štev. 45.
PsiMaunft	r
Ljubljana, dne 14 oktobra 1925.
Leto VIL
Šmt, deisvac « efe?tsfc bsJ bsdo ssracu tradnikl
Izhaja vsako sred«.
iSaroč nina: smi celo leto Di« M — »s pol let« » iS-— za inozemstvo a« celo leto Dia 59*— faserati po farifu. - Pi«-menira vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nelrankiranc pisma se ne sprejemajo.
ffsakdo uživa] vse sadovs sto]-ga deia in mertjluosti I
Glasilo »Zveze slovenskem
ikega ljudstva".
Rokopisi se ne vračajo. — PlaCa in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v KolodvorsUi ulici štev. 7. - Telefon inter. št. 506. - Ra5un pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.368.
Vsak narod je izumil svoje vrste orožje. Divjaki imajo še danes sulice. Indijanci tomahavke, na Balkanu eta kraljevala jatagan in handžar, moderno države pa so izumile strojne puške in celo strupene pline. Če pa pogledamo v naše slov. dnevno časopisje, pa se ne moremo znebiti utiša, da je v slov. politiki najpriljubljenej-še pa tudi skoro edino orožje laž ali bolje: cele kupe laži, grdih in ostudnih, pa tudi neumnih, da se dajo z roko otipati.
Zlasti proti Hrvaški seljaški stranki in seveda tudi proti nam, v kolikor smo s njimi v zvezi, deluje dan na dan tako v Žerjavovih organih kakor v Korošcevih žurnalih cela ploha laži. Berem neki dan, da radičevski ministri nič ne delajo, da skrbe samo za sebe, da je veliko ogorčenje proti njim v Beogradu in sicer samo zato, ker samo potujejo, potujejo pa zato, da zaslužijo potne dijete in da je samo eden od njih do danes zaslužil na potovalnih diietah nič manj kakor — 100.000 dinarjev. Taka kanibalska novica mora dvigniti pokoncu lase tudi plešastemu davkoplačevalcu in malo |ih je, ki bi se vprašali, če je to tudi resnica. In take »telegrame« prinašajo slov. časopisi, dasi dobro vedo od g. Kulovca in Vesenjaka, pa do Žerjava, da znaša potovalna dijeta ©nega ministra na dan 200 dinarjev, pa bi moral zato potovati nepretrgoma 500 dni ali poldrugo leto, da bi prislužil gorenjo vsoto.
Ali pa napadata »Jutro« in »Slovenec« v bratski slogi g. ministra Kra-jača štirinajst dni zapored, zakaj snuje v Zagrebu filijalko Hipotekarne banke. In razburi se vsa Slovenija gori do trgovske zbornice, pa se razburjeno zbira na seje, protestira in zabavlja... Ko je ogorčenje na vr-
huncu, gre eam g. minister Gregor v Beograd, »intervenira« (glej »Jutro« od 8. oktobra!) pri g. ministru Krajaču, da bi se tudi Slovenija pritegnila k tej filijalki ter dobi zagotovilo, da se to ne bo zgodilo. In ko ta »uspe h« debelo tiskan javlja v pomirjeno dolino šentflorjansko, pa prinaša 11. oktobra na prvi strani malo novičico iz Beograda, da filijalke v Zagrebu ne bo in da je tako sklenila sama Hipotekama banka. Tableau! Jaz pa sem se že prve dni te gonje uveril v navzočnosti g. Jelačina pri g. ministru Krajacu, da taka namera nikoli ni niti obstojala'.., Ali ni v tej luči »uspeh« g. Žerjava, kako je »rešil« Slovenijo iz krempljev zagrebške filijalke, nekoliko — čuden?
In če tako greše vodilni možje nam nasprotnih strank, kaj naj še zamerimo njihovemu časopisju ali pa agi-tatorčkom, ki imajo bolj majhne šan-ce?
V Trebnjem na shodu je trdil štu-dentek, da'so radikali izročili Hrvatsko in Slovenijo — kakor prej Pribi-čeviču in Žerjavu na politično — tako sedaj Radiču in zagrebškim čifutom na gospodarsko izkoriščanje. To neumnost je še podprl, da je letošnjo ceno žitu določil z istimi čifuti vred sam g. Radič in da je zato tako nizka. Na vprašanje odkod mu je tolika modrost in znanost, se je moško odrezal, da vendar bere časopise.
Ali ni laž kot politično orožje nekaj najbolj zavrženega na svetu? In ali take laži ne dosežejo baš nasprotne uspehe? Saj mora najbolj zabiti čita-telj SLSarskega in SDSarskega časopisja uvideti, kako bankerotni sta stranki, ki morati vegetirati svoje politično življenje od take lažnjive hrano!
Ivan Pucelj.
ki je tudi po vojni še vedno razpolagala z večino slovenskih mandatov, pri centralni vladi kaj doseči za Slovenijo in Slovence, ali ni znala?
Škoda se nam zdi vprašanj! Treba je le pogledati okrog sebe in povsod vidimo eno samo veliko slovensko pogorišče! Naši župani, nekdaj gospodje v občinah, so izgubili velike del svoje moči, ker nimajo več zaslombe v lahkomiselno zapravljenem deželnem zboru, ceste propadajo, o vodovodih, novih javnih stavbah itd. pa niti govora ni. To vidimo vsi. Takšno je bilo gospodarstvo z bogato politično ded-ščino dr. šusteršiča in njegovih so-trudnikov! Tako so znali gospodariti nevredni in nehvaležni šusteršičevi nasledniki, katerih nehvaležnost je šla celo tako daleč, da ubogemu pregnancu niso hoteli dovoliti kljub milim na naslov dr. Korošca naslovljenim prošnjam niti povratka v domovino, dokler se ga ni usmilil vodja, samostojnih kmetov minister Pucelj in mu j odprl vrata v domovino na veliko jezo in žalost današnjih gospodarjev SLS! j Pucelj ni bil dr. šusteršieev somišljenik, tudi ni nastopil za njim nobene politične dediščine, a bil je — človek,
ki ima srce tudi sa političnega nasprotnika.
Lahko »i mislimo, e kakšnimi občutki je gledal dr. šusteršič po svojem povratku v domovino na razvaline nekdaj pod njegovim vodstvom tako silne SLS! Prej resno delo, danes demagogija. Prej solidno gospodarstvo in procvit, danes propadanje. Prej politična moč in veljava, danes brezpo-membnost in osamelost. Prej ugled, danes zaničevanje. Ali je čudno, da je moral pogled na take razvaline streti tudi najkrepkejšega korenjaka? Ali je čudno, če pravijo ljudje, da je začela z dr. šusteršičem vred v grob legati tudi nekdaj tako mogočna organizacija SLS?
Razvaline, povsod same razvaline! Utajiti jih ne more nobeno nasprotno zatrjevanj, ker jih vsak misleč človek čuti. Le oni jih ne čutijo, ki so jih zakrivili. Udarjeni so s slepoto, s katero jih je udaril Pravični! Iz razvalin pa se dviga in raste počasi novo življenje. Iz razvalin stare SLS bo zrastla nova, pomlajena, resnična slovenska ljudska stranka, naša Zveza! Bog dal srečo!
