T4âk dsn rm»aa aaésfl IB praanik**« daily except Salnxéaja, "flaadays aad Holidays. ........... PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NA .YEAR XXX Omm lists Ja *jOO at Ohio**», mi tt»r Jtuuta I«. issl. M «ha rfflM «S U W Owrw of Marrh I, lltl. Acceptance far mailing at ipaclal rata of postaga pro rid ad ROpNi R'AQl), II I for li Me E PODPORNE JEDNOTE UradniAki In npramilki prootort: BM7 8. Uwndala Ara. Off loo of Publication i MiT South Lawadala Ara. Tolophona. Rockwall 4S04 chic Ado, na.., Četrtek, 13. maja (may i.d, ids?. Subscription |6.00 Yaarly fiTEV.—Nt'MBER »4 •action UOS, Act of Oct. «, 1917, authorised on Juaa 14. 1011. lilt razmah linijskega gibanja po Ameriki »ritka delavska fe-icija dobila 146,-[212 novih članov UNIJE IZKAZU-10 NAPREDEK ^aahinirton, D. C. — (FP) — Morrison, tajnik Ameri- Domače vesti Prvi delegat dospel iz Kanaaaa Chicago. — Peregrin Burgar iz Girarda, Kans., je prvi delegat 11. redne konvencije SNPJ, ki se je v sredo oglasil v gl. uradu jednote in uredništvu Prosvete na potu v Cleveland. Prišel je nekaj dni prej s svojo ženo, da [delavske federacije, je de- lahko obišče svojega sina in brada «o unije, včlanjene v ta v Chicagu. dobile 146,212 novih čla- v mesecu aprilu, od zadnje ncije, ki se je vršila v lem letu, pa 445,179 no-Itnov. Skupno število čla-ADF ob koncu aprila je bi-7,577. - panijske unije se rušijo, je vrhovno sodišče raz-k> Wagnerjev zakon za u-a. V železniški indu-i, ki je bila nekdaj trdnjava ni j, so skoro izginile. Morje dejal, da Ameriška de-federacija nima dovolj nizatorjev, da bi ugodila zahtevam. "Unijske akti niso omejene na neka-industrije, temveč so sploš-je rekel Morrison. "Unijski podira "openšaparske" trd-e po vsej Ameriki. Veliko k) mogočnih korporacij, ki uspešno borile proti unije že priznalo delavske or-ije. Nikdar v zgodovi-bsnja v Ameriki še ni bilo m vrvenja." like uspehe zaznamuje Medna zveza strojnikov, ki je l nuarja do maja dobila 17,- novih članov. Sedaj ima X) Članov, dvakrat več ka-pred šestimi leti. Po izja-onathana Eddyja, tajnika riikcga časopisnega gilda, organizacija potrojila šte-ivojih članom v zadnjih me-• Izvojevala je večje Ate-«tavk in prisilila uprave Inih ameriških časopisov na »* kolektivne pogodbe, državi Ohio je bilo v zad-1 tednu aprila ustanovljenih novih učiteljskih unij. Te kjo k Ameriški zvezi uči teki je včlanjena v Ameriški vski federaciji. nije «Uvbnin delavcev, ki k najbolj udarjene, ko je ■mla depresija, so se spet »vik« na noge. Več izmed J«4 izvojevalo šesturnik in »t ur dela v tednu, zviša-Plsče in druge koncesije. > bratovščina tesarjev je ""vila 4K novih krajevnih ' zadnjih treh mesecih. Nov grob v Duluthu Duluth, Minn. — V New Duluthu je zadnje dni umrl Anton Anžič, star 75 let in doma z Morasta pod LJubljano. Bil je star naseljenec, ki je prej živel v Evelethu. Zapušča ženo. Veati iz Člevelanda Cleveland. — V uredništvu Enakopravnosti je bila izvršena izprememba. Ivan Jpntez je bil zadnjo soboto odstavljen in dne 10. maja je prišel na njegovo mesto Anton Šabec, ki je bil prej uposlen pri Ameriški Domovini. • Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — V tukajšnji slovenski naselbini sta se 10. aprila t. 1. poročila Ivan Družina iz Divače na Primorskem in Anica Frumen iz Prek-murja v Jugoslaviji. Shipstead proti sodnijski reformi Opozicija napoveduje zmago Velike izpremembe v sovjetski armadi J Visoki vojaaki častniki premeščeni avnho razsodišče v poravnalo upor ''»»ukee," Wis., 12. msja. — *vm, delavsko razsodišče je : "ta v ko voznikov to-«lov, ki je bila okliemna ¡1' tartek in je ustavila pre-^djs iM zelenjave. Raz-" J'" bih ustanovljeno v ko j. bil sprejet zadev-v državni zbornici z na-rm «U u"tavi stavkovni val, V »Jel MiUaukee in druga P1* r'J*ka me^ta v Wisconsi-stavke voznikov ¡T* tvl J'' Prvi uspeh de-razsodišča, *rnic* stegnila iiv-** CCC za dve leti I). C., 12. maje. kongresna zbornica "Oglaaovala z 224 pro-da industrijska lvill«n " nainKif T ' umitiEi ' *<> 25. leu. oetai..- it» *i K"WM'v®,toei pri- •J^l». da je pred. J* « *rT»i»da «hita ne se ■Ppak Nitj. Mf|| rta Uda fcr&l, I«; , dv» i ar» h.» à k Washington, D. C., 12. maja. — Senator Henrik Shipstead, farmer-laborit iz Minnesote, je včeraj naznanil, da se ne strinja z Rooseveltovo sodnijsko reformo, da se poveča število članov federalnega vrhovnega sodišča na petnajst. Njegov kolega, senator Ernest Lundeen, ki je bil tudi izvoljen na listi farmarsko-delavske stranke, je istočasno naznanil, da je proti povečanju števila sodnikov za več kot dva člana. Senatorja Shipsteada, ki je bil bolan in se je pravksr vrnil v Washington, so doslej smatrali za zagovornika Roosevel-tove reforme, njegova izjava pa kaže, da so se motili. Na vprašanje, ali je za kompromis v zvezi s sodnijsko reformo, je Shipstead odgovoril, da ne vidi nobene potrebe glede povečanja števila članov vrhovnega tribu-nala. Nasprotniki Rooseveltove aod-nijske reforme pravijo, da imajo na svoji strani 51 senstor-jev, dva več kakor jih potrebujejo za poraz predsednikovega načrta. Moekva, 12. maja. — Kratka uradna vest javlja velike spremembe v rdeči armadi. Nekateri krogi pravijo, da so najdale-kosežnejše od 1. 1923, ko je bil Leon Trockij odstavljen kot vojni komisar. Vest se glasi, da je maršal Mihail Nikolajevič Tuka-čevskij izgubil pozicijo vojnega podkomisarja, ki je druga najvišja pozicija v sovjetski armadi. Tukačevskij je bil imenovan za poveljnika vojaške garnizije, njegovo prejšnje mesto pa je zavzel A. I. Egorov, načelnik ar-madnega štaba. Egorova bo nasledil b, M. Šapošnikov, načelnik vojaške divizije v Leningradu, Sapošnikova pa I. E. Jakir. Nekateri opazovalci pravijo, da je bil Tukačevskij degradiran s premestitvijo. On je bil predstavnik in diplomatski zastopnik rdeče armade. Njegovo ime je bilo večkrat omenjeno, ko Be je pred vojnim sodiščem v Moskvi vršila obravnava proti sedemnajstim bivšim boljševi-kom, ki so bili obtoženi zarote proti Stalinovemu režimu in Sovjetski uniji. Neko poročilo se glasi, da se je Tukačevskij pritoževal glede kvalitete municije, ki jo produ-cirajo sovjetske tovarne. Te tovarne so pod kontrolo tajne policije (GPU). Njegova pritožba je bila glavni vzrok aretacije Genrika Jagode, načelnika tajne policije. Nekateri vidijo v premestitvi maršala potrditev govoric o« ressesn konfliktu med tajno policijo in rdečo armado in da je ta premestitev zmaga članov vrhovnega urmadnega štaba. Trgovina 9 starim ielezom cvete Washington, il C.—Amerika je prodsls v zadnjem aprilu več starega železa japonski in drugim zunanjim državam kot kdaj prej v avoji zgodovini. Po |«iro-čilu federalnega trgovinakega departmenta je izvoi starega železa v tem menecu znašal K#2,-249 ton. Zunanje države rabijo železo pri izdelovanju orožja. Filmski stavkarji bodo piketirali gledališča Hol)ywood, Cal., 12. meja. — Stavkovni odbor filmskilt delavcev je včeraj naznanil, de bo pri--čel piketirati klnogledališča, o-puatil pe bo piketiranje filmskih delavnic, ker to ni bilo uspešno v stavki, ki traja že enajst dni. Vlada ovirana v boju proti mazačem Sleparji ae lahko izognejo zaporu Washington. D. C. — (FP) — Nezmožnost vladnih avtoritet v boju proti prodajalcem zmazkov, ki povzročijo smrt, je bils ponovno dokazana, ko sta bila John L. Clarke in W. A. Baiiey, direktorja Lee Kelpodine Co., obsojena na plačitev globe. Ta Kompanija izdeluje tablete Kel pod i ne. Kompanija je oglaševala te tablete, narejene iz morskega plevela, kot zdravilo, ki ozdravi 32 različnih bolezni. Koralna živilska administracija je izjavila, da so Mle v aeznemlh omenjene najbolj nevarne in trdovratne bolezni, katere te tablete lahko ozdravijo. Bailey je bil pred neksj leti direktor Bsiley Radium Laboratories in Je poši-Ijal bolnikom prevrate, ki m spravili v grob nekega bolnika v PitUburghu, ko Jih Je povžll. Administracija pravi, da v smislu federalnega zakona o Živilih in drogerijah nI moglo sodišče naložiti zaporne kazni Clar-ku in Baileyju, ker so bili preparati pravilno označeni v oglasih živilska administracija ne more nastopiti proti prodsjslcem patentiranih zdravil, čeprav ve, da ogražajo zdravje ljudi. Efektivna zakonodaja glede federalne kontrole živil in droge-rij je bila ubita v prejšnjih sa-sedanjih "kongresa na pritisk Izdelovalcev in laatnikov čaaopl-aov, ki dobivajo od maza/ev o-glaae. TI Jim prinašajo velike dohodke, katerih časopisni mag natje niso hoteli izgubiti. temu. , Načrt določa piketiranje kino-* ' zbornice gledališč na splošno. Mesta, ki 4 bodo najprej priU* M UJ^i tU New York, Chicago, Detroit, Bo «ton, Cleveland, Cincinnati. Pitta-to^gh, St, Paul in MiniHra^lis. VELIK USPEH UNI E KAVCUKAR SK1H DELAVCEV Vti delavci v industriji kavčuka bodo kmalu organizirani .....». KOMPANI JSKE TRDNJAVE SE RUSIJO Akron, a — (FP) Člani eksekutive unije združenih kav> čukarskih delavcev so po vrnitvi iz Bostona, Ider so imeli svojo sejo, napovedali kompletno unioniziranje \seh delavcev, ki so uposleni v industriji kavčuka. Ta napoved bazira na uspehih organizatorične kampanje v zadnjih tedhih. Največja zmaga je pogodba, katero je unija sklenila s Fire-stone Tire & Rubber Co. pred dvema tednoma. Ta je končala dolgo stavko. Uniji daje izključno pravico kolektivnega pogajanja v imenu vseh delavcev, ki so uposleni v tovarnah te kompanije. Je veliko boljša kakor pogodbe, Ki sta jih v zadnjem času sklenili uniji avtnih in jeklarskih delavcev z mogočnimi korporacijami. Nadaljnja velika pridobitev unije kavčukarskih delavcev je odprava kompanijsklh