriki pred 25 leti in sedaj ter več drugih, ki so jih poslali naši tukajšnji in starokrajski sotrudniki. Na tej strani bomo v prihodnji številki začeli priobčevati opis Pariza, ki ga je priredil za Prolešarca Boris Kristan. Pripravljena imamo tudi dva romana. Prvi, "Sužnji krvi", ki ga je spisal za Proletarca Adam Milko-vič, začne izhajati čez par tednov, drugi, "Taskent, mesto kruha", pa, ko bo končan roman "Sibirski punt". Povest "Taškent, mesto kruha", je spisal Aleksander Neverov, v slovenščino pa ga je prevedel delavski pisatelj in časnikar Ivan Vuk, kateri je dobro znan tudi čitateljem "Proletarca". Godi se v dnevih velike lakote. Čitateljem bo nedvomno ugajala. Izhajala je v "Delavski Politiki", nato jo je pisatelj izročil v odtisku tudi nam. • Roman "Sužnji krvi" nima socialnega o-zadja, dasi je Proletarec dozdaj priobčeval le socialne romane, toda tudi ta povest se vrši deloma v najnižjih plasteh nevednih in bednih in bo držala pozornost čitateljev do konca. S sodelovanjem sotrudnikov bomo skušali priobčevati čimveč različnega gradiva, in uverjeni smo, da bomo v teh prizadevanjih uspeli. "Proletarec" je že zdaj zanimiv list, ki ugaja vsem, k»teri g» redno čit»jo, tod» k»kor vsako stvar, se ga lahko še bolj izboljša, kar bomo storili. " AMERIŠKA DOMOVINA** ali NASILNA BOJEVITOST POSLANIKOV MIRU! Piše JOSEPH A. 3ISKOVICH Dragi Čitatelj, v umazani luk-nji glej to trudapolno iival — krta; ni rojen, da bi srastel nad . zemljo, zato mogoéno ru je pod njo! Ves ta napor, da napravi krtino! Koplje, grebe la izpod-kopuje za obstoj. Kako je ponosen, ako premeče malo blata, nesavedajoČ ss življenja nad glavo. Radi ' pomanjkanja oči neprenehno grebe ter tako v zmoti preruje na dan—in umre. ProsU pHlagodena prestava. Navedena satira odgovarja do pi-čice delovanju "Amerilke Domovine", ki Js svoj êas investirala svsjs principe in prepričanje v dobičkonosnih stavkokalkih oglasih sa N. Y. C. lelosnico; "A. O." straši s rdečo nevarnostjo is Chicago, pri tem p« Posablja, da bi Ml enako dober proti-argument, da bi pri 8. N. Domu ne smeli delovsti demokrat je. Slednji argument Js nesmiseln, ali to js po iten zaključek, ako bi rss dosledno sledili logiki "A. D.". Resnica K da noben clevelandski naprednjak ne da nič na njena isvsjanja, vendar, da se bo videlo njeno umazano pod-tikovanje * pravi luči Je dobro citirati i« nje in komentirati njena isvajanja. Najprvo poglejmo isdajo s dne 29. »aj» s naslovom preko cele prve strani: "SRAMOTA ZA S. N. DOM". Sramota sadene v prvi vrsti list, ki pile take naslove nad svojim skraj-no-pristranskim poročHom o pouku konference. Mar ■ argu- Je posabil, da Js TCt. prtila od direktorija listina, na kateri ke " ^ b'1 J**» Med dre-!.» potek konferenc S. N. Doma! Ni k m smo sprejeli točko o razpravi dolgo tega, ko se J« ena konferenca glede oprave in volitev 8. direktor- jev. Mi smo o tem razpravljali in u-krspali, pa ¿e je bilo vam prav «H as. Skončali smo ono sa kar smo bili sklicani skupaj potom lista In potom proxy. "A. D." piše v tem poročilu med drugim: "SUM se glasove, da Je popolnoma neumestno debatirati o kaki rtvari, ker par tfruitev kontrolira večino delnic, in pri vsakem glasovanju «nhtevajo glasovanje po delnicah; večina navzočih zborovalcev nima nobene moči. Vidi se, ds si lssti par društev Slovenski Narodni Dom, katerega so svoječasno gradila vsa druitva, danes se jim pa ne da nobene moči in oblasti." Jezuitska logika to! Mar bi povedal resnico, ki je, da jih en sam direktor suka dvanajst, ter da se je direktor v^erne Izrazil na eni izredni delnižki seji, da "direktorij se bo ravnal po svoje, kakor bo sam hotel." Cemu tak pesek ▼ oči? Fakt je tudi, da ima dom tisoče delničarjev. Če- Js bil bržkone val TO JE LAŽ! Izpustili ste men te is mojegs govora, Okornove-ga poročila, in večino is Kačarjeve-ga. Protest, vaien protest in argu mente druitva Srca Jesusovegs istota ko. Niste resnično poročali o govorih, ie manj pa o mišljenju. V četrtem paragrafu isprašujete: "Ali ss je kaj sklenilo, ds se stroški Doma zmanjšajo," ltd. You bet! Protesti so bili tisti, ki so snilali stroške pri domu sa celih $1220.00 samo na tajnikov! plači! To bi povedali valim čitateljem, pa bi dobili priznanje sa polteno poročanje. V naslednjih dveh paragrafih v tistem članka izvemo, da se ne gre več sa rdečo nevarnost, pač pa "nasprotnih glasov is tujega tabora". Kmalu ne Ostane nič! To rs j se ne gre sa proklete socialiste, kaj? Da, imamo rss "par aposUtov", katerim ni ubog slovenski delsvec nič. Med te spada urednik "A. D.", ki je dovolil oglase N. Y. C. ftelesnice v svoj list v svrho dobivanja akebov. Zgodovin« njegovega pisanja pa nam po-kasuje vse barve kot mavrica tega verskega apostata. Preglejte svoje pisanje, pa boste vedeli, komu to sliši. "Ksj Je rojaka Siskovicha, člana slov. podpornega druitva "Naprej" št. 5 SNPJ. zapeljalo, da se Je podal in šel ag iti rat za izvan redno konferenco S. N. D., o tem ne morem natančno vedeti. Prav lahko pojasnim: "Slabo gospodarstvo direktorijs S. N. Doma, brate Pire! Jas pa bi raje vedel, zakaj je tisti direktor agitiral med tistimi dvsnsjstimi? To ne zanima samo mene, saaima vso takaj-iaja javaaet, i» a»crale ki tudi VAS. Urednik "A. D." Je slabo informiran glede volitev sa zastopnika pri "Naprej«", ali pa laše. Na seji Je bilo 70 članov. 49 Jih Je glasovalo zsme in ne 28, kot pravi "A. D.", IS za Lunderja in trije glasovi so bili neveljavni. Sklep društva poznamo vsi, čemu torej pisariti, da sem "fanatičen, nevreden, skrajno aboten zastopnik svojega druitva!" Druttvo je poslalo protest, zahtevalo konferenco in prejšnji sistem. Jas sem deloval v tem smislu, pa sem nevreden. Namesto ds bi poročal resnico, pa piše, da hočem spraviti S. N. D. v poslovanje kakor se meni zdi prav. Vršil sem svojo dolžnost po nalogu dru-Mara ter tajnik Ludvik Medveshek, 4tvaf poklon o spretnem in zavitem ki sta podpisala listino za sklicsnje| jexiku pa vam vračam, ker ste s svo-konference praven tega je potisnjen jim demagogi ran jem dokazali, da spa- konferenco, kar nepošten namen. Nov direktorij pa ne zahteva nobene oblasti, pač pa samo to do česar je po zakonih upravičen. Če bi vi to prisnali, tedaj bi vam verjeli, da vas ne vodi instinktiv-ns sovražnost in niskotno potvarjanje dejstev, pač pa ftelja po dobri volji v naselbini. Mesto tega prižigate na vse konce in kraje jefto In strasti, kar gotovo ne bo rodilo dobrega sadu. '»A. D." Je sebi slab prijatelj. S. junija je na prvi strani zapisala: "Proč s vsako osebnostjo, mrinjo in politiziranjem od Slovenskega Narodnega Doma." Brave! To citiram is izdajo s dne 12. maja. Ni še to dobro «uvedla, še pilo v uvodniku, da "imamo šs vedno par ljudi, ki mislijo diktirati narodu na rdečem polju," ir. tako naprej do ogabnosti. Trezen človek si ns mora kaj, da bi ne dal temu listu prvenstvo v osebnostih, mrinji in politisiranju. Ako js v članku na prvi strani ia v «vodniku le kaj najbolj elementarne časniksrske etike, tedsj sem jo jas zgrešil. Ko bi človek rad hodil po sodnijah, tedaj bi mi libel zakon kaj prav prišel. Pa raje poglejmo nekaj cvetk v tej isdsji: "Sklicana Je bila zgolj is političar-skih namenov". Konferenca. Protesti proti u postavitvi tajnika-poslo-vodja in njegovi $1820 plače jasno govore, zakaj je bila konferenca, pa zavijajte kolikor vam drago. Nadalje le to U "A. D.": "Odkar je bil odprt Slovenski Nsrodni Dom v Cle-velsndu nismo imeli le enske rabu-Slab spomin, slabo sanlmanje bavila s resolucijo ,ki je bila popolnoma osebnega značaja ter predvidevala, da delničar, ki je zastopnik ter oskrbnik S. N. Doma, ne sme postati direktor. Famoznega avtorja poznamo vsi. Najlepša bo bržkone ta: "Smatra se namreč, da so gotove osebe, ki so sklicale konferenco, poslušale povelje is Chicsge in pri tem prezrle splolno šeljo Clevelandčanov, naših društev, ki šelijo redno poslovanje in mir brez vsakega prepira." Ali uredniku le sedaj ni znano, kdo je sklical konferenco? Direktorij je s tem postavljen v jako čudno luč, ravno tako predsednik doma Johiy sk.l pa če Pire le tako hujska na "obr*. ču nanje". Moja iskrena želja je, da bi ljudje ras dobro premislili pom*n i« nUah vrstic v uvodnem člaBku i« prvem članku Pirčovo "serije". < O dk, ko bi ljudje drli sa njim in njegovimi, bi bilo konec poltenega napredka med nami, konec vsej kulturni in politični naprednosti v naselbini, vi bi pa lepo navajali ljudi le zanaprej s skebskiml oglasi kot v slučaju N. Y. C. železnice. Citatelje, katere zanima ta afera pri S. N. Domu v Clevelandu, prosim, da slede nadaljnim odgovorom na "poročila" "A. D.", katere objavim v Pro-sveti. To storim zato, da ne bo ponavljanja v obeh listih in ker večina Proletarčevih čitateljev itak čita tudi Prosveto. Drugi teden pa si ogledamo članke v "Enakopravnosti". ni imela teka do jedi. "Chicago, 111., 1. maja. Zaman sem poiikulala rasne stvari sa moj želodfr-ni nered. Nisem imels teka do jedi, duh od njih mi je bU zopern. Sedaj jemljem Tsiaerjevo gnenko vino, in morali bi me videti, kako sds j sem. Mre. Kot. Klfedora." TRINERJEVO GRENKO VINO Je naravna tonika, katere sestavina pomaga prebavi, čtsti drobovje, ter oja-ča ves vsi sistem. Brezplačni vzorec od Jos. Triner Co., 1888 S. Ashland Ave., Chicago, I1L—Dept. 27. VINKO ARBANAS 112» W. IStk St., Ckicage, IIL Telefon Canal 4840. SLOVKftflKO-HAVATSKA TRGOVINA cvrriJc. Svaža «votlioe aa plsse, evi domov pečat. G. Pire, po Vašem je torej direktorij in posebno omenjena dva pod direktno komando Chicage. Ta je pa lepa! V enem uvodniku citira vpraševanje, "Kaj vendar boste naredili s Slovenskim Narodnim Domom v Cleve- mu torej naj bi 200 ali 800 navsočih Undu? ™ ™ ukrepalo za vse celo za društva, ki soj jn to nepristransko, tedaj bi ne bilo . najvei ' ..V Mko društvo voli takim povpraševanj od strani "sosedov svoje zastopnike, in le ti smejo gla- v Newburghu, v Collinwoodu, Notting-■«rati zanje. Vsako društvo pa naj hamu in Euclidu." ima toliko besede, kolikor ima delnic.' Ker sem dal spisano izjavo na kon-Ta argument se je vedno rabil, ko se da po vsej pravici vam. Društvo "Naprej" ne bo moglo storiti drugega kot sprejeti ali zavreči preprosto poročilo: "Sel sem na konferenco, direktoriju smo dali nezaupnico, sprejeli smo resolucijo v i smislu našega protesta in volili devet »sssBBssiB wsssiBiiaaiia» "New Leader** angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delsvcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". ♦#a B BSBBMBBSBBMMif »IHHHHNHHfr Ko bi poročali VSO resnico megto osmih direktorjev." To bo vse, je hodilo na društvene seje s agitacijo, da naj pokupijo kolikor mogoče največ delnic. Sedaj pa ta jok in stok, ker to ne prija nekaterim. Da, vsa društva so gradila dom, in na tej konferenci se je tudi gledalo, da je bilo vsako društvo zastopano po številu svojih delnic. Ni se Šlo za ukazovanje, šlo se je za sistem upra-ki %\ bila glavna sporna točka, ter za tistih $1820 plače za tajnika poslovodja hončno, zakaj pa bi ena, ali mala d uštva diktirala tistim, ki 30 dali malone polovico denarja za dosedaj izdane delnice? To je vprašanje, ki sledi slepi zahtevi, da mala društva naj imajo zadnjo besedo. Pravilno in pošteno je, da odločajo vsn ftkupaj, in kjer pade večina, tam tudi drži, pa bodisi mala ali velika društva. "A. D." bodi enkrat za vselej povedano, da si doma ni nihče lastil od strani društev, ki no protestirala proti prvemu sklepu direktorija za $1820 plače tajniku-poslovodji. Noben zastopnik ter društev ni grozil, da bo bojkotiralo dom, ali celo z odstopom. Marsikaj se je pa slišalo od nasprotne strani. Bil izid tak ali tak, mi bomo delovali za dom naprej. Nada-je, jaz sem zastopal društvo "Naprej" št. 5 SNPJ. in nisem bil nikak "socialistični intrigant". Če bi sledil vaši nespametni logiki, dejal bi, da "A. D." demokratska intrigantka pr< S. N. Domu, če pa oni "Enakopravnosti", tedaj bi bila beseda o •republikanskih intrigar.t>'. "A. D." bo storila "našemu narodu Clevelandu" veliko uslugo, ako bo povedal, kdo je tisti strašni "terorističen bog v Chicagu", ki spravlja našo naselbino v nevarnost Kdo je s tem bolj strašil kot vi in Dr. Mally, ki e grozil, da zdaj zdaj razkrinka Chicago. in ga še pravočasno prime za kremplje, »a je končno le pozabil storiti svojo narodno in direktorsko dolžnost. Ko bi vi imeli kaj obtelilne-ga materiala, prepričan sem, da bi ga le davno obelodanili in tako razga-ili "socialistične intrigante". Poslu-žili ste se tega strašila da ste razburili ferenci, da "A. D." lažnjivo poroča, evo zatrjevanje v tretjem paragrafu članka: "A. D." je tekom poteka iz-vanredne konference vestno, pošteno in resnično poročala o delovanju, govorih, mišljenju in poteku konference. Ravno tako, kot se je vršilo na konferenci, je bilo poroČano. In kaj ste iz teh poročil dobili dobrega, koristnega za Slovenski Narodni Dom?" '♦»♦♦♦♦♦»♦♦»»»»oooeoosoooa» Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK ▼ogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdcn Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne In od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. ; Tel. Crawfard 2893. Tal. na domu Rockwall 281». «ryr I —Ako imate mW- lfl|P I no čiščenje neredno, ■Ulk I in ie zvezsno z bolečinami, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $8 Pilite mi s valim popolnim sau panjem! MRS. GRETA LESKOVAR 807 E. 73rd St . New Yerk, N. Y (Bastatcra* by Bo.rd ot Health ef N. T.) SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini arada SNPJ ia Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, lastnik. r,- Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si daavaik "PROSVETA** Staaa aa cele lota »COO, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) Je treba sa novo dniltvo. Naslov za list In sa tajnlltvo Is t 2887 ». LAWNDAt.E AVE.. . CHICAGO. ILL. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndah| Ave., Chicago, I1I> Tal. Crawford 1382. Pristna in akasaa domača jedila. Cene smerne. Poctrežha točna. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG ' 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, __četrtkih in sobotah. MLADENIČI-MOŽJE! Oblek« po vaši meri. M' $ 25 .00 vaas is delamo oklaka ali •aknjo, da vam bo pristajala kakor rokavica aa rald. Cista volna samo— Naročite si obleka ali suknje pri nas. * Delo jamčeno, John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street I Tel. 1478. JOHNSTOWN, P K. »IIMMMMMMIMMMMe JUGOSLOVANSKO STAVBIN-SKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 2552 So. Central Park Ave. in 26th St. Phone Crawford 8200 CHICAGO, ILLINOIS. ' Sprejema denarne vloge z izdajanjem delnic, katere obrestuje od 5% do 6Vt%. Posojuje denar svojim članom na prve uknjižbe. Do sedaj je poteklo 3199 delnic, za katere je društvo izplačalo $319,900.00. 47. SERUA DELNIC BO IZDANA V ČETRTEK 3. JULIJA. Premoženje 31. marca 1930 $362,664.44. Kadar rabite posojilo za nakup hiše se obrnite na Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo. Joseph Stebla?, tajnik. Jugoslovanska socialistična zveza PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: Jugoslav Federation, S. P. 3639 W. 26th St, Chicago, 111. Eksekutiva Socialistične Stranke: Morris Hillquii, New Yoifc, N. Y., predsednik; Daniel W. Hoan, Wisconsin; JtBM Oneal, New York; Alfred Baker Lewis, Massachusetts; Lilltb Wilson, Pennsylvania; Jasper MoLevy, Connecticut; Jvn«< H. M.u rmr, Pennsylvania; Meta Berger, Wisconsin; Jos. W. Skarts, Ohio. —-Kksekutivni ujnik Clarence O. Senior. Glavni urad: 26S3 Washington Blvdi, Ckicago, Ul. Tajništvo J. S. Z. t Tajnik: Charles Pogerelec, 363» W. 26lk St., Ckiceg*. Eksekutiva J. S. Z.: F reek Aleak, Pater Koketovick, Gee Maaleck, Filip Godine, Fred A. Vider, F. S. Teudkar, Frank Zaita. Nadzorni Odbor J. S. Z.: Donald J. Let rich, Blaž. Novak. John Lalich. ^ Prosvetni Odsek J. S. Z. Chariet Pogorelec. Andrew Milko in John Oiip. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Frenk Margolle, Angeline Tich, Mary Udevick. "Prolctarec" glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Olip, predsednik; Fred A Vider, podpredsednik; Frenk Alesk, Ujnik; Filip Godine. blagajnik; Vinko Ločniikar, Donald J. Lotrich. Anten Garden, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaitn. Upravnik: Cbaa. PogoreUt IMENIK KLUBOV: ILLINOIS 5t. I, CHICAGO.—Tajnikblagaj nik Peter Bernik, 2453 S. Central Pk. Ave. Organisator Frank Zaitz. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. iT. 4, LA SALLE, ILL. — Tajnik-blagajnik Peter Banich R. 1. Organisator Math. Vogrich. Zapisnikar Joseph Ne vek. ŠT. 20, CHICAGO. — Tajnik Stoj-ko Stanojevich, 2250 Clybourn Ave., organizator Sara Bojanovich, zapis. Geo. Maslach. Zboruje zadnjo soboto v mes. zvečer v svojih prostorih, 2250 Clybourn Ave. iT. 46, WAUKEGAN. — Tajnica-blagajnica Anna Mahnich, 624 Helmholz. Ave. Organizator Martin Jud-nich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zborujejo vjako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu. ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Joseph Oren, 1841 S. 15th St. Orga-niz. Anton Per; zapis. Fr. Čemažar. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 3. pop. v Slov. nar. domu. ŠT. »0, VIRDEN.—Tajnik Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W. ŠT. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Verhomik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111. INDIANA Št. 41, CLINTON.—-Tajnik Ignac Spendal 1138 Anderson St Organizator Partol Oblak, zapisnikar John Škof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu. KANSAS ŠT. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik Anton Snlar, Box 27. Zapisnikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Anton Sular; Franklin, Louis Mar-kovich; Breezy Hill, Math Uelpič; Gross, John Kustelj; Cockerill, Joseph Pillich.. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 2. pop. ▼ Moose Hall, Arma. MICHIGAN ŠT. 114, DETROIT.—Tajnik-blagajnik Peter Kisovec, 8995 Sherwood Ave. Organizator John Vitez. Zapisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 W. 6 Mile Rd. ŠT. IIS, DETROIT.—TVjnik-bla-gajnik Joe. Devyak, 566 Rademacher Ave. Organizator Jos. Anžiček, Ant. Anžiček in Frank Klančnik ml. Zapisnikar Anton Steffler. Zboruje vsako drugo nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave. OHIO ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnica Albina Kravanja, Box 66. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici. ŠT. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik Joe. Snoy, R. F. D. 2, Box 7. Zapisnikar Tony K ravan j a. Organizatorja: Loviš Gorenc in Frank Blatnik. Seje Vfcako 3. ned. v mes. v društveni dvorani. ŠT. 27 CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik Kari Trfeajatič, 1148 Norwood Rd. Organizator Louis Zorko. Zapisnikar Frank Jerina. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. domu. ŠT. 28, NEWBURGH. — Tajnik Frank Hribar, 10805 Avon Ave.; Joseph Lever, organizator. Zapisnikar Jos. Fabjančič. Seje prvo nedeljo v mes. v Slov. del. dvorani na Prince Ave., ob 1. pop. ŠT. 49, COLLIN WOOD.—Tajnik-blagajnik Louis Zgonik, 723 E. 160th St. Organizator Frank Barbich. Seje vsako 1. ned. v mesecu v Slov. del. domu. PENNSYLVANIA ŠT. 5, FR A N KL IN -CON E M AUGH. —Tajnik Adolph Krešna, Box 38, Park Hill. Zapisnikarnica Anna Kra-ina. Organizatorji: Andrew Vidrich, Frank Podboy in Anton Gabrenja. Seje vsako 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu. ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajniea Jennie Zaitz, Box 924. ŠT. 13, SYGAN.—Tajnik Frenk Ursita, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisnikar Anton Shaffer. Organizatorji: za Sygan John Kvartich, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. it 6, SNPJ., ob 10. dop. ŠT. 17, GRAYS LANDINa—Tajnik Tony Zupančič, box 861, Point Marion, Pa. ŠT. 1». BURGETT3TOWN—Tajnik Anion Jarem, Box 12. ŠT. 32 WEST NEWTON. — Tajnik Jos. Jovan, R. F. D. 2, Box 108. ŠT. 69, hermin ie.—Tajnik An ton Zornik, Box 202. ŠT. 118, CANONSBURG.—Tajnik-blagajnik Louis Bartol, Box 195, Strabane; organizatorji John Terčelj, in M. Tekavec. Zapisnikar John Kok-lich.. Seje vsako 4. nedeljo v mes. ob 10. pop. v dvorani druž. SNPJ. ŠT. 131, PITTSBURG.—'Tajnik-blagajnik Anten Chater, 5601 Duncan St. Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 4. pop. v Slov. domu. ŠT. 178, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomec, R. D. 10, Box 191, Crafton, Pa. Seje vsako drugo ned. v mes. ob. 3. pop. v dvorani S. p. društva. ŠT. 178, LATROBE. — Tajnica Mary Fradel, 1004 Alexandria St. ŠT. 184 LAWRENCE. — Tajnik Louis Brka, Box 34. wisconsin ŠT. 37, MILWAUKEE. — Tajnik-blagajnik Frank Perko, 505 National Ave. Organizator Jacob Rožič. Zapisnikar Albert Hrast Seja vsaki drugi četrtek v mesecu. ŠT. ISO WEST ALUS.—Tajnik-blagajnik Anten Demskar, 822—85th Ave. Org. in zapis. Jos. Radelj, st Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Kraljevi dvorani. ŠT. 238, SHEBOYGAN.—Tajnik-blagjanik Frank Na«oda, 1508 Colorado Ct Zapisnikar Anton Šimenc. Organizator John Resnik. Seje vaško drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Fludemikovi dvorani. WYOMING . ŠT. 18, SUBLET.