O. S.
Tedenski koledar.
18.	oktober:
19.	oktober:
20.	oktober:
21.	oktober:
22.	oktober:
23.	oktober:
24.	oktober:
Dnevi:
nedelja: Lukež Ev. pondeljek: Peter A. torek: Felicijan. sreda: Uršula, četrtek: Kordula. petek: Ivan Kapistran. sobota: Rafael.
19.
Sejmi:
oktober: Kranj, Trbovlje, Luko-vica, Radohova vas, Sorica, Mozirje, Vojnik.
oktober: Boh. Bistrica, Krško, Videm.
oktober: Novo mesto, oktober: Dovsko, Cerklje, Lesce, Jagnenca, Podšentjurij pri Zager-ju, Žiri, Sevnica ob Savi, Sv. Peter pod sv. Gorami, Celje, oktober: Dramlje pri Mar. Magdaleni.
oktober: Dol, Dolenji Logatec, Velenje.

Žerievo> n cad na Km tisyo oružbo
Po smrti dr. Ivana Susteršjfa.
V	petek 9. t. m. so pokopali na ljubljanskem pokopališču moža, čegar življenje je bilo za zgodovino bivše kranjske dežele in za zgodovino slov. naroda velevažnega in v kritičnih trenutkih odločilnega pomena. Pokopali »o dr. I. šusteršiča.
Kot načelnih takrat šele porajajoče »e SLS je dr. šusteršič s svojimi sodelavci, rajnkim Povšetom, Žitnikom, dr. Krekom in dr. Lampetom v 25 letih svoji stranki pripomogel do neomejenega gospodstva v kranjski deželi, priboril ji v dunajskem parlamentu jako častno in ugledno stališče, na Štajerskem pa je izvojeval prav lepe pridobitve v štajerskem deželnem zboru.
Da takih uspehov je on pripeljal tvojo stranko z neumornim političnim delom doma in na tujem. Domačo organizacijo so on in njegovi sotrudniki raztegnili do zadnje hribovske koče, in to politično in gospodarsko organizacijo. Posojilnice in hranilnice so rastle iz tal kakor pričarane, ustanavljale so se zadruge najrazličnejših vrst, snovala so še številna prosvetna društva in nebroj kulturnih in socialnih inštitucij. Ko je bilo ljudstvo organizirano, je prišel čas, da vzame vajeti svoje samovlade samo v svoje roke in pod spretnim vostvom dr. šusteršiča so Slovenci na Kranjskem začeli žeti doma in na Dunaju uspehe,
• katerih se Slovencem 30 let pred šusteršičem ni niti sanjalo.
V	deželi je imelo vso moč v rokah organizirano ljudstvo, ki je svojo moč opiralo na svojo lastno moralno silo in je svobodno razpolagalo z vso gospodarsko silo svoje dežele, bogato podpirano z državnimi denarnimi sredstvi, ki jih je znal za deželo pridobiti na Dunaju spretni diplomat dr. šusteršič in njegov finančni pomočnik dr. Lampe. Z deželnim denarjem so se gradile ceste in novi mostovi, vodovodi, regulirali so reke in hudournike, zidali moderne bolnišnice, prirejali so kmetijske razstave z boga-
timi darili, nabavljali so poljedelske stroje, Kmetijska družba se je razvila v mogočno gospodarsko organizacijo, župani na deželi so postali pod zaščito energičnega deželnega odbora zopet župani, za gradnjo šol je dežela dajala bogate podpore, in pri vseli teh ogromnih stroških za razne ljudstvu koristne naprave je ob prevratu leta 1918 še imel takratni »finančni mini-ste kranjske dežele« v svojih predalih okoli 10 milijonov zlatih kron prihranjenega premoženja. Taka je bila skrb in delo nekdanjega deželnega odbora in nekdanjih voditeljev SLS za slovensko, zlasti za kmečko ljudstvo. Tudi med vojno so znali ti ljudje ohraniti kljub vojaškemu pritisku ljudem na deželi neprecenljive vrednote. Če bi se bila kranjska dežela razvijala tako, kakor se je pod vlado nekdanjega deželnega odbora, bi se danes lahko merila z najbolj cvetočimi pokrajinami.
Leta 1918 pa je prišel preobrat in iz političnih razlogov je moral ranjki dr. šusteršič pobegniti na tuje. — Ogromni politični in gospodarski kapital, ki so ga ustvarili dr. šusteršič in njegovi sotrudniki v deželnem odboru, so prevzeli novi ljudje.
Politično mrtvi dr. šusteršič je zapustil svojim novim dedičem politično zapuščino: stranko, ki je bila neomejen gospodar v deželi, v deželni upravi najlepši red, na zunaj pa lep ugled in dober sloves. Po dobrih sedmih letih pa so nezmožni in nespretni dediči bogato zapuščino skoro do zadnjega zrna pognali in zapravili! Deželna avtonomija je šla. Po čigavi zaslugi? Ali naj vedno in vedno ponavljamo, da se takrat, ko je bil dr. Brejc notranji poverjenik, pozneje pa predsednik povojne narodne vlade, niti Pribičevič ni upiral sklicanju deželnega zbora, za katerega je hotel le novo ime? Ali je rekel dr. Korošec v beograjskem parlamentu ali ni rekel, da je slovenščina v beograjskem parlamentu odveč? Ali je znala stranka,
Na Žerjavov napad o »zlorabi« Kmetijske družbe smo prejeli sledeče pojasnilo:
Kmetijska podružnica iz Krškega in Leskovca so vložile dne 10. julija prošnjo na »Kmetijsko družbo«, da bi prevzela vodstvo in aranžiranje razstave goveje živine in konj, ki se ima vršiti 15. avgusta. Istočasno so prosile, da vloži »Kmetijska družba* v njihovem imenu prošnjo na ministrstvo za polovično vožnjo na gornjo razstavo. Dne 20. julija je pa bila od omenjenih podružnic vložena prošnja za denarno podporo. V svoji seji z dne 22. julija t. I. je glavni odbor odobril soglasno podružnicam za prireditev razstave 1500 Din, poleg tega je še odobril podporo v znesku 15(X) dinarjev Kmetijski podružnici v Rečici na Paki isto za razstavo živine in »Dirkalnemu in jahalnemu društvu« v Ljutomeru 200 Din za prireditev konjske dirke. Iz poročila gosp. kmet. svetnika Rohrmana, ki je bil delegiran od »Kmetijske družbe«, da organizira omenjeno razstavo, je razvidno, da je ista jako lepo uspela ter je bil dogon živine krajevnim razmeram primerno odličen.
Na Bledu so priredile živinorejsko razstavo Združene kmet. podružnice iz Bleda brez sodelovanja in znanja »Kmet. družbe«. «Kmetijska družba« ni niti posredovala za znižano vožnjo, niti dala kako denarno podporo.
Kar se tiče opazke, da družba tudi ne napreduje, ker je bolj trgovina kakor vzgojna organizacija, sledeče:
Ko sem prevzel ob koncu lanskega leta predsedstvo Kmetijske družbe , je bila moja prva naloga, da dam najprej izvesti strogo revizijo o dotedanjem delovanju in poslovanju. Kako je revizija izpadla, ve tudi odbornik gosp. Petovar, pristaš SDS in za čigar izvolitev sem se sam zavzel, ker sem hotel, da bodo pristaši vseh političnih strank, ki so kmetovalci, zastopani v odboru »Kmetijske družbe«.