unij pri štirih vodilnih družbah. Te so potem naznanile, da se bodo pričele pogajati z reprezentanti unije v evrho sklenitve kolektivne pogodbe. "Na seji člane v eksekutive smo stlftitl poroČH* it vneh središč kavčukarske industrije v Združanih državah in Kanadi," je dejal S. H. Dalrymple, predsednik unije kavčukarskih delavcev. "Vsa so nagiašala o-gramen razmah unijskega gibanja. V septembru I. 19JJ5 je imela unija samo 3000 članov, danes pa jih ima več ko 50,000. Od zadnje konvencije Je bilo u-stanovljenih 87 krajevnih unij v sedmih ameriških državah in Kanadi, ki so dobile čarter iz glavnega stana organizacije. A-ko bo organizatorična kampanja napredovala v sedanjem tempu, tedaj bodo vsi delavci v industriji kavčuka v uniji v nekaj tednih." Dalrymple je dalje rekel, da bo unija ustanovila prosvetni department, ki bo vodil vzgojno kampanjo med člani, da bodo dobili širok pogM v vse panoge gibanja organiziranega delavstva v tej delali, ki Je dobilo velikanski zamah, ko Je federalno vrhovno sodišče jnitrdllo Wag-nerjev zakon o pravici organiziranja in kolektivnega pogajanja. Sin magnata na stavkovni straii Pawtucket, R I., 12. maja. — Osemnajst letni sin magnata se je včeraj postavil ns čelo stavkarjev, ki plketlrajo tovarno nJ«*govega očeta, ker mu Je U odklonil zvišanje plače $3 na Leden. H«;nry Douglaa, lastnik tovarne, je dejal, da bo nj«*gov sin podedoval tovarno, kadar U» on umrl. Dalje je rekel, da bi moral biti njegov sin v šoli, toda Izbral si Je delo v tovarni, ker ga učanje ne veseli. Douglaa je dejal, da s« je v njegovem uradu oglasil delavski or-ganisator, ker ni bilo na listi delavcev, ki so dobili zvišanje plače, Imena njegovega aina. "Organizatorju sem povedal, da govori o mojem edinem sinu, ki tudi zahteva zvišanje plače," J« dejal Douglaa "MoJ sin ima več denarja ob koncu va*k»ga tedna kakor vi, ker mu ni treba plačevati ne hrane In ne stanarine. Denar, ki ga zasluži, lahko po-troii za obleta vse drugo do- vi *a*tonj." Laboriti razdeljeni v Minneapolis!! Dva županska kandidata pri primarnih volitvah Mliyteapolia, Mlnn., 12. maja. — Zadnji ponedeljek so bile tu županske t*rimame volitve in farmarsko-delavska stranka je bila razdeljena na dva tabora vsak s svojim kandidatom. Konservativna frakcija je kandidirala sedanjega Župana Thomasa E. Utimerja, kandidat radikalne frakcije je pa bil Kenneth E. Haycraft, katerega podpira tudi governer Benson. Proti obema je pa kandidiral bivši župan in burbonski republikanec George E. l*ach. Volitve so izpadle takole: radikalni farmarskordelavski kandidat Haycraft je dobil 25,551 glasov in konservativni far-marsko-delavski kandidat l*tl-mer 25,315, kar pomeni, da so bili farmer-laboriti skoro enako razdeljeni; na drugi strani je pa Leach dobil 50,691 glasov. To pomeni, da so farmer-laboriti in reakcionarji v Min-neapollau približno enako razdeljeni (laboriti imajo komaj okrog sto glasov več), all do-čim so reakcionarji združeni, so farmer-laboriti razcepljeni na dve frakciji. Pri končnih volitvah, ki bodo 14. junija, ae bosta merila far-marsko-delavaki kandidat Haycraft in lieach, vprašanje pa Je, če bodo lAtimerjevi pristaši volili Haycrafta, katerega dol-že, da je naklonjen komunistom. Unija se zavzela za obtožene rudarje Zbiranje obrambnega •klada New York.—(FP) —"Obtožbe umors prve vrste so orožje, kil t erega se poslužujejo magnstje, ki kontrolirajo rudnike svines in cinka v kotu treh držav, da končajo delo, katerega so pričeli njihovi pobojniki z gorjačami. Umors so obtoženi rudarji, ki so branili urad svoje unije pred drhaljo." To obdolžitev je izrekel Reid liobinson, predsednik mednarod ne unije Mine, Mili Sl Smelter Workens, na velikem delavskem shodu v New Yorku, kamor Je prišel, da p"o svoji moči v ta sklad. V ozadju bitke na 13. aprila in poznejših aretacij je povest o brezobzirnem izkoriščanju delavcev, ki so uposleni v rudnikih svinca in cinka. Povprečna de k»vna doba rudarja v teh rudni kih Je po izjavi Robiriaona aanw> devet let. Mahkateri vzdrži dalj. Zastrupljanje s svincem zahteva veliko število žrtev in na račun teh delata dve glavni kompanijl — Comnwce Royalty In Eagle- Pic her—ogromne profits I'rve velika stavka J« Ubrub- Delavski ne V V narašča v Nemčiji V® M Franco siplje nemške bombe na Bilbao Njegov katoliiki pogoj: "Smrt vsem, ki te ne podajo!" Bilbao, Raaka, ApanlJa. 12. maja. — Hitlerjevi letalci v službi španskega fašističnega poglavarja Francisca Franca so včeraj enajstkrat napadli Bilbao z liomtmmi. Vmes so pa metali letake, na katerih je bil tiskan Francov ultimat: "Bilbao, podaj se! Ce se podaš, ne bo več bomb, ako pa ne sprejmeš moje katoliškv ponudbe, tedaj te naše !>omt>e uničijo do tal . . Bilbaoškl bramlsivci so pa odgovorili, da se ne podajo in branili bodo svoje mesto palec za palcem, kakor Madridčani branijo svoje že več ko pol leta. Okrog 60,000 Baskičanov je na Pozivi na revolto proti nacijtkemu režimu TAJNE RADIOPO-STAJE NA DELU Uindon. — (FP) — Kljub drastični cenzuri, ki jo izvaja Hitlerjev režim, prihajajo v l^on-don vseeno vesti o velikem de-Isvskem nepokoju v Nemčiji. Hitler je nedavno opozoril delavce, da nemške industrije ne morejo zvišati mezd. toda re-porterji niso smeli omeniti v svojih poročilih, da je akušal Hitler a svojim govorom potolažiti delavce, ki ao v revolti proti dolgemu delovniku in stra-daluim mezdam. Represivne metode nacijske-ga režima niso uklonile izurjenih delavcev v Nemčiji. Ti odprto kršijo regulacije "Delavske fronte", Hitlerjeve kompa* nijske unije, ki jo bila ustanovljena po uničenju priatnih delavskih organizacij, ko je pri- obrambnlh Unijah v pojukrogu A||( nac|J|lkj| vl,dft ni krml|o. južno od mosta In fašisti krva- No,M(,m UJno-| ^ d|4 -0 M vo plačujejo za vsako ped zem IJ«. Angleške in francoske ladje Še vedno odvažajo ženske In o-t roke v tujino. (Baskiška armada nima letal, da bi se merila a fašisti v zraku, ki imajo po najnovejših poročilih okrog 200 Hitlerjevih letal na razpolago v Baakl. Pred nekaj dnevi je španska vlada IKislala 10 letal v Baako prsko Katalonije In FrahHJe, toda letalci so morali pristati v Toul-Iouhu na Francoskem, kjer so jih lokalni vojaški oblaatniki, ki sirtipatizirajo s fašisti, prisilili, da so ae morali vrniti nazaj v Barcelono, iz Toullouaa čez Pl-reneje j« po zraku le nekaj ur do Bilbaoa, toda Spancem ta polet ni bil dovoljen.) Madrid. 12. maja. — Fašistične topniške granate so včeraj ubile nadaljnjih 40 Madridča-nov, medtem pa so čete ljudske milice napadle Toledo Južno <»d Madrida in prodrle na enem delavci pričeli puntati. Tajna radiopoataja poziva delavce na revolto proti Hitlerjevemu režimu. Armada nacij-ske policije Je na delu. da odkrije to (MistaJo, toda doslej ae ji to še lil posrečilo. Ta Je aktivna od zjutraj do večera. Govorniki ae vrstijo in val ardlto luipiulajo liilIcrjev diktatorski režim. Policija se tudi zaman trudi, da bi udkrila vir, is ka< terega prihajajo letaki, ki pozivajo Nemce na odprto revolto proti nacijskl diktaturi. Ns-davno so se celo v Berlinu pojavili letaki s pozivom, naj se vse protlnscijsk« skupine organizirajo v enotni fronti. Hitler se le redkokdaj pokaže v javnosti in vselej je obdan z armado stražnikov, da ga ščiti pred morebitnim napa d o m. Goering, letalski minister in Hitlerjeva desna roka, Je že parkrat v svojih govorih omenil, da s« kuje zarota proti živ- mestu več milj daleč v toledsko "Fuehrerja" mesto, Zdravniki pobijajo nov zakon za ienitve Hitlerjev prestiž Je bil omajan, ko se je postavil ua stran italijanskega diktatorja Musso-linijs in mu pomaga pri utrjevanju fašizma v Španiji. Hit-1er si* Je sicer Že umskt il. toda Javnost še ni bila natančno informirana o tem dejstvu. Diktator je naletel na veliko opoti- Chicago, 12, maja. — Nekateri Čikaškl zdravniki nasprotujejo novemu zakonu države Illinois, ki določa zdravniško preiskavo za vsakega ženina in ne-|clJo pri jMiveljnlštvu armade in veslo zaradi spolnih bolezni, mornarice, ki se Je odprto Iz-Zakon določa, da zdravniki ne j rekla proti pošiljanJu regularnih smejo računati več ko dva do-!oh, v Španijo. Posvarila mm j«. larja za takšno preiskavo, da Is» vojaštvo, tanke in bojni zdravniki p* pravijo, da ne mo-i material morda kmalu rabil do-n jo izvršili Wa*Hermaniiovr rna za zatiranje revolte. preizkušnje krvi za to nizko pristojbino. Zdaj zahtevajo, da senatna zbornica zviša pristojbino. Papeiev list draii Mussolini ja v Rimu Rim, 12. maja, — Vatikansko glaaik» Osnervatori' Komuno je edini liât v Italiji, ki podl«>tmo poroča o ceremonijah kronanja kralja v Angliji. Vsi f**Mi' ni listi v Italiji so na ^¡;7ûvka'kol potest'proti kaz bojkotirali ceremo-! . ,, ....... . . . ......... ..liu^ Sedeča stavka proti visoki stanarini A vina unija poalala ultimat hišnim po-»ettnilcom 1'otilisi, Miri»., 12 maja. nljev ukaz !»ojk< ni je v iiondoriu. viaokl hImiih» mi Is» morda oklica-na v lem mestu 'J•* |>nln|o )«• izrekel 1 »osclmi <*H»or uiiije združenih avliuh d.'law« mUommJm ft W par rar, Cktan m4 Otara r 4« M» N«. N N par yaa* ___ IHaranM mMm («rttaa. aa> N4, m "ml. *»éiljM4J« to * aiaiaM. PIlOftVBTA Mtf-M Sa. u«Md* An. t toaaga. MM or TOB rKOSKATB» PltN — • -......- ■ .... - ___4 fe- - _____ Dal«« v aklapato, m »ria^r (Mar.h It, !»