—Tajnik in organizator John H. Kraisnik, Box 165; zapisnikar Fr. Krusieh. ČLANI AT LARGE X. Y. Z. (2). John Petrich, Youngstown, O. Frank Klun, Chilsholm, Minn. Frank Kovach, Nanticoke, Pa. N. Y. Anton Blas'.ch, Fontana, Calif. J. in Mary Matičič, Luzerne Pa. Andy Obed, Homer City, Pa. Henrik Pečarič, Krayn, Pa. Fr. in Cecilija Lipar, Steward, N. Y. K. in Mary Erznožnik, Red Lodge, Mont. Paul ChesnHc Toronto, O. Max Martz, Buhl, Minn. konference J. s. Z. ŠT. 1, ZAPADNA PENNSYLVA. NIA.—Tajnik Jacob Ambroaich, Box 286, Moon Run, Pa. Org. John Terčelj. Nadzorni odbor: Victor Vodi-lek in Louis Glažar. ŠT. 2, OHIO.—Tajnik Louis Zor-ko 1118 E. 66th St., Cleveland, 0. Organizatorji Karl Trinajsti«, Jos. Lever in Anton Jankovich. ŠT. 4, severni ILLINOIS in WISCONSIN. — Tajnik Martin Judnich, 708 McAlister Ave., Waukegan, 111. She- Kako in čemu so me odpo-klicali kot zastopnika "Zarje* Cl*vsland, O. — Bil sem izvoljen ia zastopnika "Zarje" na izredni konferenci delničarjev Slov. nar. doma, in bil nato odstavljen, čel, da nisem zastopal pravilno mandata, ki ga mi je dal zbor. Iz tega "ostav-Ijenja" sta kovala poročevalca tukajšnjih slovenskih dnevnikov kapital, češ, bil je odstavljen! Prikazala sta me v napačni luči, kot človeka, ki ne sna polteno zastopati organizacije, nego potvarja ali pa dela nasprotno njenim zaključkom . Ne bi se oglašal v tem listu, če bf mi priobčili poročilo o zadevi "Enakopravnosti", toda ker ga smatrajo za preveč "enostransko", sem primo-ran prikazati svoje postopanje in pa "odstavitev" kot se je resnično izvršila v drugih listih. Redni seji "Zarje" sem o tej zadevi v bistvu poročal, da vtisa, kakršnega sem dobil na konferenci, nisem pričakoval. Presenetilo me je tudi, da se nekateri sploh ne morejo zavedati svojih dejanj, in da jim je tolerantnost deveta briga. Kimati nisem sposoben. Za igranje pajac*, i kakor je definiral to predsednik Somrak, nimam prakse, zato naj dobe kredit oni, ki se jih tiče. Na drugi seji konference je v svojem govoru dr. MaUy izjavil, da je Chicaga kriva tega položaja. Nisem mislil priglasiti se za besedo, toda take izjave smatram za nepoštene in sem protestiral. Mar nimam kot delničar, in tudi kot zastopnik, te pravice? Moje uverjenje je, da igrajo, oziroma so igrali v tistih razpravah veliko vlogo predsodki, in to sem povedal javno. Direktorij ni bil v stanju obdriati harmonije niti tam, kjer je bila najbližja, v klubu društev SND. Rekel sem tudi, da tisti, ki se lahko spominjajo kampanje za S. N. D. 13 in 15 let nazaj, vedo, kako se je takrat povdarjalo, da mora to podvzetje (Slov. nar. dom) biti lastnina društev. To je bilo na delniških sejah v Birkovi in G rdi nov i dvorani. Dasi ni bilo v teh izvajanjih nič napačnega, ničesar neresničnega, se je Vatro G rili razburil, češ, da je to kritiziranje od strani Zarjinega zastopnika neumestno zato, ker je dala "Zarja" direktoriju zaupnico. Ne samo, da je bil iz dnevnega reda, (na to ga je opozoril predsednik), nego je bil s tem storjen tudi napram "Zarji" neprijazen vtis, ker se io spravlja nepremišljeno v tok boja. če je bil o tistem sklepu tako gotov, čemu potem pri raznih pevcih v dvorani iskati podatke? Kot zastopnik "Zarje" sem poročal, da je na svoji seji razpravljala o vprašanju zaupnice in nesaupnice Konvencija lokomotivnih inženirjev Konvencija Bratovščine lokomotivnih strojevodij, ki se je vršila meseca junija v Clevelandu, je razpravljala med drugem tudi o električnih lokomotivah in se izrekla o njih neugodno, češ, da spravljajo močni električni toki ter naprave v nevarnost življenja delavcev, ki jih operirajo. Istočaano je bila otvorjena v Clevelandu nova Union postaja, na katero prihajajo vlaki z električnimi lokomotivami. Na sliki sta Alvanley Johnston, predsednik Bratovščine strojevodij (desno), in ohijski governer Wyers Y. Cooper. direktoriju, toda do sklepa se ni prišlo. V tem je torej ostala nevtralna. Bilo pa je sklenjeno, da naj zborov zastopnik zagovarja stari sistem domove uprsve ,to je, kskršna je sedaj in kot je bila 1. 1929. Ker sem se zameril, se je začela osebna mržnja napram meni. V 14 letih svojega delovanja in lojalnosti "Zarji". nisem nikdar iskal priznanja. V sadoščenje mi je bilo, da delam za organizacijo, ki ima principe. Se nekaj osebnih opazk. V dvorani pride k meni Sušel z vprašanjem: "Kaj si govoril?!" Pojasnil sem, da bom odgovarjal tam, kamor to spada. Pripravljen je bil k dejanskemu napadu. Tako sem sklepal iz njegovega vedenja. On ni delničar doma, kakor so mi pojasnili, in ne njemu ne drugim posameznikom nisem dolžan odgovarjati. Ko sem govoril na konferenci, je vrgla ga. Močnik medklic "laž", dasi ni bila na tisti seji "Zarje", katera je razpravljala o sklicani konferenci. O logičnosti postopanja "Zarjinega" predsednika Pluta in korespon-denčnega tajnika Birka ml. pa tole: Ako sta imela z zahtevo ,da se me odstavi kot zastopnika na konferenci delničarjev pošten in upravičen na- men, bi bila lahko sklicala izredno sejo zbora. Od petka do pondelj-ka zvečer sta imela dovolj časa. A storjeno je bilo drugsče. Uradnik Birk je podpisal odpoklic in na moje mesto se je prijsvil ssm. Ko se je volilo "Zarjinega" zastopnika, ni bil navsoč. Na odpoklicni listini je tudi označba "upravni odbor". Podpisa tretjega odbornika nima, uradnega pečata tudi ne. Kot priči na odpoklicu sta podpisana tudi Belle in Sušel. Pa je enim res lahko pozabiti, kdo so bili tisti, ki so igrali sabotažo pri zboru. Teden dni pred konferenco delničarjev sem javil predsedniku Plutu, da radi čezurnega dela mi bo težko pustiti štiri večere z dvojno plačo, ker bi bil gmotno prizadet (to le mimogrede), in on mi je dejal, da v slučaju, da ne bom mogel priti, naj se pogovorim s Poljškom, da me bo nadomeščal, pa bo dobro. V tem smilu sem poročal dne 4. junija "Zarji" in še dodal, da ako bi bil imel priliko glasovati na konferenci delničarjev o nezaupnici direktoriju, bi glasoval navsoč, kar bi bilo z ozirom na "Zarjine" instrukci je, oziroma pomankanje istih, najbolj pravilno. I)a se stvar v javnosti prikaže tako kot je glede "Zarjinih" navodil zastopniku, se je pojavila zahteva za priobčitev predloga glede zaupnice ali nezaupnice, toda "rebeli" so to pošteno namero preprečili. Zapisnik "Zarje" pravi dobesedno o tistem predlogu: "Brat preds. čile pismo S. N. D., ki sklicuja is redno delniško konferenco na sahteve neketerih druitsv delničarjev, ki niso zadovoljni s upravno Doma. Konferenca se prično 21. ■naje in isvoliti imamo aanje društvo-*ege zastopnika. N ornim ran je J. Frenceakin, ki sprejme, nakar je nominacija zaključena in je torej kret Frenceakin izvoljen sastopnikom Zarjo. K besedi se oglasi brat V. G ril I rekoč, da je treba dati zastopniku navodila kakšno stališče naj zavzame s rem na deloven je direktorija, kaj-ti ta kenference ime iareči »upnico ali *esnwpnico. Stavi predlog de is-reče Zarja direktoriju zaupnico. K temu se tekej oglasi br. L. Poljšak ter pravi, da je on proti zaupnici, ker se je sedenji sistem uprave premeni! šele po proteatu društev. Sledila je krntk* dobata, koncem katere je bU •prejel .klep, de aagovarja sastopnik a konferenci današnji sistem uprave." 