Še pred končano revizijo se je pričelo z intenzivno organizacijo strok, delovnega programa. »Kmetijska družba« je priredila letos nič manj nego 34 dvodnevnih tečajev — hvala denarni podpori, ki jo je naklonil »Kmetijski družbi bivši polj. minister Kulovec. Tečaji so se prirejali sirom cele Slovenije ter so se na istih vršila teoretska in praktična predavanja o vseh panogah kmetijstva. Poleg gornjih tečajev se je vršilo še 15 strokovnih predavanj ob priliki občnih zborov raznih kmetijskih podružnic.
Za letošnjo jesensko in zimsko do-do so predvideni še razni kmetijski tečaji, posebno pa tečaji za vse podružnične funkcijonarje v pogledu vodstva knjig, blagajne ter delovanja podružnic sploh. V tisku so ravnokar
vse potrebne knjige za podružnično poslovanje, tako se bo uvedlo povsod enako knjigovodstvo itd., kar ni dosedaj pri večini podružnic obstojalo. Pri podružnicah se je začela izvajati tudi revizija v poslovanju, kar se sedaj sploh ni vršilo.
Poleg gornjih poslov, ki jih je izvajal strokovni oddeleks moram še omeniti, da so se izvajali v raznih krajih obeh oblasti poskusi z umetnimi gnojili ter raznovrstnimi semeni. Tako je družba razdelila po znižani ceni oz. brezplačno 1000 kg francoske ajde, 2000 kg umetnih gnojil, ravnokar pa 2000 kg raznovrstnih semen pšenice in rži, ki so bile razstavljene v avstrijskem paviljonu na letošnjem velesej-mu.
Družba je imela v tekočem letu samo enega stalnega strokovnega uradnika, v zadnjem času pa je pridobila še enega, tako da se bo lahko pričelo z intenzivnejšim strokovnim delom. Družba vzdržuje gospodinjsko šolo v Marijanišču, katere vodstvo je v rokah družbenega strokovnega uradnika, ki tudi poučuje na omenjeni šoli. Na desetke strokovnih vprašanj prihaja dnevno na Kmetijsko družbo« in vse se sproti hitro rešuje. Cela vrsta je pa raznih vlog in memorandumov na razna ministrstva glede znižanja carin na uvoz kmetijskih potrebščin, umetnih gnojil, strojev, glede znižanja izvoznih carin na kmetijske pridelke, glede carinjenja izvoza živine ob meji itd. Kdo bi vse to našteval!
Iz ravnokar navedetlega je razvidno, da deluje "Kmetijska družba odlično tudi kot vzgojna organizacija in da, če prelistavamo vse anale Kmetijske družbe«, ni najti nikjer toliko tečajev in predavanj v enem letu, kakor jih je ravno bilo v tekočem.
Stroške režije krije družba najprej s članarino od petnajst dinarjev, s katero se pa komaj krije tisk »Kmeto-valca«. Radi tega je pa uvedla že svoj čas blagovni oddelek, ki pa ni ni-
kakšna »gi ajzlerija«, kakor se z vseč strani smalra, nego je prepotreben faktor za razvoj našega kmetijstva. Ta oddelk je regulator cen za naše kmetijske potrebščine, kakor n. pr. umetni gnoj, modro galico, žveplo itd. °
V zadnjem času se je pričela živa agitacija za upeljavo dobrih plugov, travniških bran, posebno pa čistilnikov za žito, ki so največje važnosti za povečanje naše kmetijske produkcije. Do sedaj se je razpečalo že 30 trijer-jev najboljše marke in za drugih 10 so že naročila pri družbi. Kakšne važnosti so pa dobri kmetijski stroji, ve le tisti ceniti, ki se s kmetijstvom peča.
Da je dobava dobrega semena in izmenjava semen največje važnosti za povišanje kmetijske produkcije, stoji na dlani. Letos, in sicer prvič po vojni, je naročila »Kmetijska družba« v Franciji 10.000 kg francoske ajde, 70.000 kg češkega ovsa in 5000 kg raznovrstnega travniškega semena v Hamburgu. Poročila o uspehih, ki so jih imeli naročevalci z navedenimi semeni, so odlična. To delo — je strokovno, poglavje zase, ki gotovo ne spada med grajzlerijo.
Kar se depolitiziran ja Kmetijske družbe« tiče, se z gosp. dr. Žerjavom strinjam. Za mojo osebo se depolitizacija tudi izvaja. Pregleda naj se moje dosedanje poslovanje v družbi ter ono nekaterih bivših predsednikov in komisarjev, prepričan sem, da dobim absolutorij od vsakega pravično sodečega člana. Vesel bom, če se izvede popolna depolitizacija pri »Kmetijski družbi«, posebno pa, če se smatra za politiko tudi to, če pripadajo odborniki tej ali drugi politični stranki. Jaz razmišljam dan in noč o tem. Do konkretnega pa ne pridem, kako prisiliti razne politične stranke, da to izvedejo v svojem delokrogu.
Na razpolago sem za vsak dober nasvet, in če je moja oseba na potu do kakega tozadevnega sporazuma, sem pripravljen vsak trenutek odložiti predsedniško čast, veliko odgovornost in ne manjše delo, ki so mi ga naprtili gospodje delegati večine kmetijskih podružnic.
Ivo Sancin, predsednik »Kmet. družbe«.

mmm
Davki. Mi smo bili prvi, ki smo se j lani začeli boriti proti davčni praksi s Sloveniji. Nam so sledili vsi ostali listi. Razlika pa je v tem, da eselesar-ski in demokratarski listi molče, kadar so na vladi in bi lahko nekaj napravili, če bi jim res bilo za ljudstvo. Kakor hitro so na dilci, takrat zopet vpijejo, dasiravno vsak vrabec ve, da ljudje, ki so na dilci, nimajo nobenega vpliva, pa naj vpijejo, kolikor hočejo. Eselesarji so bili 4 ministri lani na vladi in niso prav nič naredili proti davkom. In vendar je bil takrat najugodnejši trenotek. Prečan dr. Spaho
je bil finančni minister in on bi bil gotovo takoj nastopil proti Šavniku, če bi se mu samo namignilo. Toda Koroščevci kriče in obljubujejo, ne store pa za Slovence ničesar, kadar imajo priliko. Demokratarji niso prav nič boljši. Letos so se nekaj bahali, koliko da so delali za slovenske davkoplačevalec. Toliko so lagali, da je moral Šavnik sam nastopiti in izjaviti, da ni res, kar demokratarji trde glede izposlovanih davčnih olajšav. Mi smo prvi začeli boj proti davčnim krivicam v Sloveniji. Leta 1922 smo podpirali vlado le pod pogojem, da se
K<4EK<KV<4«'
Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi ksnetske potftlčns samostojnosti !