«>, v»*«*« to«, M Mato«r p—-i. 4m «M» to • t— ^Ukto aa. nlalaa trn—H» to rr«»«teaiM. da m «aa Uat aa muh Žrtve zrakoplovbe Katastrof» nemškegu čepeli na Hindenburga v Lakehurstu zadnji teden naa je ponovno opozorila na hazardnosti zrakoplovbs In letalstva. V zadnjih 2H letih je bilo osemnajst velikih zrakoplovov uničenih in pri teh nesrečah je na stotine ljudi izgubilo življenje. Zrakoplovstvo, kakor letalstvo, je Ae vedno na primitivni stopnji razvoja, kar pomeni, da je v prvi vrsti eksperimentalnega značaja In zaradi tega riskantno in nevarno. To velja za zrakoplove, ki so ogromni žakljl plina in vsled tega lažji od zraka, kakor za letala ali aeropla-ne, ki posnemajo ptiče In so težji od zraka. Zrakoplovi, bodisi cepelini nemškega modela ali kakršnikoli, so nevarni zaradi toga, ker so napolnjeni z vodikom, gorljivim plinom, ki se rad vname In takoj eksplodira; izjeme so oni zrskoplovi, kl so napolnjeni » helijem, negorljivim plinom, ampak helij je zelo redek in zato drag. Strokovnjaki so ša davno izjavili, du je zrakoplov aJi balon, kl ga nosi plin, le začasna iznajdba, ki nima bodočnosti. To Je silno okorna naprava, ki veliko stane, ni pa za njo nobenih garancij, da bi se kdaj toliko izpopolnila, da bi'mogla kljubovati hujšim viharjem, čeprav bi bila zavarovana z negorljivim plinom. Zračna ladja te vrste je menda že dosegla mejo svoje brzine, ta brzina Je pa tak An«, da ne more zadoščati praktičnemu prometu v zraku, kl bo v bodočnosti zahteval večjo in večjo hitrost. Zato pa zrakoplov ostane na stopnji športnega in raziskovalnega značaja z večjo riskantnostjo. Letalo več obeta. A tudi letalo, kakršno Je danes, še ni varno in docela praktično, letalo, ki posnema ptiča in leži v zraku vodoravno, ni praktično. Po mnenju strokovnjakov bo bodoče, praktično letalo stalo v zraku pokončno; ne bo več posnemalo ptiča, marveč hrošča. To letalo — ki je danes še na stopnji najprvotnejšlh poskusov — ne ho potrebovalo pri dvigu v zrak dolgega prostora za zalet, marveč se dvigne na mestu navpično in takisto pristane naravnost navpično, vsled česar bodo bmloče letalske jh>-stajc na ploščatih strehah poslopij. Tri glavna svojstva bodočega praktičnega letala bodo prvič lahkota, kar pomeni, da bo zgrajeno iz najlažje kovine; drugič neomejena brzina, kar znači. da bo neodvisno od prirodnih elementov, U» je viharja It» česarkoli, tretjič pa mora imeti varnost za človeško Življenje. Te tri lastnosti so absolutno potrebne, če hoče letalstvo kdaj biti prsktično In splošno za človeštvo. Tisoč milj na uro mora biti normalna povprečna brzina, tako da letalo luhko obleti zemljo v enem dnevu, biti pa mora tako zgrajeno, da bo hkrati psrašut, kar |s>nienl. da se lahko s svojim človeškim in blagovnim tovorom vsak čas spusti na tla (Kilagoma, če se kaj |H»kvari. Le-talske linije pa morajo biti visoko nad oblaki v stratosferi, kjer ni viharjev in kjer je zrak veliko redkejši, kar Jamči večjo brzino. («lavni problem letalstva Je gonilna sila. Kadar Ia» ta problem refren, tedaj se šele začne zlatar d«»ba civilizacije. Pogon na bei*'inski (gasolin ski) motor ali na oljni motor je silna zavora. Praktično letalstvo Je nemogoče, dokler bodo letala vlačila |mi zraku velike tovore kuriva. Ta problem Im» vaekakor rešen s pridobitvijo gonilne sile, katero bo letalo zajemalo mimogrede naravnost iz zraka; vsekakor Im> to brezžična električha sila. ki bo valovna okrog sveta kot danes radiovalovi. Zrakoplovstvo je še mlado, letalo je staro komaj dobrih iUi let. Ker pa se razvoj letalstva naglo vrši in ker je toliko t ks|»erimeiitiranja ter človeške drznotti, ni nič « odneha, da Je toliko človeških žrtev. Pozabili smo že, da so bile tudi železnice spočetka nevarne, ali danes po dobrih sto letih se vsakdo brez skrbi v sede v vlak, dasi se še lahko pri|»eti nesreča. Brez ni« lega vsi letalski pionirji so ae ubili na poletih, ampak danes po tridesetih letih Je že mnogi* letalcev, kl so leta vaak dan v zraku in prelo-teli so milijon milj. ne da bi se Jim kaj pripetilo. Čudovit napredek, čeprav je letalstvo še vedno selo primitivno, komaj še otrok! Smrtnih nesreč v zraku Im# mnogo; mnogo i m» ne|jotrebnih. |iovsručenih Vsled človeške stupidnosti. Prepričani |ia smo. da čez sto let bodo vse te nesreče ponabljene — krvava cena evolucije letalstva ostane zapisana samo v zgodovini —In srečni ljudje, ki pridejo aa nami, bodo uživali dobrr sadove današnje težke šole. Glasovi iz naselbin Konvencija je tu! Cleveland, O. — Enajsta konvencija SNPJ je tu! Delegatje so že na poti v bleveland ln v pondeljek se snidejo h konvenčnemu zasedanju. Iskreno pozdravljam jednotino delegacijo v naši sredi in ji želim obilo u-speha pri njenem dalu, kar ji želi tudi naše društvo št. 147 SNPJ! Želim, da naša jednota ostane na delavskih in svobodomiselnih principih, da ostane na straži proti reakciji ln fašizmu, a katerima se pajda-šijo naši klerikalci, ki so zadnje čase postali zelo predrzni a evo-jirni napadi na SNPJ in njeno vodstvo ter njene principe. Našim sovražnikom dtfijo le jed-notini milijoni in nič drugega. Delegacija 11. konvencije SNPJ bo brez dvoma odločno nastopila proti reakciji, ki se zbira pod klerikalno marelo. SNPJ smo zgradili mi delavci in nihče drugi! Vedno amo ji stali ob strani in jo branili, tako bomo delali tudi v bodoče, dokler bo ostala na sedanji zdravi delavski podlagi. Priporočam, da se konvencija izreče za nadaljno podporo induatrijHkega unionizma pod vodstvom CIO. Naša jednota naj tudi v bodoče deluje na tem, da bo njeno članatvo pomagalo graditi industrijake u-nlje. Želim tudi, da naša jednota tudi v bodoče stoji na stra-ni španskih delavcev in delavske demokracije, tako da se jim pomaga kolikor se pač more, gmotno in moralno. Nadalje želim, da bi naša jednota sodelovala z organizacijo Progresivno Slovenke, kl teži na delavskih in svobodnomisel-nih principih. Ako pomaga katoliška jednota svoji ženski organizaciji, v kateri je tudi več naših članic ter |>otom nje vodi svojo propagando, zakaj ne bi podpirala in sodelovala s progresivno žensko organizacijo naša jednota, kar bi popiagalo skupni stvari? Upam, da bodo vsi delegatje in delegatinje, ki se zavedajo tega važnegu pomena, podprli idejo za tako sodelovanje. Tudi to je želja ^J našega društva. Zato pa na-' soglasno zaključeno, da imamo v tem okroftju vaako pomlad meaeca maja skupni koncert ali pevski festival. Vršil se bo vsako leto v drugem mestu — v Chicagu, La Sallu, Milwaukoe-ju in Waukeganu. Mesto prihodnjega foativala bo zbral skupni odbor, katerega izvolijo zbori, in ki se snide v Chicagu enkrat v poletju. Tudi je bilo zaključeno, naj ima to gibanje delavsko-kulturnl značaj. Oceno koncerta prepuščam drugim. Rečem le toliko, da ja bila priredba vaten kulturni mejnik slovenske pesmi v tem okrožju. Bila je važen mejnik ne samo za pevce, marveč tudi t poslušalca. Sigurno bodo ii festivali postali največja letna atrakcija v tem okrožju, ako bodo pevski zbori složno sodelovali in gojili prijateljske odno-šaje. Z njimi bomo tudi mladino lažje zainteresirali za slovensko pešam. La Sallskemu in waukeganskemu zboru se je to že izrecno dobro posrečilo, ker pri njih je mladina dominantna sila z dobrim pevskim materialom. Program so zaključili štirje mešani zbori z Nedvedovo "Našo zvezdo" pod dirigeutstvom Jakoba Muhe, u-člteljem Save. V imenu Save se zahvalim Waukegančanom za gostoljubnost, katera je dekletom in fantom, možem in ženam dala obilo dela, ker pogostiti tako veliko število ljudi ni majhna stvar. Naj živi naša pesem in taki festivali kakor je bil nedeljaki! Anton Garden. na piano in ae nahaja v bolnišni-1 li razne privilegije in višjo mez- ci v Bedfordu a hudimi Opekli- do. Dva akeba so stafkarji na- nami.* Rojakom in članom peipo- gnali fz tovarne. Pomnite, da roča* da ga obiMsJo. Pogreb naadaž akeba pade tudi na otro- omenjenlh treh žrtev so j« vršil ka. Kon*no se je konspsnija po- dne 7. maja popoldne v Central dala in svišala mezdo za pet cen- City. Naj v miru počivajo v do- tov in priznala unijo. V mnogih mači grudi! Z njimi žaluje ao- delavnicah plačujejo še vedno le prog, sorodniki in pa naše dru- po 26c in 30c na uro. štvo. Iskreno sožalje! Joaeph Stefančič, 247. slavje Priporočam delegatom 11. konvencije SNPJ» da delujejo na tam, da dobimo a pot tudi sobot-ILpišni majsko slavje no številko dnevnika Prosveto. Bellaire, O. — Prvomajsko Dalje želim, da bi sa pravila alavje kluba 11 JSfc je imenitno spremenila v toliko, da bi bolnik uapelo. Nad »let že obiskujem prejemal podporo s prvim dne- _ . ... k. -I V.ln» mm i a i milil- vom prijave. Kdor misli simulirati, bo pri koncu nategnil avojo "bolezen". Naj omenim, da je to prvi moj dopis v 17 letih, zato žalim, da se priobči. Elizabet Krancevič, 6. Velik uspeh slavja Svobode Dettoit, Midi. — Pevski zbor Svoboda je s slavjem svoje 20-letnice 9. maja dosegel triumfalni uspeh. To je bil jasen dokaz, da naše občinstvo še vedno visoko ceni kulturna in dramska dela. Člani zbora niso pričakovali tako lepega uspeha. Dvorana je bila dobesedno napolnjena. Detroitska naselbina se lahko I^asallake vesti U Salte, BI. — Pomlad ja tu in poletje nI več daleč. Spet se bomo zabavali na prostem v hladni senci. Članice gospodinjskega kluba SNID bomo priredile prvi letošnji piknik dne 11« julija. Vabimo vse od blizu in dsleč, da se udeležite. Ves dobiček je namenjen domovi blagajni. Nad 00 članic se je udeležilo naše seje dne 5. maja, kar pač jasno dokazuje, da se naše članstvo zanima za napredek SND. seji pa se je vršilo veselo _ _ presenečenje ali surprise, na- prej za napredno žensko orga- enjeno na4i članlci Ani Duiar, n „i0, , , , i. 