1 S tem se je torej smatralo, da pevski zbor "Zarja" zavzame nevtralno stališče glede zaupnice ali nezaupnice. Edini ugovor od strani predsednika Pluta je bil ta, da se bi moralo poročati konferenci o Grillovem pred-"ogu za zaupnico, kakor Je želel Grill, toda ker sklepa ni bilo, zastopnik ni mogel poročati drugače, če pa bi upošteval želje, bi moral tudi poročati, da je seja tisti predlog odklonila s tem, da se ni glasovalo o njem, oziroma ni glasovala zanj. To je moje pojasnilo, kako sem "prišel" v "blamažo" odpoklica, in čemu. Naj tudi navedem, da je Jos. Hirk ml. komaj eno leto pri "Zarji", predsednik Plut pa par let. Ta dva in nekaj drugih pod vodstvom V. Grilla so izposlovali moj odpoklic s konference. Procedura, kakršne so se poslužili, diši zelo po samopašnosti in diktaturi. Josoph Franceskin, član "Zarje". Piknik v Kozmutovem parku Wo.t Allis, W»a. — Organizacija Slovenski avditorij priredi v nedeljo 29. junija velik piknik v Kozmutovem parku na Woodlawn in Belait Rd. Sodelujejo vsa slovenska društva na West Allisu. Program bo zelo pester. Glavna točka bo staro-krajska ohcet z vsem, kar zraven spada. Pri tej ohceti sodeluje tudi umetnik Svetozar Banovec kot ženin. Zberemo se dopoldne na lastnem zemljišču na 53. in Sherman Ave., odkoder se odpeljemo s svati na čelu v park. Najsrečnejši med udeleženci bodo obdarovani s krasnimi dobitki, ki so, radio, pisalna miza, pisalni stroj, in "vacuum cleaner". Na veselo svidenje dne 29. junija pri "Vencelnu". — P. O. Račun razpečanih znamk J. S. Z. sa mesec maj 1930. Oriava la auto Bodo« Doalns Isi. Str. Is tas MsM«nl Kon*. 8kup*j 1929-1980 1929. 1990 1929 * prispevki fond CALIFORNIA: M. at L._______ —_ 7 __ 5 — $ 2.10 $ .70 $ 2.80 ILLINOIS: Waukegan ________ mmm 6 7 __ «p 4.25 1.30 6.66 Virden_______ __ 4 1.20 .40 1.60 INDIANA: V," Clinton.......... _ 1 3 .36 .10 .46 KANSAS: JL Arma ____________ 8 6 —. —— 4.16 1.80 6.46 MICHIGAN: - Detroit No. 114. - 80 —. 80 — 84.60 11.00 46.60 MONTANA: M. at L. _________ — _ 2 10 —. — 4.20 1.20 6.40 OHIO: Collinwood ....... - 10 5 — — 4.76 1.60 6.26 Blaine «........... - _ 4 — — 1.40 .40 1.80 Bridgeport _____ - 8 — 2 3 — 8.10 1.00 4.10 Piney Fork________ — 9 — 3 — — 3.76 1.20 4.96 Newburgh ........ — 8 — 1 — — 2.76 .90 3.66 PENNA: Herminie .......... — 20 _ 2 — _ 6.70 2.20 8.90 Grays Landing .. - 7 — — — — 2.10 .70 2.80 Latrobe _______.... — — — 3 —. — 1.06 .80 1.86 Forest City ...... - 4 — 4 — — 2.60 .80 3.40 West Newton .. - 6 _ 2 — — 2.60 .80 "8.30 Conemaugh ...... - 80 — 10 — — 12.60 4.00 16.60 Strabane ......___ —. 7 — _ —- — 2.10 .70 2.80 M. at L. ............ - 12 — _ — —* 3.60 1.20 4.80 WISCONSIN: Sheboygan - 10 — 10 «fr- — 6.50 2.00 8.60 West Allis ...... - 10 — 10 - — 6.60 2.00 8.60 Skupaj ...... -— 248 2 109 it — $112.86 $36.70 $146.38 Priredbe klubov J. S. Z. In dragih soc. organizacij Izobraževalna akcija J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva, socialistični klubi in druge oiganizacije v maju kot sledi: štovilka društva in kraj. Vsota. 566, SNPJ., Cleveland, O.........$ 2.50 600, SNPJ., Johnstown Pa..____ 3.00 10, SNPJ., Rock Springs, Wyo. 7, JPZS., Milwaukee, Wis... 81, SNPJ., Red Lodge, Mont 237, SNPJ., Conneaut, 0________ 72, SNPJ., Radley, Kans________ 21, SNPJ., Pueblo Colo........... 636, SNPJ., Ely, Minn.......... 74, SNPJ., Virden, 111........... 62, SNPJ., Calumet, Mich..... 575, SNPJ., Indianapolis, Ind. 862, SNPJ., Carlinville, 111____ 363, SNPJ., Galloway, W .Va. 254, SNPJ., Bon Air, Pa_______ KLUBI J. S. Z. 5, Conemaugh, Pa....____________ 17, Grays Landing, Pa_________ 41, Clinton, Ind..................... 69, Herminie, Pa__________________ Piknik S. D. D. v D 1.60 4.00 8.00 2.00 1.50 6.00 1.00 1.00 2.00 1.00 1.00 1.00 1.60 2.00 1.00 1.00 1.00 Skupaj .......................$37.00 Tajništvo J. S. Z. ŠT. 95, PINEY FORK. — Tajnik Victor Omeitz, Box 246. Organizator John Cmjavich, zapisnikar Nace Žlemberger. ŠT. 189, BLAINE.—Tajnik Mika Smerdol, Box 92. Organizatorja A. M. Bradley in L. Androjna. Zapisnikar Nick Glagovšek. Seje vsako drugo nedeljo pop. pri «. Jos. Shumerju. ŠT. 222, GIRARD. — Tajnik f. fl ... John Kosi«, 1006 State St., Louis Organizator John Suppanchic* Blazich, blag.; organiz. John Tancek, boygan, Wis zapis. Anton Dobrovolec. Soje vsa- ŠT. 8, vshodni OHIO in WE3I ko 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, R. Slov domu F. D. 2, Box 7, Bridgeport, O. Orga- ŠT. 232, BARBERTON.—Tajnik- nizatorji Fr. Završnik, Piney Fork, blagajnik Math Mochnlk 141—16th Mary Pire, Glencoe in Mike Bmerdel, St Organizator John Jankovich, za Blaine. Kenmore Jo* Jereb. Zapisnikar Tajnika klubov ter Konferenc pro- T^ovrenc Frank. Seje vsako 2. ned. simo, da naj nam vse *>remembe v v mesecu ob 10. dop. V dvorsni dr. odborih in naslovih tečno sporoče, da "Domqyins" na 14. St bo imenik vodne popelen. Tajništvo S. Z. Oglašajte priredbe pod' oornih društev, klubo«-J.S.Z. in kulturnih ter vseh drugih napredni)* organizacij v "PROLETARCU" JULIJ. BARBERTON, O. — Piknik kluba št. 232 JSZ. 4. julija na John Žagar-jevem prostoru, Springfield Rd., Ken BLAINE, O. — Piknik kluba St. 189 JSZ. 4. julija na Louis Andreino-vi ferusi, stop 37, Blaine-Barton line. PULLMAN, ILL. — Piknik klube it. 224 JSZ. v nedeljo 13. julija v Wild Wood Preserve, 127tk St in Michigan Ave. WAUKEGAN, I LI--Piknik klube k 48 JSZ. v nedelje 27. julija. CLEVELAND, O. — Piknik "Zarje** v nedeljo 27. julija ne Geriikevi farmi v Randallul AVGUST. L DETROIT. MICH. — Piknik klubov št. 114 in 118 JSZ. v nedeljo 17. avgusta na 9. Milo in Ryan Roed. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ. na Močilnikarjevi farmi v nedeljo 17. avgusta. GIRARD, O. — Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 24. avgusta. BLAINE, O. — Konferenca in piknik klubov in društev laobraie-valne akcije JSZ. v nedeljo 24. sv-gusta. SEPTEMBER. CONEMAUGH, PA. — Piknik kluba it. 8 JSZ. v nedeljo 14. sept. na Parkkillu. MOON RUN, PA. — Konferenca JSZ. aa sapa dno Penno v nedeljo 28. septembra. SHEBOYGAN, WIS. — Konforen-ca JSZ. sa Wisconsin in severni Illinois se vrii meseca septembra. Datum bo sporočen posnoje. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Vosellca in dramska predstava kluba it. 48 JSZ. v Slov. nar. domu v nodal jo 12. okt. pop. in svečor. CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 26. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Koncsrt "Save" v nodoljo 30. norombra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Mvestrova zabava kluba it. 1 v sredo 31. deeam- (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoče detuma svojih prirodb, da jih uvrstimo v te sencam.) Iliri I tli IP Dotroit, Mich. — Slovenski delavski dom priredi 4. julija ogromen piknik na znani Puhkovi farmi na Middlebelt in Ford Rd. Ob tej priliki bo dobil nekdo vacuum cleaner, ki je res dobitek za praktično uporabo. Pravijo, da bosta na tem pikniku dva grešnika na smrt obsojena in na licu mesta eksekutirana; eden je baje iz rodu ščetincev, drugi pa je navaden plebejec z imenom koštrun. Formalne ceremonije bo izvršil znani rabelj Štimac, nakar jih bo na barbarski način spekel na ralnju. Pri tem poslu bo sodelovalo nebroj divjakov, katerih naloga bo, da jih pohrustajo. Po teh ceremonijah bodo west^ in eastsajdčanje vlekli štrik. Kdo bo odnesel krono? Pravijo tucli, da se bo plesalo, pelo in p ... in da bo avtobus odpeljal izletnike naravnost izpred doma ob 1:30 popoldne. Vstopnina je baje samo kvoder. Član direktorija. Vabilo rojakom v Barber-tonu in okolici Barberton, O. — Da, tudi pri nas smo radi veseli in se ne branimo zabav. Klub št 282 priredi piknik dne 4. Julija v Kenmoru na F. Zagarje-vem vrtu. Prične se ob 1. popoldne. Klub vabi vse v Barbertonu in okoliških krajih, da pridejo na naš piknik. Razen zabave bomo imeli tudi govornika. Obiskal nas bo Kari Trinastič, ki bo govoril o sedanjem položaju z ozirom na veliko brezposelnost in prihodnje volitve. Ker se vam take priredbe ne nudijo vsak dbn, se zanašamo, da posetite to v čim večjem številu. Na svidenje 4. julija. Odbor. čitajte knjige! "Prolotarec" ima v aalogi najboljia slovenska književna dela, ki jik prodaja po najnižji mogoči ceni. Paaite aa cenik naiik knjig ,lu ga priobču-jemo od časa do čaaa v tam listu. Ako ste smoini citati angleščino, naročite is naie zalogo angleške knjige. Is njik so boste lahko marsikaj naučili o evoluciji, agodovini, o socializmu, socialnih problemih, delev-skih bojih itd. Nabavili smo knjigo, ker kočemo, da dobi naie ljudstvo dostop do boljših književnik del po najnižji ceni. Vos eventualni dobiček, ki ga napravimo pri prodaji knjig, gre v podporo na Somu tisku. Zato naročajte knjige od nas. — . Najbolj« jugoslovanski socialistični list je "Prolotarec". Prinaia članke, raspravo in pregled delavskega gibanja po svatu ter opise aktivnosti t naših naselbinah ne polju socialističnega in kulturnege dela. Naročite ga. Prva Jugoslovanska ] restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Mtfkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poss* NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v Slovonsksm, Hrvaikom, Slovaikom, Čeikem, Poljskom, kakor tudi v Angleškem in Nemikom jeaiku. Naie posebnost so tiskovino sa druitva in trgovce. Zadružna banka LJubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt 1.) spre jama denar sa hranilne vloga ali sa tekoči račun proti najbtljiemu obrestovanju. 2.) posreduje najcenejio dostavo denarnih poliljk is Amarike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih zadevah hitro In po ©eni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-18 Union Square, Now York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte m v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadružno banko v Ljubljani. .,;.....,- . ». tél.* A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. pmlrturrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1189. PuMUkod W—hly at 3639 W. 2Stk St. CHICAGO, ILL., JUNE 26, 1930. Telephones Rockwell 2864 VOL. XXV. =3 LEGALIZED RACKETEERS This gang murder of a Chicago reporter gives dramatic point to the seriousness of the power of the organized underworld in America. This power will not be easily wiped out until we have restabliahed certain standards of honesty and decency in our economic life an in our politics. A nation whose motto is: "money first" cannot well fight gangsters. Citizens who merely shrug their shoulders when they hear of dishonesty and corruption even in courts cannot expect to teach gangsters wholesome respect for judicial processes. SOLDIERS AND WORKERS By the action of Congress, prodded by a powerful lobby and its own dislike of the President into overriding his veto, a man may be wealthy or suffering from a disease solely caused by his own vices and yet if he served two months in any camp in the Spanish War he is eligible for a pension in excess of $2 a day. But a man may have served not as a soldier in a dubious war but as a soldier in the continuing and necessary war for food and clothing, not two months but twenty years and Congress will give him no pension or any other form of security against old age and unemployment. And the states which give him anything make him wait until he is seventy and then prove his poverty and respectability in order to get a dollar a day. Draw your own moral. SAID HENRY TO DAN*L Old Joe Grundy said his primary campaign in Pennsylvania set him back just $382,250. "Goodness!" said the shade of Henry Clay to the ghost of Daniel Webster, "they called me the Mill Boy of the Slashes, and when I ran for senator I didn't have anything but a stone bruise and a pair of suspenders." "You or I would have a fat chance of running for that job now", observed Mr. Webster. "Why ,the way things are going down there today, you or John Calhoun or Abe Lincoln or any of us, boys couldn't run for keeper of the dog pound." "That's right," agreed Mr. Clay. "Guess things have changed."— Chicago Tribune. STRENGTH OF THE TRADE UNIONS According to the statistics of the International Federation of Trade Unions, the total membership of the various trade unions on all the continents, in 1928, was, in round figures,as follows: in European trade unions —over 36 millions; in American trade unions —7 millions; in Australian trade unions—over one million; in Asiatic trade unions—close to one million; in African trade unions^-90,000; making a total of over 44 million trade unionists in the world. In one country, Russia, the trade union movement contitutes the governing party. In another (England), representatives of the trade union movement control the government, though they are as yet in a minority and they depend for their power upon the support of the order parties. In several other countries, the trade unionists play an important part in the politics of the land. If these 44 million trade unionists could agree on a program of action and decide to stick it out ,there is no limit to what they could do. But it so happens that just the people who need agreement most, can't reach it. THE FIGHT AGAINST LEGAL MURDER The Socialists of Denmark finally succeeded in securing the abolition of capital punishment in that country. The bill went through both houses of the diet and is now a law. They had a long hard fight to get it through. Opponents brought in a petition with many signatures protesting against society giving up its "supreme punishment", but the majority of the people have become too enlightened to stand for it any longer. In England the Laborites have been trying to secure the abolition of thé death penalty in the army. They did not fully succeed, but they did secure the abolition of this penalty for everything except desertion in the face of the enemy. This means its practical abo-lttion, for desertion in the face of the enemy is of very infrequent occurrence, whereas the death penalty was formerly m force for ordinary desertion, jtlso for cowardice. The bill passed the commons by 290 to 135. The house of lords blocked it, the commons reaffirmed it, then the lords gave in and accept- it a law. YES, FOLK DO LUCE MUSIC SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich Jacques Gordon on Michigan Boulevard, Chicago Jacques Gordon, former concert-meister of the