čimpreje izenači davčni zakon. Poseben odbor je takrat izdelal nov navč-ni zakon. Med tem so bili demokratarji in eselesarji na vladi, pa se nobenim ni zdelo vredno, spraviti ta zakon v skupščino, dasiravno je to najnujnejša zahteva Slovenije. Ni je za Slovenijo danes nujnejše zahteve, kakor izenačenje davčnega zakona in primerne osebne spremembe v ljubljanski finančni delegaciji. Zato bomo skrbeli, da se to dvoje čim preje izvrši, ali pa odrečemo vladi zaupanje. Nam je ljudska korist prva! Borimo se za isto, kadar smo v opoziciji in kadar smo na vladi. Eselesarji in demokratarji pa vpijejo proti davkom samo, kadar so na dilci. A kadar so sedeli v vladi, takrat so lepo molčali. S tem so najlepše dokazali, da — niso ljudska stranka in da govore o ljudskih koristih samo takrat, kadar je treba ljudstvo varati, ne pa tudi, kadar je mogoče za ljudstvo nekaj doseči.
Petletnica koroškega plebiscita se je praznovala preteklo nedeljo. Povsod se je manifestacij udeležilo veliko ljudstva. To obletnico pa so praznovali tudi ljudje, ki so ta naš narodni poraz naravnost zakrivili. Znano je, da so tedaj vzeli plebiscit kot izključno svoj monopol eselesarji in demokrati, ker so bili trdno uver-jeni, da bo izpadel ugodno, pa so zato že vnaprej špekulirali, kako bodo plebiscit politično izrabili za svoje polomljene stranke in — osebe. Tudi pri teh nedeljskih svečanostih so se rinili v ospredje i eselesarji i demokrati. V Mariboru so n. pr. nastopali kot govorniki zgolj Koroščevi pripadniki, tudi v Ljubljani so se rinili v ospredje. In pa ti slavnostni članki, ki ne povedo nič ali le malo resničnega! Pri drugih narodih je tako, da generali, ki izgube bitke, morajo molčati in se poskriti. Pri nas tepeni politični generali še vedno lahko nastopajo in se celo še — slave! Neugoden izid koroškega plebiscita ste zakrivili zaradi svoje nesposobnosti SLS in SDS v bratski vzajemnosti. Znano je, da so vs£ druge odrivali od dela, sami pa počeli take traparije, da jim je končno ljudstvo na Koroškem — žal! — pokazalo fige. Ne na Nemce, na sebe se jezite! Vi sami ste resnični krivci koroškega poraza!
Na sestanku duhovnikov v Novem mestu je eden izmed udeležnikov vprašal dr. Korošca, če je res zavoženo gospodarstvo v Gospodarski zvezi in Zadružni zvezi, kakor se govori. Dr. Korošec je odgovoril, da je stanje v obeh kcrporacijah res neugodno, da pa že imajo zagotovilo, da se bo to stanje odpravilo. Na vprašanje, če je o tem popolnoma prepričan, je dr. Korošec odgovoril z da. To je treba pribiti z ozirom na ono, kar bo v bližnji bodočnosti sledilo!
Brezplodna politika. SLS sklicuje v zadnjem času strogo zaupne sestanke duhovnikov. Tak sestanek se je 30. sptembra vršil v Ljubljani, toda sedaj jih prirejajo tudi po okrajih, j Pretekli teden se je vršil takšen okrajni sestanek n. pr. v Kočevju, j zadnjo nedeljo na Raki itd. Mi imamo več poročil o poteku teh sestankov, ki jih pa iz gotovih razlogov ne moremo objaviti. Podoben sestanek s posvetno klerikalno inteligenco, to je s takozvanim katoliškim akadem-skim starešinstvom, se je istotako vr- j šil v Ljubljani in v Mariboru. SLS je vsled svoje polomljene politike zašla v gospodarske težave. Tudi njeno ča- I sopisje je hudo deficitno. Zato posku- j šajo z vpeljavo strankarskega davka • tudi na kmetih, kar je zadelo na ve- j like težve. Zato bi SLS rada stopila s v vlado, da si zopet nekoliko opomore : ter je v tem pravcu že započela akcijo j v Beogradu. Vsi poučeni pristaši SLS, j zlasti pa njena inteligenca, komaj čakajo trenutka, o bo dr. Korošec zopet poklican v vlado. Toda vsi napori so zaman. Mi lahko z vso gotovostjo povemo, da SLS ne bo sprejeta v vlado. Obsojena je, da še nadalje otepa grenki kruhek brezmočnega opozicional-ca. Vseh 20 poslancev SLS za Slovence nima druge politične vrednosti, kakor groš v vsakdanjem življenju! Slovenci žal silno trpe zaradi politične nezmožnosti vodstva SLS!
Pri zapi tih vratih zboruje g. dr. Korošec po deželi in vabi preč. gg. duhovnike na svoje zaupniške sestanke. Ne vabi pa vseh, ampak samo take, o katerih je prepričan, da so popolnoma »njegovi«. To kaže, da velik del slovenske duhovščine ne odobrava več Koroščeve politike — če se sme to, kar počne dr. Korošec, sploh še imenovati politika — ampak, da so se začele tudi duhovščini odpirati oči, da uvideva vedno bolj pogrešnost Ko« roščevega političnega delovanja. Pa tudi od povabljenih gospodov jih mnogo na Koroščeve sestanke ne prihaja. Tudi to pove mnogo. To se namreč pravi, da mnogo duhovnikov nič več
ne mara pomagati prazne Koroščeve politično slame mlatiti, ampak da si | gospodje žele nekaj boljšega, kakor je to, kar jim ponuja dr. Korošec. Pri-; zadeva pa si g. dr. Korošec v prvi vr-| sti pridobiti slovenske duhovnike za to, da bi ljudi počasi pripravili na nje-| govo politično kapitulacijo, brez ka-| tere je njegov vstop v vlado nemogoč. Golk srebro — molk zlato! V svojih političnih govorih, s katerimi je dr. Korošec osrečeval svoje zaupnike v Ljubljani, v Mariboru in v Šmarjeti, je nagromadil govornik toliko napak, da nismo imeli niti dovolj prostora, da bi bili ovrgli vse njegove trditve, ampak smo se morali omejevati vedno le na najvažnejše točke. Na vse naše protidokaze in protitrditve pa klerikalno časopisje molči kot grob! To je za pametne ljudi dovolj dokaza, kdo govori in piše resnico, ali mi, ali klerikalni listi. Resnico, ki jo vsak vidi, je težko utajiti.