'ki v kratkem odpotuje v staro V tem smislu pozdravljam domoV|no na obiHk, da 4e enkrat v*> delegate in delegatinje ter yjdj HVojo prj|etno mamico ge glavne m Imrnlke kl se bodo z njo IX)VeHelj. Tam bo otiUla par zbrali na letošn konvencl i na- ^ g^, smo dft ^ to še jednote! Želim, da delujete Hvjdenje hčere jn mat€re ^ 34 za delavske princi,» in «"danje ^^ ko a| ^ jednotine «mornfcs! jf^ njič podali roke, razveseljivo in 110 na tem «tališču, kl je edino „unlllvn Mpa i>n|Rrievi želimo pravo ! poli! Na svidenje v metro-Anton Jankov ich, 147. O pevskem festivalu v Waukeganu Chicago. — Citateljem Je že znano, da se je prošlo nedeljo vršil pevski pomladanski festival v Waukeganu, ki je bil a-t rakci ja za veliko število |hjs1u ganljivo. Mrs. Dularjevi želimo vse članice domovega kluba obilo zabave, veselja in razvedrila v krogu svojcev, z željo seveda, da se spet kmslu vrne med nas. Želimo ji srečno pot in srečno vrnitev! V Imenu članic kluba SND se iskreno zahvaljujemo vsem domačim in zunanjim posetnikom, ki so se udeelžili slavja 20 letnice SND. Četudi je tiste dni de- šalcev Predsednik SND br.l^^ je biIt ^^ kijub te Mahnlch Je rekel ds ni bilo v mu Nad »oo ljudi je dvorani še nobenkrn toliko Iju- ;0bil(ka,0 8Na v imenu skupne- ! f i ™ V "»¿T K* članstva se iskreno zahvalju- tudi is bližnjih nsselbin — Chi- jemo rojakom {| chicaKa hl csgs. U Sulla, Mllwaukeeja in springfielda za obilen poset Is «s i « ...«1 i u. ISpringfieida Jih je prišlo nad 60. Ci Umi nje je Inlciatiral Sloven- i»n.pri6aBi tKMhta, da vam bomo ski jievski zbor v Wsukeganu,lw prv| ^^ vrn„K ll(kre. «slsek SND. kl je iMivabil na ao- m hviUa Vl(em k, ^ vztrajno delovanje pevske zbore tega o- dbudu za obstoj naše |»e*mi In razvoj posameznega zls»ra. V ta namen se je zvečer sestal na posvet o va-1 Ogenj. V momentu ja bilo v nju nekakšen provisoričnl od- plamenu, da nI bilo mialiti ls»r, sestoječ it dveh članov vsakega ztsira. Na tem sestanku je bilo soglasno aklenjeno, da se trmu gilianju da stalno podlago z izvolitvijo stalne«a «idbo-ra. v katerem naj ima vsak sbor dvs zastopnika. Za začasnega tajnika je bil izvoljen Kndolph Skala, stara sablja** it Wauko-gana. Prav tako je bilo tudi • -------------------------- H na » V I nil kako rešitev. Hišica je imela dvo sobi In je bila lesena. Pokojna Mary Vidmar jo bita stara šele 22 let in Ja bila članica društva 247 SNPJ. Trupla nesrečne trojke So bila tako seAgana. da je le malo oatalo od njih. Oče osi- prireditve v Boydsvillu, pa še nikdar prej nisem videl toliko za-vedaega delavstva na n*4h prireditvah kakor baš na tej. Prišli ao iz vseh bližnjih naselbin, tudi iz Penne, da skupno proslavijo mednarodni delavski praznik Prvi maj. S tem Je naše delavstvo pokazalo, da nauk Karla Marksa ni pozabljen: Delavci vsega sveta, združite se! Zgubiti ne morete ničesar, lahko pa pridobite ves svet !> K veliki udeležbi je tudi pripomogel Simončičev orkester iz Clevelanda, ki je ugajal posebno mladini. Igrali so tako vesele, poskočne komade, da je plesalo v tim _____ _____ vse "kar leze in gre". Tudi mene , g gv0j0 zaVednostjo in ' je prijelo, da bi šel med nje, to-1 naprednoatjo, dokler se bo v ta-da jaz potrebujem več prostora kj meri ^v^ wlcu & gkupno in sem ae podal v spodnje pro- de|c g daji gVobodi ve-, store, kjer pa sem naletel še na j ,jko oporo in vzpodbu- večjo gnječo. Vsak je hotel osta- do zato upamo, da nam bo Svo-tl v prvi liniji, kakor španski lo- boda dajH , v ^^e ^ veliko duševnega užitka. , Igralci so svoje vloge dobro rešili, tako v petju kot v govoru. Naša mlada dekleta so pokazala, da so zmožna nastopiti pred javnostjo. Priznanje gre njim in staršem za trud in požrtvovalnost. Detroitska naselbina bo imela pač lep spomin na proslavo 20 letnice našega pevskega zbora. V imenu Svobode se najiskre-neje zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili te proslave. Prišli so tudi iz Toleda in Clevelanda. Nikdar nisem verjel, da imamo v Toledu tako napredne in navdušene rojake. Človeka vzradoati, ko se z njimi spozna. Tam je o-krog 20 naših družin, ki so raa-ličnih mnenj in zato jim je skupnost otežkočena. Nekatere je prošla kriza popolnoma gospodarsko uničila in jih pahnila v mizerijo ter bedo. Toda človek, ki gre skoai tako dobo trpljenja in muke, je lahko ponose/, da je vse premagal in se povspel na višje mesto. Iskrena hvala To-ledčanom za poset! Iz Clevelanda jih je tudi prišlo lepo število, imena vseh pa si nisem zapomnil. Ob tej priliki sem se sestal tudi s mladim energičnim rojakom Milanom Med-veškom. Ko z njim govoriš, se kmalu prepričaš, da je v resnici energičen ln inteligenten fant. On se zaveda potrebe, da mora duh napredka naprej po začrtani poti do zmage. V elevelandski naselbini ima ogromno polje, ki potrebuje zmožnega delavca. Želim mu obilo uspeha! Seveda zaslužijo lepo zahvalo tudi naši Clevelandčani za poset. Lep poset smo tudi imeli od znanega zbora Slavulj, Iri je eden največjih in najboljših hrvatskih zborov v Ameriki. Tudi njim gre topla zahvala za moralno in gmotno podporo. Ko je predsednik zbora Svobode Rudolf Potočnik v avojam pozdravnem govoru orisal aborovo delo v zadnjih dvajaetih letih, je na oder-stopil predsednik pevskega zbora Slavec Joe Božič in poklonil krasno liro it cvetlic v mak priznanja sa delo zbora Svoboda. Iskrena^hvala Slavcu za izras priznanji! Prosimo vse naše obiskovalce, posebno one is drugih naselbin, da nam oprostijo. ako niao bili deležni postrežbe kakršna bi morals biti. V taki gnječ! nsm ni bilo mogoče vsem ustreči, pa če bi bila naša želja ln voljs še tako vali-ks. Ludje. kl imajo s takimi pri-reditvsmi opravka, se bodo pa.% zavedali, da se v takih slučajih ne more nuditi točna postrežba. Člani Svobode pa bodo vrnili poset vsem. ki so jim pomagali do moralnega in gmotnega uspeha. Priznanja aa sodelovanje gre tu-dj vsem onim, ki niao člani zbora. pa so pomagali in aa žrtvovali pri igri in drugače. Zbor Svoboda ao aa j iskrena je zahvaljuje kooperacijo. Naj živi jalisti. Tisti večer sem se spoznal z marsikaterim rojakom in z marsikom stisnil desnico v znak delavske zavedijosti. Pogovor je nanese! na marsikaj in na vrsto je prišla tudi lemonUka brošura, ki so jo tamkajšnji slovenski patri naalovili na društvene odbornike in delegate SNPJ. Slovenska hierarhija se že zadnjih 30 iat poslužuje sllčnih podlih metod v napadanju našega poštenega dela, pa ji ni uspelo. Naša SNPJ je kljub njihovim lažem in izbruhom napredovala fn še napreduje. Zaman butajo «voje puhle butice v orjaka, ki kljubovalno koraka nevzdržema naprej. Seveda se tu pa tam dobi kakšen član in tudi glavni odbornik, ki nasede patrom na 11-manice, toda take izjeme so tako redke in tako ničeve, da ne morejo priti v poštav. Te izjeme v nar iem velikem krogu naj poakrbi-jo, da zavedtejo strupene jezike katoliškim kolovodjem, da se držijo svojega stanu in naj pustijo Prosveto in našo močno SNPJ pri miru. S tem bo katoliška vera rešena in amen! [ Dobijo se nekateri ¿lani in celo glavni odbornik SNPJ, ki pozabijo ns prisego, ki so jo dali tri vstopu v jednoto, da bodo spoštovali in branili ustavo, pravila in načela SNPJ. Priporočam vsem društvom, da na lemontsko brošuro soglasno odgovorijo: Na smetišče s tako šaro! Upam in želim, da da bo delegacija 11. konvencije SNPJ odločno nastopila proti takim napadom, ki prihsjajo is nasprotnega tabora, fateri predrzno zahteva s svoji-ii savajalnimi natolcevanji, da se pri SNPJ briše načelns izjava ter ustava. To je njihov glavni cilj in baš v tem grmu tiči zajec, pa vpijejo, da preti varnost njihovi veri. I ¿Mita PsvUnich, 268 ne- roma soprog pokojne Mary Krank Vidmar, ki Jo atar 2S let. __ _ .................... w se je komaj rešil Is goreče hiàa ! ao grs, dasi aa vsakemu ponuja , Stavke in drugo Cleveland. O. — Prišel Je me (sec maj in topli solnčni žarki pošiljajo tudi nam revnim ljudem blagodejno toploto, sa katero nam ni treba plačevati. Kapitalisti pa bi tudi solnce upre-gli, ds bi jim prinašalo milijone, ako bi mogli računati revnim ljudem ta solnčno gorkoto. Stavke so ns dnevnem redu. Ko to pišem, se je začel štrajk pri Biahop Babcock Co. Tam ls-koriščajo delavca kar ae da- Delavke delajo pri tožkih delih pri strojih sa 12.60 na dan in morajo delati po devet ur na dan. Seveda morajo ženake delati za nižje plače kot moški. V mnogih slučajih pa delajo omotene ženske, četudi jim ni treba. Vsaka omošena ženska naj bi bila doma. ako njen mož dela. Ko pride ona domov, pa mora spet garati v kuhinji kaker auftnja. Pri Oaborn Co. je štrajk končan. Dražba jo obvoatila delavce nsj so vrnejo ns dolo, «prva pa js) *eem ------------------__ — vabila delavca, naj gredo akeba t doiavska kultura ln naj doni na Moj moi Jo odločno odgovoril, da i *a pesem tudi v bsdote! Četrtek Pasja logika V nekem listu smo čitali besede- "An„i-monarhija, dokler bo živela". ' ?lJI Angleži bodo pa še živeli, ko danaini, glije ne bo več—in kako lahko jim bo J *! a a a H1 >rcuJ V Illinoisu so sprejeli zakon za zdrava preiskavo ženinov in nevest. Med proini! ženitveno dovoljenje in poroko bo dva ¿V pavse. Cim so časopisi poročali o tem tak k» šele prihaja, ae v Chicagu vrSi „iien L na urad za ženitvena dovoljenja. Ne bomo tako zlobni, da bi rekli, da se v«a množice, Id se zdaj ženijo na brzo roko zdravniške preiskave ... 