Chicago Symphony orchestra, and organiser of the famous Gordon string quartet, made an experiment, which was a curbstone concert with a $40,000 Stradivarius once played by the immortal Paganini. Some time ago the question rose as to whether people attended concerts and recitals because of sheer love of music or because of bally-hoo. Gordon contended that music attracted people past the box office. Others argued that if the great Pad-erewski were to play in a dance hall, his name unannounced, the crowd would complain about his technique. Gordon, one of the foremost violinists in America, determined to test the matter. Disguised as a blind man wearing smoked glasses, his clothes rusty and ancient, a cigar box strapped to his belt and bearing the sign "I am blind", the famous violinist sauntered TIMELY OBSERVATIONS Bj JOHN KUTCH The Socialist platform committee of Pennsylvania calls for government unemployment insurance, old age pensions, abolition of child labor, .44 hour week, abolition of coal and iron police and .state Cossacks, repeal of Penn. Sedition Act. wiping out yellow dog contracts, and curbing of injunction judges. This program will benefit the masses and not the big manufacturers and corporations. Therefore every citizen of Pennsylvania should pledge their support to this cause. The infamous speed-up system causes the worker ^o age prematurely, old workers are thrown away like slack, like useless by-products and are forced to live the life of "dependents". Niether Republican nor Democrat parties are interested in the "dependents", while many old age couples go trodding "over the hill to the poor house" to spend their last days. There are no reasons for such conditions to exist in the richest country in the world. Ex-President Coolidge in his address to congress during his administration said, "The power of the purse is the power over liberty". And just this is causing the misery, poverty and ex ploitation of the overwhelming majority of people of today. A handful of millionaires 'exercise power over the purse and liberty of the ex ploited toilers, They own all means of production, factories, mines, railroads and water power to which the worker must sell his labor.» The wealth of a few is the poverty of many and the liberty of the few is the bondage of the toiling class. The Socialist party has a program with a purpose, to curb the rule of capitalism, the wage slavery, the exploitation of industrial and agricultural workers. Sunday June 29th the Western Pennsylvania Federation of S. N. P. J. lodge« are holding a picnic at Sygan, Pa. A large attendance is expeotcd. Bro. Prank Zaits of Chicago a supreme officer of the S. N. P. R J. will address the crowd in Slovene. Everyone is cordially invited to attend this picnic. forth on Chicago's aristocratic boulevard. First came the notes of a Kreisler piece from the $40,000 violin. Perhaps 15 men and women paused to listen. A few dropped coins into the box. Down the avenue walked an experimenting beggar. He stood on the curbstone st the library for half an hour, playing the melodic strains of "Kiss Me Again", Schubert's "Ave Maria", Drla's "Souvenir", snd Kreisler's "Liebesfreud". Py this time s crowd of 70 had gathered, and were listening rapturously to the curbstone concert. Dimes and quarters tinkled into the cigar box. "I am satisfied," declared Gordon after the conclusion of his experiment, "that Chicago will listen to good music whether fa in a concert hall or on a curbstone. It is the music, not the ballyhoo that attracts the patrons." Gordon paused to count his alms collection. It consisted of $1.75 in quarters, $2.50 in dimes, 95 cents in nickles and 41 cents in pennies, s grand total of $5.61. Thus, Gordon, to prove his contention, gave an outdoor concert foi^ $5.61. His indoor recitals bring $1,000. Club No. 1, JSF., will hold its regular monthly meeting this Friday June 27th at the SNPJ. Hall. Peter Bernik and Joiko Oven our delegates to the spirited convention of our federation will make their reports. Our club Wo, is bussing over its lost prestige. The large* club of the federation is no longer our club. Detroit topped us. That's why our comrades are out with the buss of the busy bees to bring in new members to regain first place. e • • A reporter of the Chicago Daily Tribuns filled two columns of last Wednesday's issue to tell its . readers why he liked the city of Milwaukee, Wis. "Because its streets are the cleanest of any city in the country. Because justice puts thieve« where they belong quickly", specifying that a person committed a breach of the law at 6. A. M. and was behind prison bars at 3. P. M. Yes there must have been twenty good reasons why the writer thought Milwaukee a model city. However he failed to tell the most important factor, why is Milwaukee what it is? He failed to say that Milwaukee has had a socialist mayor for over lp years and a good representation at the Wty council. But he promises to write more of Milwaukee and it is hoped the Tribune will be fair minded enough to state the truth. e e e Short and to the point, is the only comment needed to "What is Socialism" by Frank Barbich in last Wednesday's Prosveta. Frank quotes some mighty fine authorities, in Webster's Dictionary, Encyclopedia Britannica, Standard Dictionary and professor Richard T. Ely. We have requested our editor to reprint Bar-bich's article. Let us quote one paragraph: "Socialism: A theory of society that advocates a more precise -v reading these lines they expect to have about 30 young men and women already doing busiigss as a subdivision of club No. 37. Tony Obluck snd Tony Kamnikar are working diligently with Albert Hrast to have this sub club amount to something. They promise to contribute regularly to our english page. • • • e e e A. Andres, s member of club No. 1 JSF. and Sava tied the knot that will permit him no longer to be numbered among us bachelors. He promised Mary Dobrovolc to forever share the joys and pleasures and troubles alike, with her. Sava turned out ea masse for the wedding. It took place at the Slovene National Home at Waukegan, 111. Vinko Pink made a bus of his sedan to haul the Chicagoans to the station in the early hours of the morning. • • • Before snother week passes the Citisens of Chicago will have their opportunity to vote on the new Traction Ordinance about which we had written before. We urge every reader who has the privilege of voting to go to the polls and vote against the ordinance. — More opposition has been gathered then was expected. You don't want the real estate operators to get rich by your street car fares. Nor do you want Samuel Insull to become King of Chicago by this perpetual franchise. Vote NO July 1st 1930! • • • Whether you admit it or not our English pige is a lively one, probably because Proletarec is a powerful and lively paper. As the spirit of the organization spreads so will its contributors increase until a great organisation is whipped into shape. • • • A large number of visitors from orderly and harmonious arrangement