Veliko pozornost je vzbudilo na deželi naše poročilo, da se ponuja dr. Korošec vladi zato, ker pri raznih SLS zavodih ni vse tako, kakor bi lahko bilo, če bi zavode vodili strokovnjaki. Na razna tozadevna vprašanja, ki smo jih dobili z dežele., odgovarjamo pismeno. s
Pavovo perje. »Slovenec« poroča dne 11. oktobra iz Beograda: »Te dni sta bila tukaj poslanca Kremžar in Smodej, ki sta intervenirala v raznih ministrstvih v nujnih zadevah. Pesi. Smodej je med drugim interveniral v fin. ministrstvu, da ostane proračun, kakor so ga predložila posamezna ministrstva glede gospodarskih potreb Slovenije, neokrnjen. (Torej le ne more biti sedanji proračun in sedanja vlada za Slovenijo tako slaba, kakor pridigujejo po deželi posl. SLS. Op. ur.). Urgiral je tudi izplačilo podpor za oškodovance vsled povodnji (pozabil pa jo povedati, da je te podpore nakazala sedanja vlada, teda ne na njegovo »intervencijo« ali »urgenco«. Op. ur.). Poljedelski minister je na poslančevo urgenco zaradi še ne izplačanih podpor za po toči oškodovane obljubil, da bo stvar v par dneh rešena in podpora brzojavno nakazana, ker umeva razlog, da potrebujejo oškodovanci podporo za nakup semena in je že skrajni čas za to. (Podpore je nakazala sedanja vlada. Op. ur.) Na Slovenijo odpade 400.000 dinarjev (ki jih je nakazala sedanja vlada brez intervencije poslanca Smo-deja že zdavnaj. Op. ur.) Za osigu-ranje ljubljanskega vodovoda je stavljena v proračun za leto '1926-26 potrebna vsota, kakor je že meseca junija obljubil sedanji fin. minister. Tudi glede zahtevane regulacije Save pri Gameljnih je minister obljubil, da se bo z delom takoj pričelo, ako proračun ne bo previsok, sicer pa bo za kredit preskrbljeno v proračunu za leto 1926-27 (pa brez intervencije g. Smcdeja). G. Smodej se je tudi informiral (aha, samo »informiral«, ne »interveniral«) pri promentnem ministru radi svoječasne obljube, da bo zgradil progo Rogatec—Krapina. Minister mu je zatrdil, da pride potrebna vsota v preračun.« Kar pripoveduje g. Smodej glede proge Rogatec— Krapina, je že predebela! Minister za promet ie namreč že pred enim mesecem brzojavno uradno ob-ves'til občinski zastop na Humu ob Sotli, da je za zgradbo proge Rogatec — Krapina potrebni znesek že postavil v proračun, ki ga mora narodna skupščina še odobriti, da se prične z delom, ni pa v svoji brzojavki niti z eno črko omenil, da je poskrbel za potrebni denar vsled intervencije Ju-goslov. kluba ali intervencije posl. Smcdeja! Brzojavko ministrovo je objavil zagrebški »Jutarnji list« in tudi naš list, »Slovenec« pa ni omeni! tiste brzojavke niti z besedico, česar bi gotovo ne bil zamolčal, če bi bil minister dovolil denar za intervencijo Jugoslovanskega kluba ali posl. Smode-ja, ampak bi bil na dolgo in na-široko oznanjal slavo Jugoslov. kluba in posl. Smodeja kot ogromen njihovi uspeh! Zato tudi posl. Smodej v svojem poročilu previdno pravi, da se je le »informiral«, ne pa, da je interveniral, ker je dobro vedel, da je denar za progo Rogatec—Krapina že zdavnaj pred njegovo radovednostjo bil postavljen v proračun, ki ga mora pa še odobriti parlament! Splošno znano je, da na intervencije opozicij jonalnih poslancev nobena vlada nič ne da, tudi na intervencije poslancev SLS ne, ker se ti nahajajo v opoziciji. Kar bo sedanja vlada dala za Slovenijo, bo dala s pomočjo radičevskih glasov in njihovih slovenskih zaveznikov, ne pa zaradi »intervencij« SLS poslancev. S pavovim perjem se_lišpa-jo samo srake, za poslance pa to ni lepo in dostojno. Če bi bili SLS poslanci možje, bi ljudem odkrito povedali, da so danes v Beogradu brez moči in brez vpliva, ker so v opozi-
ciji in si ne bi lastili tujih zaslug. Prav istih metod se poslužuje tudi dr. Žerjav, ki hodi po ministrstvih za našimi poslanci in njih delo proglaša za svoje! Toda ljudstvo ni slepo!
Teče, voda teče ... Ker se bomba »kulturnega« boja ni vžgala, so brihtni politiki SLS poiskali v svojem političnem podstrešju drugo zarjavelo bombo, namreč — k u 1 u k ! Nihče na božjem svetu se pri nas o kuluku ne meni, nihče ga še ni občutil (razen onih, ki že sedem lačnih let kuluku-jejo eselesarskim bedarijam), vsak pismen človek pri nas ve, kako stališče zavzemamo napram kuluku, — samo tigri SLS rjujejo v svojem obupu o kuluku, kakor tisti tigri ob vesoljnem potopu ... Kakor nam poročajo občine, so nekatere sprejele od SLS-generalštaba pozive k protestu — proti kuluku! Pametni možje se samo smejijo. Kakor čujemo, bo bodoči šlager »Gospodarska zveza«, potem poslanske dnevnice in končno jasne številke o »veliki h« davkih Pušenjaka, Žebota, Kulovca, Korošca in cele kompanije! —
Zelo značilno: Pišejo nam: »Zadnji četrtek sem v Ljubljani zašel v lokal, kjer je bila večja družba eselesarjev, profesorjev, uradnikov in en duhovnik. Govorili so o dr. Susteršiču, ki je umrl dan poprej. Neverjetno, kakšne izraze sem slišal: Hinavec, izdajalec, lopov, hvala Bogu, da je umrl, prav se mu je zgodilo itd. Če pa vza mete v roke »Slovenca« od istega dne, vidite, da piše o Susteršiču zelo spoštljivo. Katera slika je sedaj prava? Ali ona, ki so jo eselesarji dali v »Slovenca«, ali ona, ki jo dajejo v medsebojnem razgovoru? Meni se zdi, da je ono, kar je bilo zapisano v »Slovencu«, narekovano cd silnega strahu, ki ga imajo eselesarji pred mnogoštevilnimi uglednimi prijatelji in somišljeniki pokojnega šušteršiča, a v resnici misli eselesarija tako, kakor je govorila pred omenjena družba. Cela stvar pa obenem zopet dokazuje, da je ni večje hinavščine pod solncem, kakor med eselesarijo.«
Težak kamen se je odvalil nekaterim gospodom, ki bi radi stali pred ljudmi kot največji kristjani in katoličani, s smrtjo dr. šušteršiča od srca, in po Ljubljani krožijo govorice v ja-ko neumestnih in prav malo krščanskih opazkah raznih današnjih političnih veljakov SLS, ki so padle v času, ko se je ranjki dr. šušteršič že boril s smrtjo. Mi raznih surovosti ne bomo ponavljali, povemo pa to, da utegne mrtvi dr. šušteršič postati zžP marsikoga še težji kamen na srcu, kakor pa živi dr. šušteršič! Ne pravijo na kmetih zastonj, da hodijo mrtvi . nazaj!	j