1 a a a "t A: Delavec mora biti dober človek, pa bo da bro na svetu. B: Človek mora biti dober in koristen deb vec, pa bo še bolje! a a a Anarhisti v Barceloni mislijo, da je v S najlepši mir. v* Mussoliui misli, da je zmagal v Abesiniji da zdaj zmaguje v Španiji. Italijanski kralj misli, da je on italijans kralj. a a a Imamo rojake — ne samo v Metropolki — lahko vsak čaa presedlajo. Ena, dve, tri, flap — flop, pa so iz pasje utice na sivcu in sivca na kobili! (Ivan Cankar je imel pravo ime za takii kronične presedlavače.) Muka (pevcem): Tiho, prosim vas! To jj hudičevo grda pesem! Pevci: Toda mister Muks, to je vendar vak pesem ... Vi ste nas tako učili ... I Muks: Pardon, pozabil sem. Naj bo kaka bilo ... Aleluja je danes — halibaluja! a a a Gromska strela (izpod grma): Mar mislil da sem šele včeraj prišla na svet? Hrast (dobre volje): Tega ne mislim, re» p je, da si včeraj šele udarila — in v ta pritliki grm! Tudi strela ni vselej logična ... I a a a Tresle so se koloradske gore in rodila se ji — stenica. Pšššev! — Nema je više. Gudbajček t — i. aravji Rženi kruh in zdravje ■ ' " Na Dunaju je predaval pred kratkim zni ni Arseučiliški profesor, sin našega rojaka, A gič, o pomenu kruha za racionalno prehrano Govoril je med drugim posebno o rženem kri» hu. Ta kruh je sicer bolj hrapav nego pšenic« kruh, Ima pa različne prednosti. Ce dajejo Ija dje prednost pšeničnemu kruhu, je to do m ke mere modna stvar, ki ni ugodna za preb» vila. Rženi kruh je za želodec in črevesje m vaak način bolj zdrav, ker spodbuja s svoji večjo količino otrobov delovanje črevesja. Prehod od pšeničnega kruha na rženega pi posebno za starejše ljudi, ki so si črevesje I belim kruhom že pomehkužili, ni popolnom preprost. Ce ae zgodi prehitro, povzroči sp> četka neke težave, kf pa kmalu minejo. Grr hamov kruh in kruh iz debele moke sta d» gocen pripomoček dietnega zdravljenja pri ur prtju. Vzrok kroničnega zaprtja je pogodi ma hrana z malo neprebavnih snovi, kakor rij meso, jajca, beli kruh, fine močnate jedi. I takšno hrano si človek lahko nakoplje tudi t* ščavost, ki je le v redkih primerih pnrojo na. Predavatelj je svaril tudi pred prečesto r» bo odvajal in klistirjev, ki učinkuje na P* bavila neugodno. K prafvi hrani spada nm* go zelenjave, presnega sadja in grobega h» hs. Sadje je pod nekimi pogoji še boljše a zelenjave. Koristi uživsnjs surove hrane p» gostoma pretiravsjo. Izvrstna so surova pljena jabolka (osem do deset jabolk na lje. da m zviša od-'v smislu priporočil le federacije in prav ta-Lroiilom glede presto-¡¡«d B, da je član upravi-gojila takoj drug. me- ¿hU za «tare člane naj iyje iz starostnega ah iz- i «klada. . , društvo se tudi strinja oročilom, da se asesment „ jn mladinskega oddel-ilja na eni izkaznici, ases-, naj razdele v glavnem ker so sedaj preveliki u mala društva. Meseč-oiila naj ostanejo kakor lj. Tudi pravil se naj po-liko kopij na društvo ko-. Banov. Kar se tiče pasiv-priporočamo 11. konven-, ge člen 32, točka 4 spre-eliko, da član po preneha-asivnosti ne bo plačeval ent za nazaj; prav tako idnota plača za pasivnim i t slučaju smrti vse (>o-, gtreške, za kolikor je za-ji, in ne samo toliko kakor injih pravilih. Naše druš-jj priporoča delegatom in n odbornikom, da deluje-konvenciji v prid starim nojrlim članom. Rudolph Yellen, tajnik. Šaj SNPJ napreduje? lbar?h. Pa. — Konvenci-PJ se bliža. Na tisoče člana oči obrnjene v Cleve-ijer bo delegacija odločila ismernice največje in naj-podporne organizacije med ikimi Slovenci. Poleg čla-članic SNPJ bo veliko šte-italih rojakov gledalo na konvencije z velikim zani-s, ker se zavedajo, da je sencije odvisno, v katero smo korakali prihodnja iti, ki bodo najbrž zgodo-p pomena za vse v Ame-reče narode. »SNPJ razvila svoj pra-napredno misel po sloven-selbinah širom unije, gre l v prvi vrsti pionirjem, ideli potrebo bratske pod-»ganizacije, ki bi skrbela i nai duševni in ekonom-voj baš v onih letih, ko se rt ljudi priseljevalo sem kom za kruhom. To so biki sij bila najbolj primerek in katera so naši pi-hbro izrabili, ko so usta-NPJ na delavski podlagi, i kdaj močno razlikovala lih alov. organizacij. Ce *tim, R0 bi|j istega mne-I» ljudje, ki «o ustanovili »*jše organizacije, da si J^ebojno pomagajo. To-Wo«t se jim to ni posre-r *> posejjlj vmes ljudje Prepričanj in so to lepo 1-»ukali v drugo smer. 1 i<' tekom svojih 88 let 1 «krof sebe močne po-k" »o najboljša garan-obstoj in napredek ko večina nas pri-" u počivala v zemlji. *«mci IkmIo šele čez leta ceniti ^»žrtvoval-m«i ki so dali 8N-podlairo, katera bo 1 l**lrl« v ona mesta, ka-«P^ijalo Nolrice svobo-bomo pravilno Rajali naše delavce ■^'»m, |lrKj okriljem SN-1 J**« Je važno, da smo ''dni,demokratični in to- ,f| •¡SŠeni delu, ako ho-k „bi večje šte-' r"i»kov ¡n njih dru-' «Ji biKiočnostl, kar če * lK)mo "H» Itsla. Poduk in vnino tiHi najboljit "•predek in slo- " koristi® «ke. ki so-prid reak-NPi svoje N> proti nji ker trremo ki vodi tfnoat Mi». je mnenje je, da se nam ni treba ozirati na noben napad, Še manj pa odgovarjati na gola natolcevanja, ker s tem jim dajemo še večjo korajžo in materija!. Prošloat nam priča, da se je malo Število Slovencev oziralo na dolg« in nepotrebne polemike. SNPJ je stalno napredovala, ker je slonela na zdravi in splošno koristni podlagi, katero bomo sčasom še izboljšali po potrebi in v duhu časa. Vsak pošten rojak bo rad priznal, da je SNPJ s svojim delom storila veliko dobrega za naš narod. Njene publikacije so bile neprecenljive vrednosti za vse ljudi, ki so hrepeneli po boljši delavski izobrazbi hi poduku, do katere nismo imeli prilik v domovini pod fevdalnimi razmerami. Slovenska narodna podporna jednota ima pred seboj kraano bodočnost in bo igralci zelo važno vlogo med našimi izseljenci, če ji 11. konvencija ne zaveže rok napredka. Ce bomo nadaljevali s sedanjo ideologijo načelne izjave, ni dvoma, da bo napredek v vseh ozirih večji in boljši, to pa zato, ker gremo v vedno večje spremembe časa in razmer, ki nam obetajo največ koristi. Vsak izgovor za kakšno najmanjšo nevtralnost bi bil naravnost pogu-bonosen v današnjih razmerah za jednoto in članstvo, ker bi to bil znak umikanja in neodločnosti, katera vodi nazaj v razmere, proti katerim smo se borili vsa leta kot organizacija in predstavnica napredka ameriških Slovencev. In čas bo prišel, ko bodo SNPJ posnemale tudi ostale organizacije, ker bodo k temu prisiljene. Tedaj ne bo dvoma ne razlogov za združenje, po katerem hrepeni vsak dober član in članica. N. George Witkovich, 118. Nade investicije Cleveland, O. — Podlaga bodočnosti sta preteklost in sedanjost. To velja za denarni trg— za šolo bodočemu gospodarskemu odboru SNPJ, ki bo poklican, da bo izredno dobro podkovan o svetovnih razmerah in vplivu na bonde, delnice in zlato. Konvencija bo napravila svoje najboljše delo s tem, da izvoli v zadevni odbor trezne, odločne in razumne ljudi. Poskrbeti bo morala, da bo vsaj toliko svoboden v svojih podvzetjih kot določajo sedanja pravila. Prišel bo čas, ko bo moral odločati o investicijah v enem dnevu in izvršiti transakcije istočasno. Konvencija je poklicana, da odločno odkloni vsakega mašinskega kandidata v ta odbor in izvoli samo kvalificirane ljudi, v nasprotnem slučaju bomo trpeli večje zgube kot smo jih v preteklosti! Ta članek ni alarmanten, ampak sloni na faktih. Nekaj teh sem podal pred par meseci. Zgodilo se je, da so vladni bondi padli, kot sem prerokoval — in padli bodo veliko bolj v dobrih treh letih! Zadnji padec je le majhna poskušnja. Pogled nazaj kaže, da kvantiteta zlata narašča dnevno, kar pomeni, da bodo surpvine dražje in Cene bondom eventuelno niž-je. Na vseh frontah sveta se pra-kticira denarna inflacija. Razumljivo je stališče politikantov, kateri to tajijo — saj so oni povzročitelji denarne Inflacije! Kajti njihovo delovanje navija cene navzgor. To skušajo prikriti, da govorijo v prilog nižjih cen. Ne pozabimo pa, da dokler se produkcija zlata veča, do tedaj je sigurno eno — višje cene blagu, zemljišču in potrebščinam. V zraku je nekaj bolj pomembnega za bodočnost. Kadar dekle kupuje satenovo blago, pajčolan in drugo, takrat "ohcet" ni daleč. Enako je z državo, ki naroča nove bojne ladje, tisoče zrakoplovov, poveča armado, oddaja nenavadno ^ečja naročila za kartone in truke. Tedaj se lahko zaključi, da ta država ne planira za mir, temveč za vojno. In kadar to vrši več glavnih držav, tedaj je treba biti pripravljeno na vsa eventualnima, ki jih prinese nova svetovna vojna. In kaj bodo porekli bankirji, ko se začne nova vojna? Pred leti so nam rekli! da ne bo evropske vojno. Sedaj spet to govorijo in podprejo svoj argument s tem, da evropske dežele so predložene z dolgovi in si ne more- jo privoščiti nove vojne — je ne bi mogle financirati. To jasno znači, da aedanji bankirji ne poznajo svojih politikašev. Vsako vojno začnejo politlšnl in ti kontrolirajo ves denarni sistem, ne bankirji. Oni lahko ustvarjajo denar iz česarkoli. Ali nam niso čez noč ustvarili dva tisoč milijonov profita s tem, da so rekli "8 je 12"? Oni dobro poznajo vse denarne trike, ampak vedo kako jih speljati in nič jih pri tem ne ustavlja, da jih ne bi. Torej vojna priprave pomenijo zopet denarno inflacijo. Toliko Časa, dokler se nadaljuje nenavadno vojno pripravljanje in denarna inflacija širom sveta, toliko časa bo moral gospodfrski odbor in posameznik biti. na straži in se dobro pripraviti, da se hitro izogne denarnim nevarnostim, ki prihajajo. To samo na sebi zahteva, da bondi morajo imeti do->ro podporo v bondnem trgu, da jih ni preveč ene vrste, in drugo car mora poskrbeti odbor, je, da ie kaj na izgubi. V februarju smo dobili majhno znamenje iz Francije: iz--nenjava franka in dolarja ima iomen za bonde, kjer so zagrozi- i z globami in ječo onim, ki navijajo cene preko dovoljene me-ie. Ako ti "spremeniš" dolar v ,"cegnar", tedaj si ponarejevalec, cadar pa to stori vlada, tedaj je nflacija. Gornji ineident iz Francije