Detroit, Mich., St. Louis, Mo., of the social relation than that which Kenosha, Wis. and other distant has hitherto prevailed." Webster's! cities are expected to attend the Dictionary. On the occasion of the Pioneer Badger girls ball game in Milwaukee Pioneer prise picnic on Sunday July 20. Have you purchased your ticked yet? • Surely you will want to be among the Chicagoans to greet the last Sunday we stopped to renew young men and women who will be. acquaintances at the picnic of Socialist guests of the Pioneers, club No. 37 of our Federation. We had a chance to speak with comrades Landberg, Hrast, Rädel Sr., T. Obluck, Zaiti, Perko, Alpner, Bučar, How can Chicago defeat its new traction franchise with all the money in the city backing it? Yet the Hribar and many others. Their picnic 1 opposition is gaining. New life is was welf attended. The premises of the grove are nicely situated in the shady woods, but could stand a little going over by the proprietor. That however did not interfere with the pleasant time. • • • Our Milwaukee boys are going at it strong. By the time you will be being recruited to fight the new bills If the citisens can be reached directly there is the chance than it shall be defeated. But as long as the voters follow the political groups it shall go through. The Cook County Socialists are in the front lines to bring this message to the voters and to ask them for their negative vote. WEEK-END ENJOYMENT ¿°\hy sohol after hook TWE COUNTRY ! UPTON SINCLAIR HOME AND ARROAD A. H. Kalish has written an article on Upton Sinclair, one of Socialism's most formidable propagandist« amftng the authors of America. Among other things he says: "When Upton Sinclair writes s book, it is immediately translated into some 20 languages and becomes the best seller in almost all the European countries. Thus to quote Sinclair himself, 'In small countries such as Norway, Dennmark and New Zealand I have more readers than in the whole of the United States, while a single volume of mine, Sylvia's Marriage, which in America sold 2,000 copies in fivs years, sold in Great Britain 43,000 copies in two years.' Bourgeois Press Dodges. "Now this condition is no more accident nor caa it be explained by a prophet has honor save in his own land. We get an inkling of the reason when George Brandes, the C^reat European critic, made the statement that there were three American novelists whom he found worth reading, Frank Norris, Jack London and Upton Sinclair. "Every New York newspaper, except one, then proceeded to quote Brandes as having said that there were two American novelists whom he found worth reading, Frank Norris and Jack London. "Behind this is the fact tha Upton Sinclair is a very dangerous man to the present capitalist system, of graft, dishonesty and corruption in business and government A brief summary of Sinclair's chief works is enough to prove why this is so. "The Jungle, the book which made Sinclair internationally famous, was an expose of the mest packing industry. Its revelations resulted in a tremendous amount of discussion leading to governmental investigations and the passage of many pure food laws. Incidentally, The Jungle earned for Sinclair the eternal hatred of American capitalist)» and thereafter he was a marked man, hounded and lied about by all the agencies of capitalist propaganda "The banning by the Boston police of Oil, a novel dealing with the Teapot Dome scandal, resulted in a very wide circulation for this book; and also for the novel Boston which has as its basis the Sacco-Vansetti case. A good number of Sinclair's works are mines of information, and this information is so masterfully fitted into the very interesting narrative that people at all sympathetic often read through one of these books in one sitting. "Not only has Sinclair written in favor of Socialism, he has also fought and gone to jail for the principles he upholds. In a steady and rational manner he has ever kept fighting, and the Socialist movement has been considerably enriched by his contributions towards the bringing about of a better and healthier society." WHO ARE LABOR'S WORST FOES? Labor is its own worst enemy. If the workers had the patience, the courage and the intelligence to use the agencies at hand, they could have anything they desire. Their ignorance, their stupidity, their treachery and their cowardice are used by their oppressors to keep them in servitude. These facts are clearly demonstrated in the attitude of the unorganized worker in the economic and political field. The minority has supplied the money, energy and intelligence to carry forward the struggle for better wages, shorter hours and improved working condition. The fruits of their endeavors have been shared alike by the organized and unorganized. It is a self-evident fact that when a majority of the people desire political changes, the changes are within their reach. This applies also to the economic field. If the workers would avail themselves of the right to organize themselves, they could compel a reduction in the hours which would provide opportunity for all and a wage that would enable labor to buy its products and create a steady demand for workers. It does not require a very high degree o intelligence to appreciate these facts.—Minnesota Union Advocate. A "HERO" "What's the fuss?" , I wss standing Trafalgar square, looking over the heads of a vast crowd of people toward the Nelson monument. The air was alive with shouts and songs. Men and women were waving banners, flinging hsts and caps aloft, hugging one another in a delirium of delight Far away, by one of the great Landseer lions, I describe a man in uniform, gayly bedecked with ribbons and medals, who seemed to be the focal point of enthusiasm. "What's the fuss?" I repeated, to a howling maniac at my side. "The fuss!" He croaked hoarsely, in undisguised amazement, "Ain't you 'eard? That's 'im—the 'ero of the war." "The hero of the war!" I exclaimed. "That man on the monument? Why, I thought the hero of the war wag the Unknown Soldier down there in Whitehall under the cenotaph." "What 'im? The Unknown Soldier, 'im the '«ro? W'y we don't know 'im. 'E's dead, 'e is. Died som'ers —nobody knows w'ere! But this feller! w'y, he killed 18 Germans with 'is own 'ands, he did. Killed 'em, ev'ry damned one. 'E's the 'ero of the war! Look at 'im! H'rra-a! H'rra-a!!—John Haynes Holmes. AGONY EXPLAINED The man opposite us in the street car was reading his newspaper with an almost furious intensity. His brow was knitted, his eyes riveted upon the page, his mouth drswn into a rigid line of agony. What could be the matter? What terrible news was he reading? Had the stock market smashed again? Had war broken out? Was the world coming to an end? We arose to leave the car ,and bent down over his paper to see. He was reading the comic strips!—John Haynes Holmes. "I would blacken your eye« sod give you some real American spirit," «aid a New York City magistrate to a boy in court Even si that the ey«s wpuld not be as black aa the