»Mrtvim čast!« Tako se glasi naslov »Slovenčevega« poročila o pogrebu zadnjega deželnega glavarja kranj- i skega, dr. Šušteršiča. To poročilo je ; zanimivo, zato podajamo njegov prvi del v celoti. Glasi se: »Kakor da bi čul te pokojnikove lastne besede in bi jih z menoj vred čutila in občutila tisočglava množica, ki je spremljala na zadnji peti— zadnjega deželnega , glavarja, skazujoč mu s tem zadnjo čast. Pred Veličastvom smrti so se združile v ljubezni do pokojnika, v prijateljstvu, v hvaležnosti, v spošto- j vanju in v občudovanju, vsak po svo- j je, nepregledne množice, vsi skupaj : pa v zavesti, da se vrača v naročje j matere zemlje velik mož. — Dr. Ivanu j šusteršiču so sledili na zadnjem potu i oni, ki jiiji je kot prijateljem ostala i do njega v srcih neokrnjena zvestoba j do groba, in oni, ki so se v vrvežu po- i liričnih bojev oddaljili od njega nič i manj nego se je oddaljil on od njih; vsem tem pa so se pridružili tudi oni, ki so kot načelni nasprotniki njegovega svetovnega naziranja svoj čas bojevali z njim brezobziren političen boj. In prav in lepo je tako. — Prijatelji od početka do konca, idejni nasprotniki — sobojevniki izza časa najhujših strankarskih bojev, so se strnili v nepregledne vrste, da se poklonijo spominu in zemskim ostankom dr. Ivana šušteršiča, moža, ki mu bo v slovenski povestnici, posebno v zgodovini nekdanje dežele Kranjske, ohranjen eden izmed najčastnejših spomenikov. Šli so pred njim v večnost možje, o katerih lahko rečemo, da jih ne rodi vsako stoletje: Povše, Žitnik, dr. Krek, dr. Lampe; a sedaj ie kot poglavitni steber tedanje zgradbe zadnjega deželnega zbora šel za njimi dr. Ivan šušteršič.« — Nato opisuje poročilo pogreb dr. Ivana šušteršiča takole: »Veličasten je bil njegov pogreb ... Med udeleženci sprevoda smo opazili predvsem skoro vse bivše deželne poslance zadnjega deželnega zbora in veliko število občinskih zastopnikov. Dcmalega polno-številno je bila zastopana zbornica stanovskih tovarišev-odvetnikov z načelnikom dr. Majaronom, dalje notarska zbornica. Poleg zastopnikov de-
narnih zavodov je bil zbran predvsem upravni svet Ljudske posojilnice, kojo ustanovitelj je bil pokojni dr. Ivan šušteršič. Med drugimi udeleženci sprevoda smo opazili njegovega prednika bivšega deželnega glavarja Fr. Šukljeia. Velikega župana je zastopal dvorni sveinik Janko Kremenšek. Kot največji sodni dostojanstvenik je bil na čelu mnogoštevilnim sodnim urad nikom predsednik v p. d. s. Janko Babnik ... Mestno občino ljubljansko so zastopali vsi trije člani gerentskega sveta: gg. Likozar, dr. Puc in Turk. V sprevodu smo videli ministra na r. dr. Gregorja Žerjava, ministra na r. Ivana Hribarja, narodna poslanca Kremžarja in Serneca, bivšega predsednika deželne vlade dr. Brejca, bivšega deželnega poslanca dr. Jarca, predsednika Ljubljanske kreditne banke dr. Trillerja, dalje zastopnike naše univerze, raznih korporacij itd.« — Končno omenja »Slovenčevo« poročilo še, da sta govorila na grobu župnik Piber in bivši dež. poslanec Drobnič — in konec! — »Slovenčevo« poročilo ni zanimivo radi tega, kar pove, ampak mnogo bolj zaradi tega, česar ne pove! »Slovenec« ne pove resnice, da za pogrebom onega, ki je iz njih naredil to, kar so danes, ni šel dr. Korošec in tudi ne današnji podpredednik SLS prof. Remec. Izmed 20 poslancev SLS sta se pogreba udeležila le dva, ki pa v dobi Šuster-šičevi še nista bila poslanca. »Slovenec« ne pove, da so bila vrata v ško-iijo zapita in da raz poslopje nekdanje »Katol. tiskarne« ni visela niti najmanjša žalna zastavica. A čeprav »Slovenec« vsega tega ne pove, je vse to videlo na stotine ljudi, ki so zlasti obsojali obnašanje današnjih SLS veljakov, ki bi bili brez dr. šušteršiča še danes ena sama velika ničla. Naši bralci naj primerjajo to, kar smo povedali mi, s poročilom v »Slovencu« in naj si ustvarijo sami svojo sodbo o morali gotovih ljudi!
Pogreb dr. Ivana šušteršiča. V petek popoldne so pokopali dr. Ivana šušteršiča ob velikanski »deležbi vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Pred poslopjem Ljudske posojilnice so zapeli pevci društva »Ljubljana« dve žalostinki, nakar so trupli prenesli v frančiškansko cerkev. Po cerkvenem obredu se je razvil mimo škofije in Katoliške tiskarne veličasten sprevod med gostim špalirjem gledalcem. »Zvezo slov. kmetskega ljiidstva« so zastopali Prepeluh, dr. Marušič in tajnik Bukovec, »Kmetijsko družbo« pa njen predsednik San-cin. Upravni odbor »Ljudske posojilnice« se je udeležil pogreba polnošte-vilno. Jako častna je bila udeležba pravnikov, odvetnikov, notarjev in sodnikov. Duhovnikov je bilo nepregledna vrsta. Bilo je v sprevodu tudi lepo število nekdanjih deželnih poslancev in županov. Na grobu je govoril preč. g. župnik Piber, ki je rekel med drugimi: »Dragi dr. Ivan šušteršič! Tvoje roke so ostale čiste, čiste vse življenje! Bil si naš vodnik, diplomat, politik in narodni gospodar in si dvignil naš narod, da sedaj uživa ugled tudi na zunaj, zlasti med Slovani. Izročamo Te materi zemlji, mili domovini brez bogastva! Odšel si v prognanstvo. Ko smo te obiskali v pregnanstvu, kako si lepo govoril o naši državi in o narodnem edinstvu! Dejal si nam, kar je rojeno, mora trpeti! Doživel sem Hozana, sedaj doživljam tudi veliki petek trpljenja. — In mi, Tvoji prijatelji, s Teboj! Mi hočemo nadaljevati Tvoje delo, Tebi ostanemo zvesti. Narod Te nikdar ne pozabi!« Po ginljivih poslovilnih besedah bivšega deželnega poslanca Drobnica se je žalni sprevod razšel.
Čudni »kmetje«. Vodstvo Koroščeve stranke za Štajersko si je izvolilo nov odbor, v katerem sede in odločujejo sledeči gospodje: Advokat dr. Le-skovar; duhovnik in ravnatelj Cirilo-ve tiskarne dr. Jercvšek; profesor Vesenjak; duhovnik dr. Korošec; advokat dr. Juvan; duhovnik dr. Hohnjec; revizor Pušenjak; duhovnik Goleč; advokat dr. Veble; duhovnik Marko Kranjc in mariborski bivši posestnik Žebot! Tako izgleda zastop »K m e c -k e zveze« za Štajersko, za katero se skriva slavna SLS! — Pri neki drugi priliki smo ugotovili, da sede tudi v vodstvu kranjske SLS sami advokati, profesorji in duhovniki poleg enega samega trgovca in noben kmet! Res je pač, da je inteligenca v vodstvu te ali one stranke potrebna, toda sama več ali manj odvisna inteligenca ni dobra, najmanj v stranki, ki vedno in povsod zatrjuje, da je zastopnica kmečkih interesov! Imena voditeljev SLS na Kranjskem in na Štajerskem jasno kažejo; kakšna kmečka stranka je SLS! Kmetov današnji voditelji SLS nič več ne poznajo, kakor samo pri volitvah, glavno in prvo besedo pa imajo čisto drugi ljudje. Take stvari moji rajo tudi najbolj zaslepljenemu kmetu
odpreti oči in mu dokazati, da je edina prava kmečka organizacija samo naša »Zveza«, v katere vodstvu imajo odločilno besedo kmetje.