prikazuje navadno zgo-lovino in ponavljanje denarne nflacije. Politikaši znižajo delamo vrednost in ako državljan x)skusi to izenačiti v cenah, prevzame riziko, da ga vržejo v je-!o. Nauk iz sedanje situacije v Franciji je ta: ne čakaj, da te tenarna inflacija dohiti, pripravi ie prej, ako veš, da pride. Iz predidočega lahko vidimo, la se bodočnost razvija iz te-(očih razmer tako kot hrast iz eloda. Seme denarne inflacije e že sejano v Franciji, Nemčiji, 'taliji, Japonski, Rusiji, Angliji n v Združenih državah. Kadar ie ljudstvo prebudi in začne blatno izenačenje prejšnje valute c tekoči, tedaj nastane denarni jogrom — inflacija, kakršne še lismo imeli. ^-r Bistro okb opaža še drugo igro, ci kuri inflaciji. Stara znamenja niso edina v tem. Vojne pri->rave in kreditna inflacija pojasnjujejo čuden pojav. Glavne iržave ne štedijo nič, da le dobe lurovine, ki jih želijo — kako ie bo vse to plačalo, ni glavna «krb, še manj pa koliko se zanje plača. V nekaterih slučajih je iiskarna vse, kar se potrebuje. Nekateri že tiskajo denar, dru- ii to, kar sami sedaj delamo — tiskanje bondov na debelo. Slednje porinejo bankam in vlada dobi vladni kredit, mi pa jih kupujemo kot najsolventnejšo stvar na svetu. Tako je tudi v Evropi. Vlagatelji dajo denar, vlada ga obrne v bonde in spet pum pa inflacijo naprej. Kaj vae to pomeni, naj si vsak da odgovor — za pisca pomeni nevarno inflacijo. Zadnje čase govorijo o tej inflaciji predsednik Rooaevelt, vladni zakladničar, preds. Federal Reserve Boarda, bančni predsedniki, časnikarji in sedaj celo ljudje po tovarmjh povprašujejo, kaj vse to neki pomeni. Kjer je dim, tam tudi tU, nekaj se kuha — ogenj ni daleč, kar pomeni INFLACIJO. Nekaj so nam že pokazali. Cene surovinam so se dvignile nenadno hitro, bondi pa so padli. To je značilno priznanje po triletni denarni inflaciji. Začasno so igro obrnili okrog. Koliko stane vlado ta špas, še ne vemo. Ponovilo se bo spet In ne bo sile. ki bi ustavila hujši naval. Vse se bo dražilo, cene bondom !>odo padale In gorje oni», ki Jih aa bodo znali hitro in koristno ofcr-niti v denar. In medtem, ko te govorimo o denarni inflaciji, zapomnimo si |to: inflacija ni navadno povišanje cen blagu, kakor ni vročina vročinska bolezen. Vročica se navadno pojavi čez tedne po o-kužitvi telesa. Enako se cene in njih mrzlična rast pojavilo doI go potem, ko se seme zanese v naš denarni sistem. Denarna inflacija Je delo vlade, ki ustvari denar iz nič. Navijanja cen, ki I pride za tem. Je naraven in logičen rezultat, kajti ljudje se hočejo protektlratl v svojem eko-nomukem stanju. To Je po prin *tosmi ■«BBaaEHnnaMMMiDnHai cipu sedanjega sistema, ker drugega nimamo. Nikdar ne smemo pozabiti za trenutek, da so politikaši oni, ki so napihnili naš denarni sistem — dolar — in nikar ne pričakujte oil njih, da bi prisnali, da je v tem kaj narobe. Povedali so nam Že in nam bodo ponovili, da naš denar je najvarnejši na svetu. Ampak namesto, da jih poslušamo kaj govore, dajmo raj-še paziti kaj ti politiAni delajo. Pozabimo na sladke besede, ki jih bodo izrekli in lepa imena, katera bodo dali inflaciji, kajti njen okus za nas vse bo GRENAK! Sledil bo še en članek, ki bo dal podlago misliti, kaj vsa pri-haja, kaj je praktično in potrebno. Ako bom sadal v toliko, da bodo delagatje resno razmišljali o tem, da bodo skušali dobiti najboljši material za bodoči gospodarski odbor, ki naj ne ima vezanih rok, tedaj bomo dobro zavarovani, in snaatral bom svoj donesek s temi članki vrednimi časa. Naobratao vidim velike nevarnosti, na katere sam začasno in ne prepozno opozoril vse, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja jednota in zavarovanja njih imovine. Pri tem me vodi in spominja še eno, da sam pradaadnik ni kos ustaviti inflacijskaga navala. Svoj čas je kralj Kaapt zaukazal valovom, naj se ustavijo, ampak umakniti aa je moral sam, ali pa utoniti. Dobro ja, ako predsednik ukaže, naj cene ostanejo nizke, ampak val navijanja cen in inflacije se ne bo ustavil, nič več kot valovi oceana, ki se niao zmenili za ukaz kralja Kanuta. Začasno, da, toda potek in izvršitev zahteva nadaljne in silnej-še inflacijska valove. Delagatje in člani, razmišljajte o teh znakih in pripravljajte se za bodoča leta v zaaku INFLACIJE. Joseph A. Hlakovich, 53. Par priponami Fruita, Colo. — Priporočila k pravilom delegaciji enajste konvencije SNPJ: 01. upravni odbor naj se voli ne več ko za dva termina, razen urednika. Po preteku ene konvenčne dobe pa i-majo spet pravico kandidirati. Gl. predsednik naj nt'Ima pravice (kandidirati za konvenčnega predsednika. Pravila naj veljajo za vse enako. Prirejati konference angleških društev na stroške jednote ni v soglasju s pravili. Isto velja za atletiko. Proč atletiko pri jednoti! Kdor hoče šport, naj si ga sam financira. Prosveta in tiskarna naj se združita; Prosveta, razen sredine izdaje, naj ostane le slovenska dokler ne bo 86% angleško govorečih naročnikov. Ako sa bo spet posojeval denar članom, naj sa posojuje vsem (z garancijo seveda) enako, ne samo onim, ki živijo v Clevelandu ali v Chica-gu. Ako to ni mogoče, naj ta predlog odpade. Beseda bratatvo naj se črta iz pravil, ker tega nI, vsaj sedaj še ne; ako je, bi rad videl, da se mi to dokaže. Bodimo odkritosrčni In pošteni in na slepimo sebe in drugih. Odškodnine ns j se plačuje po odstotkih In kot sedaj. Pravila naj se izboljšajo tako, da bo član po 65. letu sta rosti lahko zahteval odpravnino, to je: ves vplačan asesment z odbitkom seveda, kar Je Ca prejel podpore in kar je vplačal v upravni sklad in za glasilo. Urednik odgovarja, da je to neizvedljivo. Ali pa niso konvencija zato, da se pravila izboljšajo? Torej naj se pravila uredijo tako, da bo iz* vedljivo. Ta ja velev^kan problem, zato naj ae mu t*a*etf vso pozornost. Upošteva naj aa, da tudi starina plačuje asesment, ne samo mladina. Martin Kmač, 162. Zaspanost objela kongresno zbornico Problem brezposelnosti potisnjen v ozadje Washington. D. C.—(FP) — Senatorji in kongresniki se dolgočasijo, ker ni nobenega, da bi jih priganjal k delu. Roosevelt, Id navadno vihti bič nad kongresom, lovi ribe v Mehiškem zalivu, Člani kongresa pa počivajo in opazujejo vreme. V prvem tednu tega meseca so senatorji zborovali samo osem ur, člani nižje zbornice pa enajst ur. V tem Času ni bilo nobene važne debate v kongresu. Eden glavnih vzrokov kongresne neaktivnosti je Rooseveltova sod-nijska reforma. Senatni justiČ-ni odsek bo objavil svoje poročilo o tej reformi 18. maja, ob času, ko se Roosevelt vrne v Washington. Kakšno bo to poročilo, je predmet ugibanj. Obe grupi, Zagovorniki in naaprotni-ki sodnijska reforme, napovedujeta zmago. Najbolj aktiven odsek je bil v tem času oni, ki mu načeluje senator La Follette, kateremu je bila poverjena preiskava zatiranja civilnih svobodščin. Ta ja pravkar zaključil zaslišanje glede teroriziranja rudarjev v okraju Harlan, Ky., ki Je trajalo več tednov. Članom tega odseka je bila predložena evidenca, ki kaže, da ao bile avtoritete v tem okraju pod popolno kontrolo baronov premoga, ki so vladali z železno roko. DrugI kongresni odseki lenarijo. Na 25. maja se bo pričela ruz. prava o Guffeyjevem načrtu, ki govori o prisiljeni arbitraži sporov med člatoi mornarskih unij in parobrodnlmi družbami. Uni* je so proti temu načrtu in pritiskajo na kongres, da ga zavrte. Drugj zakonakl osnutki, katerih sprejetja priporoča Ameriška delavska federacija, so bili položeni na polico, lied temi sta Wagnerjav stanovanjski načrt, ki določa vladno financiranje gradnja delavskih stanovanj, in osnutek glade izboljšanja položaja farmaklh najemnikov V jut-nih drŽavah. Nazadnjaška grupa v senatu, kateri načeluje aenator King, je na delu, da zniža stroška glede federalne oskrbe brezposelnih. Ta argumentira, da se Ja v deželo vrnila prosperiteta, zato je treba reducirati izdatka v Inte resu štednje. Armada brazpo selnih je še vedno velika, toda ta problem ne dela reakciji nobe nih preglavic. svoje urade nova eksekutiva, ki bo nedvomno bolj militant na! kakor je sedanja. Piketi ne oblegajo samo delavnic devetih velikih filmskih družbi ki ao prizadete v tej stavki, temveč tudi kinogledall-Šča v I.«« Angelesu, Organizacija Federated Motion Picture Crafts je pozvala po radiu vse unijske delavce, naj bojkotirajo gledališča, ki kašejo filme v stavki prizadetih družb. Te so Metro - Goidwyn - Mayer, Paramount, R. K. 0., 20th Century-Fox, Columbia, Universal, Warner Bros., Hal Roach in United Artiats. Piketi ne ovirajo igralcev, ko korakajo v delavnice skozi njihove vrste, toda v veljavi je pravilo, da ne sme noben Član gilda filmskih Igralcev nadomestiti drugega, ki pusti delo Iz simpatije do stavkarjev. Zmaga tekstilnih delavcev v Buffalu Buffalo, N. V. — Dva tedna trajajoča stavka pri DvUy Tez tila Co. Ja bila končana, ko J*i kom penija pristala skoro na vee zahteve stavkarjev. Stavka Je, bila protest proti siztifn m*z dum te priganjaš! v« Kom poni Ja Je priznala unijo, zvišala maa-de i» »krajšala delovni teden na 40 ur. Dalje Je obljubila, da bo delila profit ki ho »štel po ht-plačrtvi dividend delničarjem in drugih obvaanoffti. z delavci Sklonjena, pogodi* med tekstil no «»¿jo in kom pant)» bo e ve ijavi dva leti. CIO podprl stavko talAd^vcv Piketiranje delavnic se nadaljuje Hollywood, Cal. — (FP) — Unije, včlanjene v Federated Motion Picture Crafts, so dobile zagotovilo od !