Surovo poročanje. V svojih poročilih o političnem položaju v Beogradu so dosegli razni »veliki« slovenski listi pretekli teden vrhunec neumnosti. Zlasti kar se tiče Radiča poročajo že tako umazano in bedasto, da bi se takega poročanja sramoval vsak afri-kanski divjak. Če bi bilo mogoče s takimi prismedijami omajati Radičevo stališče, bi bilo tako poročanje še nekoliko razumljivo, kajti v politiki je že tako, da skuša drug drugega izpodriniti, magari tudi z grdimi sredstvi, ampak v našem slučaju stoji stvar tako, da se Radičevega stališča s praznimi besedami omajati ne da! Rezultat takega poročanja, kakršnega smo doživeli pretekli teden, je ls to, da pada sramota na tiste, ki bi radi drugega osramotili, s svojim načinom sramo-tenja in zasmehovanja pa kažejo, da še tega ne znajo.
Poslanec Klekl, ki se v svojih »No-vkiah« sam vika, se zaletava v kmeš-ko vlado in piše: »Boben je zaropotao nad kmečkim imanjom pod »kmei-kov« vladov. V Gomilicaj, pod Lipov, v Renkovcaj itd., so eksekucije razpisane zavolo neplačane dače. Vidite takši med se cedi iz Radičove i radikalne »kmečke« vlade, šterivi stranki sta vam telko dobroga obečavali pred volitvami. Naša (kmečka) stranka nikdar ne eksekvirala zavolo neplačane dače.« — G. Klekl bodo povedali svojim volilcem, kolikokrat so milostno izvolili iti v Beograd, odkar so poslanec, in dalje naj nam pojasnijo, ali izvršuje eksekucije stranka ter tudi to, ali je g .fin. delegata (ki ni stranka!) postavil naš St. Radič — ali pa SLS. Kolikor se mi spominjamo, je bil g. Šavnik postavljen za ae-legata takrat, ko je bila SLS v Ljubljani še vsemogočna. A?
Spokorjena grešnica je postala SDS. Zadnji čas piše g. dr. Žerjav v svojih listih, da je tudi v Sloveniji kmetska politika pravilna in uspešna in da mora kmetski program, ki ga zastopa »Zveza slov. kmetskega ljudstva<, vendarle zmagati kljub meščanski« demokratskim napadom! Nas ta ugotovitev zelo veseli in se radujemo nad spokorjenim grešnikom, ako ni vse to — hinavščina.
Žerjavovo »delovanje«. Znano je, da so demokratarji nasprotniki cerkve, kar je, to priznamo, v veliki me-tT zasluga nesrečne politike SLS. Tcda resnica je, da demokratarji radi SLS politike sovražijo cerkev in duhovščino. Zato pa so se začele pretečeni teden celo krave smejati, ko so slišale, da poroča »Jutro«, kako se je Žerjav v Beogradu zavzel — čujte i* strmite! — za povišanje plač katoliških duhovnikov!! No, in sedaj čitamo v »Slovencu«, ki mora te stvari gotovo dobro poznati, da se je na neki tajni seji Pivko izjavil proti nekim ugodnostim za katoliške duhovnike in radi tega »Slovenec« ne verjame Jutro-vemu« poročilu ter pravi: . Najprvo je Žerjavov zastopnik sodeloval, da se je katoliškemu duhovništvu zadala vnebovpijoča krivica, sedaj pa hoče Žerjav zabrisati nezaslišano ravnanje svojega druga s tem, da intervenira in potem to še po svetu razglaša. Ali je na svetu še kaj možatosti? Ali misli Žerjav, da ima opraviti z otroci?« Tako smo dobili nov dokaz za sodbo o tem, koliko je Žerjavovo delovanje« vredno!
Na Češkem se vrše 16. novembra volitve v drž. zbor. Kmečka stranka, katere vodja, kmet Antonin Švchla, je že več let ministrski predsednik, gre v volilni boj z najboljšimi nadami na uspeh. V malokateri državi se je tekom zadnjih let opravilo toliko koristnega dela, kakor na Češkem pod vodstvom agrarne stranke.
V Avstriji noče ponehati gibanje aa priključitev k Nemčiji. Vendar v Nemčiji sami tega gibanja ne pozdravlja ves narod. Mnogi protestantje so nasprotni priključitvi Avstrije, ker se boje., da bi s tem katoličani postali v Nemčiji premočni. Jugoslovani mora-jc paziti, da za slučaj združenja Avstrije in Nemčije dobimo slovenski del Koroške z Gosposvetskim poljem vred.
ARBORIN
■■■■
sredstvo za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, gosenični lep, ce-pilno smolo in druga razkuževalna sredstva za dom, vrt in hlev izdeluje tvrdka
CHEMOTECHNA^
Ljubljana
Mestni trg št. 10. - (Na dvorišču.)
Razširjajmo vedno Inpovsod misel zed in jenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! ^
Sli,STANKI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ »ZVEZE SLOVENSKEGA KMETSKEGA LJUDSTVA«.
Begunje v nedeljo dne 18. oktobra ob 11. uri dopoldne pri Jakobu Ser-nelu.
Cerknica v nedeljo, dne 18. oktobra ob 3. uri popoldne pri Kopitarju.
Ljubljana. Občni zbor krajevne organizacije ljubljanske bo v sredo, dne 14. oktobra ob 8. uri zvečer pri Levu.
Drenov grič v nedeljo popoldne ob 3. uri pri tov. Oblaku.
Ligojna v nedeljo dne 18. oklobra ob 11. uri dopoldne.
Želimlje in Golo. Predzadnjo nedeljo predpoldne je bil shod ZSKL v Želimljah v gostilni tov. Kramarja, popoldne pa na Golem tri tov. Pan-gercu. Poročal je tov. posl. Pucelj. Oba shoda sta bila dobro obiskana in sta soglasno odobrila podana poročila. Povsod se opaža med ljudstvom velika zadovcljncst, ker sta se SKS in SRS združili in ker Hrvatska se-ljačka stranka sodeluje v vladi. Narod pričakuje za ljudstvo od tega velikih koristi. Posebno narcd dobro ^idi, da so vsi ukrepi sedanje vlade bili storjeni na korist slovenskega ljudstva. Sramotenje od strani demo-kratarskega* in eselesarskega časopisja kmetsko ljudstvo ostro obsoja.
Preserje. V nedeljo 11. t. m. se je vršil sestanek kraj. organizacije ZSKL. Sestanka se je udeležil iz Ljubljane tov. Marinko, ki nam je obširno poročal o današnji politični in gospodarski situaciji. Na sestanku smo pretresali tudi vprašanje preserške-ga kolodvora. O tej zadevi bodemo pozneje enkrat obširnejše poročali.