>ewisove organi zadje CIO, da jih bo podpirala v stavki. John Brophy, direktor CIO, Ja v telegramu, katerega Je naslovil C, J. Jordanu, r e p r e z e n t a n t u CIO v 1 />s Angelesu, poudaril, da Je dolžnost vseh delavcev, da pomagajo filmskim stavkarjem, ki so šli v boj za priznanja unije in zaprt/) delavnico. "Organizirani delavci morajo pomagati filmskim stavkarjem, da bodo izvojevali evoje zahteva, "pravi Brophy v telegramu. "V imenu orgsnizaelje CIO jim po-šiljsm pozdrave v oadl, da bodo kmalu zmagali/' Jordan Ja praj obvestit Bro-phyja, da so filmski * ta v kar JI še večkrat pokszali svojo naklonjenost krajevni »rganlaacijj CIO v Iam Angelesu in «antral-ni dslavskI organizaciji. Vs« druge dogodke v filmski industriji ja za temnila stavke mehanikov, ki so organiairan i v dseetlh unijah, Plfmsks družbe ao alarmirane, kar sa Ja pojavila možnost, da aa hoda stav ki pridrutlii tudi igralci, orgs nizi rani v Screen Actors Gull-du. Ta gild *• m prirnsn, a bo šrl v boj, ds izvojuje priznanje, j Odlok glade oklks stavka J« 1*1 Obsodba delavskih organizatorjev Veliko ogorčenje v delavskih krogih Lawiaton, Ma. — (FP) — Člani delavskih unij so razkačeni, kar so bili Powers Hapgood, direktor CIO, William J. Mac kose y, uradnik unije čevljarskih delavcev in štirje drugi organizatorji spoznani za krive žaljenja sodišča in obsojani na šeat mesecev zapora vsak. Obsodbo je izrekel sodnik Harry Mauser, isti sodnik, ki Je izdal injunkcijo v prilog čevljarakim kompanijam v diatriktu Lewiston-Auburn, ki je prepovedovalu vse aktivnosti v zvezi s stavko čevljarskih delavcev, ki je zujola 10 tovarn. Organizatorji so bili aretlru-nI, ker niso hotoli zapustiti stavkarjev v smislu ManaerJevega odloka. Ta je dejal, da Je odlok v soglasju s provizijami Wagner-jevega delavskega zakona. Unija združenih Čevljarskih delavcev bi morala razpisati volitve, da bi tako ugotovila, ali repra-zentlra večino delavcev, predno je okllcala stavko. Ko so bili uradniki federalnega delavskega razsodišča Infor m i rani o Manser javim tolmačenju Wagnerjevega zakona, so se zelo čudili. Sodnika so opozorili na določbo v Wagnerjevem i konu, ki govori, da ne ame nihče kratiti delavcem pravice do stavke. To določijo je sodnik Manser ignoriral. Istočasno, ko je sodnik obsodil organizatorje v zapor, je dr. A. H. Myers, pokrajinski direktor delavskega razsodišča, obtožil več Čevljarskih kompanij zapo* stavljanja unijskih delavcev. Stavka ja bila poravnana v trsh izmed devetnajstih tovarn, ko ao lastniki pristali na kolektivna pogajanja s unijo, V ostalih 16 tovarnah se stavka nadaljuje. Poleg llapgooda in Mackesey-ja so bili obsojeni v zapor Sidney Grant, Kniest Henry, M. J. Lawless, Paul Salvaggio in J, D. Nolan. Joseph Kovner, pravni zastopnik unija čevljarskih delavcev, Je vložil priziv proti obsodbi pri višjem sodišču. Ta unija je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo, ki vodi organizatorično kampanjo med delavci v industrijah maane produkcije, da Jih potegne v Industrijske unija. Izprememba stali-šča angleške vlade Ozadje Baldwinove podpore obleganemu španskemu mestu London. — (FP) — Nesporno dejstvo ja, da so bile sim|>atlje angleške konservativne vlade na strani španskih fašistov, dokler niso ti pričeli oblegati Bilbaoja, glavnega mesta province Baske v severni Španiji. Sele potem, ko je Haldwlnova vlada videla, da preti mestu nevarnost inva-aije |K) italijanskih četah, ki se borijo na strani armade generala Franoa, vrhovnega poveljnika upornikov, ae je zganila in priskočila na pomoč prebivalcem obleganega mesta. Angleški par-niki zdaj vozijo živila in aodalu-jejo pri evakuaciji nebojevnlkov. Vzrok, da je torijska vlada spremenila svoje stališče, je v glavnem ta, da Anglija potrebuje železno rudo zlasti sedaj, ko je pričela izvajati svoj oboroževalni program, železne rudnike v provinci Baski kontrolira angleški kapital. Ako bo general Franco s pomočjo Mussolinljevih čet zasedal Bilbao, je skoro gotovo, da Anglija ne bo dobivala železa iz tega vira. To (tojas-njuje, zakaj se je Baldwin pričel nenadoma zanimati za uaodo Bilbaoja in njegove prebivalce in zakaj zahteva, da morajo imoti angleški parniki, natrpani z živili, neovirano pot akozi fašistično blokado. Kar javnost ne ve, je to, da vsak parnlk, ki pripelje ti vila prebivalcem, se vrne v Anglijo nuiožen z telesno rudo, katero potrebujejo angleške orožne in municijske tovarne, Z v to je dokaz, du ni Baldwlnova vlada priskočila na i>omoč prebivalcem v Bilbao ju iz človečanskih razlogov. Ona se sploh ns briga aa pobijanje civilistov po fašiatih, kajti akcijo je šele pod vzela, ko je opazila, da so Interesi angleških kapitalistov v provinci Baski v nevarnosti. Senator Nye is» bran na ilana pre• iihovalne komisije Washington, D. C. — Senator Gerald P. Nye, republikanec iz Severne Dakota in John T. Bernard, farmer-laborit In kon-grešnik, sta bila |>ovabJjena, naj postaneta člana preiskovalne komisija, ki bo odpotovala v Španijo. Clanl te komisije, kataro je Imenoval Severnoameriški odbor za pomoč španski demokraciji, InkJo v kratkem odpo. tovall v Španijo, Tam bodo vodili preiskavo glede obsega zunanje pomoči, ki Jo dobivajo fašistični u|torniki, zunanje Intervencije in glede pobijanje na-bojovnikov v civilni vojni, Nye in Bernard še nista odgovorila na povabilo. "Povej, mama, kje te Ja oče spoznal V "Vozila sem se v čolnu, a čoln se je prevrnil, in jaz sem padla v vodo. Tvoj oče |»a, ki je stal na bregu, Je skočil v reko in me rešil!" "A tako! Zakaj Je pa jsitem meni pre|*ivedal, da se ne smem učiti plavati?" ■S PE08VITA Četrtek, P. M. D0ST0JEV8KU: Bratje Karamazovi v Štirih Mik > epilogom—Poslovenil Vladimir L—Hk "Nu, očetje, tudi jez pojdem za Petrom Aleksandrov i čem! K vam ne pridem več, ne bo me, če bi me tudi na kolenih prosili. Tisoč rubeljčkov sem vam bil poslal pa ao «t vam spet pocedile »line, he-he-he! Ne, niti beliča več ne dodam. Maščujem ae za svojo prošlo mladost, za vse ivoje ponižanje!" je v napadu nalašč pretiranega čuvstva a pe»tjo zaropoUl po mizi. "Veliko je pomenil U samostan v mojem življenju! Mnogo grenkih solza aem prelil zaradi njega! Mojo ženo, krikuljo, ste huj-skali zoper mene. V sedmih atolnicah ste me preklinjali, po vaej okolici ate me raznesli! Dovolj, očetje, današnji čas je liberalnejši, čas pa-robrodov in železnic. Ne tiaoč rubljev ne sto, ie sto kopejk ne, ničesar več ne dobite od mene V* Spet je treba opazke. Na» samostan ni po-menil v njegovem življenju nikoli ničesar tako posebnega in nlkakih grenkih eolza ni prelival zaradi njega. Toda njegove posiljene solze so ga dotorej zanesle, da bi bil v tistem trenutku skoro samemu sebi verjel; kar zajokal je od ganjenosti; a tisti mah je tudi začutil, da je čas okreniti voz. Iguman je na njegovo hudob-no laž samo nagnil glavo in spet prepričevalno izpregovori 1: "Rečeno je tudi: 'Pazljivo in z radostjo pretrpi nečast, ki te zadene brez tvoje krivde, in ne bodi zato potrt niti ne sovraži tistega, ki te sramoti/ Tako hočemo tudi mi ravnati." "Te-te-te, to so čenče, same neumnosti! I* kvasite, očetje, toda jaz pojdem, svojega sina Alekseja pa vzamem za vselej odtod, opiraje se na svojo očetovsko oblast. Ivan Fjodorovič, moj prepokorni sin, dovolite, da vam za povem, da greste z menoj! Von Sohn, čemu bi ostal tu? Pridi takoj zdajle k meni v mesto. Pri meni je veselo. Komaj streljaj je do mene, ne več, namestu s postnim maslom ti postrežem s prašičkom v kaši; kosili bomo; konjačka postavim na mizo in nato likerja; malinovko imam ... Kj, von Sohn, ne zamudi svoje sreče I" Kriče In mahaje z rokami je odšel iz sobe. Prav tiatl mah ga je Rakltin videl odhajajočega in ga js pokazal Aljošl. "Aleksej!" mu je kriknil oče od daleč, ko ga je zagledal, "še danes se z vsem preseli k meni, tudi blazino in žimnico vzemi s seboj, ne duha ne sluha naj tu ne ostane po tebi." Aljoša je obstal kakor vkopan ter molče in napeto opazoval ves prizor. Fjodor Pavlovič ja med tem »lezel v koleselj; Ivan Fjodorovič se je je! molče in mrko vzpenjati za njim In se niti ni obrnil k Aljošl, da bi se poslovil. A te-dajci se je pripetil nov, skoro neverjeten pa-jaoovski prizor, ki je dopolnil epizodo. Ob znoftju koleslja se je zdajci pojavil vlastelin Maksimov. Pritekel je ves zasopel, boječ se, da ne bi zamudil. Rakltin in Aljoša sta ga videla, kako je tekel. Dvlzal se je tako, da je v nestrpnosti postavil nogo na stopalo, na katerem je še stala leva noga Ivana Fjodoroviča, ter zgrabil za vozni koš in se jel poganjati v koleselj. "Jaz tudi, jaz pojdem tudi z vama!" je vzklikal, poganjajo se kvišku In smejoč se z drobnim, veselim smehom, i blaženim obrazom in pripravljen na vse, "vzemita tudi mene s seboj!" "Nu, ali nisem rekel," je navdušeno zavpit Fjodor Pavlovič, "da je to von Sohn! Da je to pravi von Sohn, ki je vatal od mrtvih! l-zneje. Ko je imel otrok šest let. Dotlej je bil tak kskor vsi dru gi, ker ae pač še samega sebe ni zatedal, kakor se drugi ne. Potem pa je prišel dan. ko se je vse obrnilo. Nekega dne — v vseh pravljicah govore tako —» je otrok padel. Tako hudo je padel, da mu je raztrgalo prsi in da mu je srce pogledalo na dan. Potem so prišli zdravniki in ga hoteli rešiti. Srce ao mu potisnili nazaj v votlino, kjer mora biti njegov dom. toda komaj so začeli rano ti vati, še je jel otrok kričati. da ga duši in srce mu je nehalo utripati. 8 skrčenimi prsti si je raztrgal napol zašito rano in šele ko je bilo srce spet zunaj, je mirno zadihal. Zdravniki so zmajevali s glavo. Ne, to ne gre, ne„otrok ne bo mogel živeti. Z odprtim srcem, ki ga ugonobi najrahiejši dotik in mu ustavi tek. Hoteli so mu napraviti skrinjico is zlata ali platine, da bi spravili srce vanjo, toda čim so napravili poiz kus in so mu srce zaprli, je spet nehalo utripati. Tako je otrok dolgo letal med življenjem in smrtjo. Potem pa se je pokazala čudna izpremom-ba. Srce se je utrdilo in mu nI več delalo težav, čeprav ga je imel na prsih namestu v njih In čeprav gs je le nekaj drobnih lil vezalo s telesom. Deček je žival, čeprav je bil slaboten. Njegovo skrivnoat so prikriva* II In nihče nI smel zanjo vedeti. Deček je moral biti zmerom doma. pazili do nanj, da ni prišel med svet. (Ali nI bik» tako tudi pri človeku s zlatimi možgani?) Rasel je. Rekli so. da je pameten. nekateri celo. da je preveč razumen. Da hoče vse vedeti, vse dognati. Tesno mu je bilo, hudo tesno, čedalje bolj ga je bolelo, ker »o vsi tako zakrivali svet pred nJim. Spoznal bi ga bil rad. Nato je ušel od doma—v svet. 0, kako čuden je bil! Kako mu je drhtelo srce. ko Je prvič zabredel v vrvež! Burno mu Je začelo razbijati in moral Je potisniti roko nanj, da drugi ljudje tega niao opazili. (Ne smeš pozabiti, da ga Je ssmo obleka ločila od sveta!) Zabolelo gs je, kakor bi mu bil kdo žareč kamen pritisnil na srce. A vendar Je počasi premagal tudi ta drget, ta nesnosnl utrip. Ca bi bil mora) strmeti. Je zaprl oči, čeprav si Je moral potem očitati, da na tak način ne bo nikoli spoanal sveta Takšno je bilo njegovo življenje. Kakor prt Daudetju. je tudi pri njem prišla potem ženska Ona Ko jo je prvič videl, mu je bilo tesno, ko Jo je zagledal drugič, mu je začelo utripati srce. da ga je komaj še utegnil pritia-nltl s roko k pmom. Zavrisnii je v duši od bolečine. Potem jo je spoanal. "Dobra si," Ji Je rekel. "In rad bi U imel." Ona a« mu Je nasmehnila in mu ni odgovorila Morda so jI bile njegove besede všeč. Hamo nasmehnila se mu Je torej. Njen nasmešek bi bil lahko raiumtl, Potem Je prišla pomlad. S trnom v srcu Je stopil vanjo. O, to je bil njegov največji užitek! Da je časih, ko je bil sam, vzel o-hter trn in si ga začel počasi zabadati v srce, da mu je vztrepe-tavalo v strašni boli kakor ranjena ptica. Ko Je bila bolečina" najhujša, ko je srce ie ni moglo več prenašati, je trn počasi iz-drl in omahnil ubit, s potnim čelom na posteljo. Takrat m pomlad je obdržal trn v srcu. Kako sem že rekel? D* je šel njo v pomlad. Med cvetje je hotel priti, med rože, kakor pra vijo pesniki. Sla sta med ljudi, toda cvetja še ni bilo, rož še ne. Kalno je bilo nebo in do gležnjev so je vdiralo blata A on je le upal. Morda še prideta do cvetja, saj mu je srce pravilo, da že mora nekje biti. *> "Ne, ne pojdem več naprej!" mu Je tedaj ona isnenada rekla. "Ne pojdem. Pregrda je pot, škoda Je mojih čevljev. Glej, srebrni so bili, zdaj jo pa samo blato na njih. Grdo» črno blato, in kje !>om dobila roko, ki Jih bo očistila?" "MoJa roka," ji Je šepnil. "Tvoja? Ne, ne . . ." Ustavila sa je. "Tvoja roka ne." Kakor okamanel je obstal tu di on. "Nočeš?" Samo pogledala ga je. Tedaj je spet vztrepetal. Njen pogled. Kaj je bilo v nJem? Smrt? Pekel? Udarilo mu je v srce kakor še nikoli. Plašno Je segel proti pr-som, pritisnil hlastno roko nanje, toda takrat je v strašni boli zakričal, kakor bi bil zagledal smrt. Pozabil je na trn, ki si ga je bil prej čisto na rahlo zabodel v srce. Zdaj se mu jc zadri do dna. Omahnil je na tla. Ljudje so so začeli zbirati o-koli njega. Strmeli so vanj. Rdeča kri Je ie barvala njegove prsi. Tedaj se jo ona zavedela, kaj se godi pred njo. Zdrznile se je, potem pa so Je hlastno obrnila ln se prerila skozi množico. Le njene lase je še videl v pomladnem vetru. Potem ničeaar več. Preden so prišli reševalci. Je vstal in se opotekel za njo. Množica se je plašno razgubila. Sel je navkreber, za njo, toda videl je, da Je ne mora več dohiteti. Predaleč Je bila «o od nJega Tedaj se Jo vos obupan obrnil In šel nazaj po svoji krvavi sledi. Sel Je milo ljudi, po blatnih ulicah. In novo sled je napravil sa seboj. Prišel ja domov, bolj mrtev kakor živ. Vrgel so Jo na posteljo. Poskusil si Je isdreti trin, ki mu je še zmerom tičal do svojega konca v srcu, vat roko si Jo okrvavil, pa ga ni moffol prijeti Se globlje se mu je zadri. Dobro jo vedel, da ga nikoli ne bo mogel ladreti. Z njim bo hodil po »veta do konca dni. Potem so mu rekle blodne misli: "Vidiš, čemu Imaš srce? Na tisoče ljudi Jo, ki so brez njega. "Kaj pa nosiš, Dreta?" je zakričal že od daleč. "Nič posebnega, gospod finan-car," je mirno odvrnil Dreta, Malo trave sem nasmukal za kravo, ki mi strada v hlevu. Se- Toda, ker Je bil človek, ki mu na mi je ie zmanjkalo, pa moje dajalo življenje srce, in ne kaj ram tako skrbeti zanjo." drugega, ni mogel iiveti brez njega. Umrl je. e Ali se je res moralo končati s j smrtjo? Moralo se je, in upam, da se zaradi tega ne boš jokala. Ni vredno!_ Maščevanje Neki finančni stražnik se je zelo zameril Janezu Dreti, ker ga je ta nedavno zaradi neke malenkosti pestil na mitnici. Ko je Dreta zvedel, da mora ta stražnik zdaj paziti na tihotapce s tobakom, si je dejal: Zdaj Je čas, da se nad njim maščujem." Sel je v bliiino meje, natrgal nekaj trave in jo natlačil v vrečo. Ko se je začelo daniti, si je naložil vrečo na hrbet in šel počasi proti domu. Kmalu je opazil, da ga je financar zagledal in da ga zaaleduje. Takrat pa je Dreta začel teči, kar so mu dale moči, proti domu. Debeli financar seveda za njim. Cez nekaj časa se je Dreta naveličal teči, vrgel vrečo na tla in sedel nanjo ter mirno počival, dokler ni financar ves zasopel pritekel do njega. Starokrajska semena od tvrdke SEVER, LJUBLJANA. Financar mu tega seveda ni verjel. Vzel je vrečo, jo odprl in jo preiskal. Ko je videl, da je v njej res sama trava, je zavpil nad Dreto: "Tristo vragov, kaj pa bežiš, tepec, če nič prepovedanega ne nosiš?" Dreta pa je ponižno odgovoril: "Veste, uboga Liska se mi je smilila. 2e od včeraj ni dobila in zato sem malo.., stopil, da bi ji lahko pre jesti." e Otroška "Kaj pa rišeš, Jurček?" "Psa, očka." "Kje je pa rep?" "Se v tintniku." r* s V šoli Učiteljica: "Kdo ve, I domača žival gre vselej z vekom, kamorkoli gre?" Tonček: "Bolha!" A gi tirajte za ProroH PROSVET 8ALATA, Brssilsks poletne 8ALATA, Orjaški hlaer, ledenka 8ALATA, fins s rudečiml piksmi BALATA, trdoflsvks rnjavo pegasta BALATA. takozvana simaks vstrsjns BALATA, visoks krhks, štracsrrs RADIČ ss 8ALATO. fin rndečksat RADIČ sa 8 A LATO. visok selenl KNDIVJA, širokollstnata ramena ENDIVJA. kaana široka selena MOTOVILEČ, (repineelj) domači KUMARE, posebno dolfe selene KUMARE, fina domača vrsta GRAH. veliki ašitea v stročju FIŽOL nlsek selea bres niti riiOL. visok selen bres alti PE8A, poletno okrogla redeča REPA, strniščna bela ilmska PETRAH.^ sladki s korenom REDKVICA, flns rodeča ekreglaata RKDKEV. velika čraa ilmaka ROŽMARIN, navadni dišeči MAJ KRON. aladki dišeči CENA teh semen Je ltc paket. Lahke kar Isrešete U oglas, podčrtate temena sli blsge, kstero Selite, gs nsm pošljete s Money odrom in nsročile bomo točno odposlali. Planinka In tudi ona Ja, drugače ne bi bila mogla takrat tako pobegniti od tebe Ce ga ie ti ne bi imel. te nikoli več ne hI bolel trn. nt-koU vtč ti ne bi razbijalo v prsih, ZDRAVILNI ČAJ direktne Is Ljubljane. "Planinka** Je svetovne slsvne sdrsvita ss kri. šetadec. le-dvlee. J etre, šolč. č reva ter še peeebae la lenobe boletnl. Ml smo edini sa-stopnikl v Ameriki, sate prave Ptaninko dobite ta pri nas. Paslte na saščltae saamhe in ime ~RAHOVRT~ na vsaki ŠfcattJL 8talna cena Je fl.SO škailja. • šk. IIN. (če plačate maaj. ne dobite pravega Planinka čaja-) Pri nas dobite ta ImS atadete pristno sUrekraJake blage* ftVROSKR. HOPPM ANOV K in MARIA-CEL KAPIJKR. FIŽOI. "CIPRO", PRO-8ENO KAAO. AJDOVO ta KORtZNO MOKO. JR.sPRF.NJ, 81 RR MMIK ftPANBKI ŽP.PRAN. MUAKOPLET. LORRKR JACSOOK. Of;KR8KO PA-PRIKO. LIPOVO CVKTJR. K AM KLI-CR. TAVŽKttTROŽK, RNCJAN, IMJI t'MK 7 \ J H KIJ Hd Po sklepa lt. redne konvencije se lahke naroči na list Prttftial prišteje eden, dva. tri, štiri aU pet članov Is ene druUse k «si nini. List Proevets stane sa rae enake, sa člane ali sečlam K JI i eno letne naročnine. Ker pa člani «e plačajo pri aséstaoste fl-JS i tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Torej sedsj ai vsreka, rtflj je list predrag ss člane 8.N.PJ. List Presvete Je vtis Isitafaa gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rsd «tal list vsak daa. lista Prosveta Je: Za Zdrni. drŽave la Kanado.NJO Za Cicero In Chicago le... 1 tednik In..............4 M 1 tednik In............. I tednika In.............MO t tednika la............ t tednike la.............KM t tednike In............ 4 tednike la............. L» 4 tednike in............ I tednikov la.?.......... ali I tednikov In........... Za Evrope Je.......*......IMt Izpolnite spodnji knpen. priložite potrebne vsote dessrls aH M« Order v pismu In si naročite Presvete. Ust, ki Je vata U.tnlna. Pojssnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh členov preneha biti SNPJ, ali «e se preseli proč od draüns In bo sahheval sta i»oJ tednik, bode moral tinti filan Is dotične družine, ki Je tako ihtaj naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniU upranjUtv* In obenem doplačati dotično vsoto listu Protesta. Ako tegt m i tedaj mora npravnlštvo snlšatl da tam sa to vsoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, 2457 Bo. Lavndata Ato^ Chlcage. HL Priloženo pošiljam naročnine SS Itat Presvete vsote 9....... 1) Ime....................................čl. draltvt R..- Naslov ••••..,•••...................,......•.•'***'**!""" Ustavite tednik In gs pripišite k meji aarečalai od tiešečih