Temišelj. V nedeljo 11. t. m. popoldne smo se v lepem številu udeležili političnega sestanka naše krajevne organizacije ZSKL. 0 sedanji politični situaciji in gospodarskih razmerah sta nam prišla poročat tov. Marinko iz Ljubljane in tov. Jakob Kušar iz Notr. goric. Hvaležni smo obema za lepe in si varne besede. — Na sestanku smo sprejeli resolucijo, v kateri zahtevamo, da se konča z brezmejno in nerazumljivo sedanjo davčno prakso in da «e čimpreje davki pravično izenačijo.
KRANJSKO. .
Jezero. V nedeljo 11. t. m. smo pri nas c-bhajah izvanr^dno svečanost, imeli smo namreč otvoritev nove šole. Otvoritev je izvršil predsednik kraj. šolskega sveta Jezero - Podpeč s tem, da je izročil ključ vodji šole g. učitelju Šajnu. Takoj po otvoritvi je blagoslovil novo šolo g. župnik Per ■ čič iz Preserja. Otvoritvi je prisostvovalo številno občinstvo. Opazili smo ljudi iz skoro vseh okoliških vasi. V jako lepem številu je bilo zastopano učiteljstvo iz Brezovice, Notr. goric, Borovnice, Iga, Ižanske vasi. Barja in Preserja. Videli smo dalje zastopnike skoro vseh krajevnih šolskih svetov z bližnje okolice, srezkega referenta g. Škulja, g. Li kožarja ter mnogo drugih odličnih gostov. Za zabavo je poskrbelo pevsko društvo iz Ljubljane, ki je s svojim ubranim petjem vzbudilo pozornost med občinstvom. Po končanem otvoritvenem programu, ki je bil lepo in skrbno pripravljen, kar je zasluga neumorno požrtvovalnega šolskega vcdje g. Šajna, se je pričela zabava, ki je trajala pozno v noč.
ŠTAJERSKO
Ši. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo 4. t. m. je bil tukaj shod SLS, na katerem je govoril g. Kranjc iz Celja. Obisk je bil kaj klavern. Od okoli 30 navzočih je bila najmanj ena tretjina pristašev naše stranke. Kakor na shodih SLS sploh, se je tudi tukaj potvarjala resnica. Govornik je lil menda mnenja, da naše ljudstvo ni o politiki prav nič poučeno. Iz neštetih medklicev in ugovorov se je lahko prepričal, da to ni tako in da ne požremo vsega, kar se nam vrže, pa naj je ta kost še tako spretno v verstvo zamotana. Govornik je med drugim izvajal, da so radičevci glaso- . vali za dvanajstine že meseca aprila ; ter da so oni odgovorni za sedanje visoke davke, dasi je znano, da je ravno j nasprotno res. Nadalje je trdil, da ho- j čejo radikali, radičevci in z njimi j Pucelj križ in veronauk iz šol spraviti. \ Glede te točke poudarjamo, da ima I naša stranka v svojem programu, da ' hoče verstvo v ljudstvu podpirati. Neresnico je tudi govoril, ko je rekel, da se SLS bije že od leta 1918 za av- i tonomijo Slovenije, medtem ko je vsa- j kemu šolarju znano, da je bila ravno
Shoda sta je vršila v Trebnjem in na Mirni. Udeležba je bila zelo lepa. Poročala sta tov. posl. Pucelj in tajnik Bukovec. V Trebnjem prisotne cselesarje in v Mirni prisotne orjuna-še bo še dolgo glava bolela, ker so bili tako neprevidni, da so se spuščali z našimi govorniki v boj. Prav jim je!
V	Preddvoru je bil preteklo nedeljo sestanek krajevne organizacije ZSKL, kjer je poročal tov. Mravlje. Navzoči so brez izjeme odobravali politiko naše stranke in izrazili edino pravilno mišljenje, da mora vse kmetsko ljudstvo v našo Zvezo.
V	Zgornji Beli je bil shod v nedeljo ob 6. uri zvečer. Po. govoru tov. Mravljeta se je vnela živahna debata, v katero so posegli zlasti navzoči delavci, ki so silovito napadali dr. Žerjava in SDS. Vsi so povdarjali potrebo čim prejšnje osamosvojitve v politiki vsega kmetskega ljudstva. V kmetski stranki mora biti združeno vse podeželsko ljudstvo. Vse tri Bele se pro-bujajo!
Šmarjeta ob Pesnici. Društvo kmečkih fantov in deklet Šmarjeta ob Pesnici je priredilo s sodelovanjem tov. Schickerja dne 27. septembra vinsko trgatev, ki je dobro uspela. Društvo je lahko zadovoljno tudi z gmotnim uspehom, ker bo s čistim dobičkom lahko izdatno povečalo svojo knjižnico. Društvo izreka vsem ude-ležnikom veselice in vsem, ki so k uspehu veselice pripomogli, posebno pa tov. Schickerju, ki je za to prireditev največ žrtvoval, prisrčno zahvalo. — Društveni odbor.
i» travnikom, 2 orala, poleg Bleda, ob bleško - zasipski cesti v Vintgar, stavbena parcela z najlepšim pogledom na Triglav in Karavanke, je na prodaj. Župniščc Zasip, p. Bled.

j SLS tista, ki je leta 1919 avtonomijo : prodala. (Opomba uredništva: Prosi-i mo, sporočite nam par prič, ki bodo potrdile, da je govornik dejal, da hoče tov. Pucelj spraviti križ in veronauk iz šol. Bomo moža pri sodišču naučili, kaj sme na shodih govoriti in kaj ne.)
Ormož. Dne 11. t. m. smo ustanovili pri nas »Kmečko hranilnico in posojilnico, r. z. z n. z.«, kateri je pristopilo že nad 70 uglednih gospodarjev. Ustanovno zborovanje je vodil tcv. Z. Rojs, kateremu gre v prvi vrsti zasluga, da je zbral tako sijajno število mož - zadružnikov. Za njim je predaval tov. Bende o pomenu zadružništva za gospodarsko povzdigo ljudstva. Po predavanju se je razvila živahna debata in slučajno poznana vplivna pristaša SLS sta morala pod silo dokazov pritrjevati uničujočim izvajanjem obeh tovarišev govornikov. Nato se je izvolilo načelsivo in nazdorstvo nove zadruge. Veliko število pristopivših članov dokazuje, da je bila ustanovitev tega denarnega zavoda nujna potreba. Želimo novemu zavodu, ki začne kmalu poslovati, najlepših uspehov v dobro izžemanega ljudstva! —
Marenberg. Nepostavnosti, ki so se vršile pri našem občinskem odboru, so prisilile g. vel. župana, da je razpustil naš občinski svet. Do tu sem bi bila stvar v redu, ako ne bi g. Pirk-majer imenoval gerentom baš bivšega župana. Mi občani - davkoplačevalci upamo v sedanjo vlade, da preskrbi da demokratarsko grmovje ne bo zraslo do nebes. »Jutro« je povedalo svetu, da so vsi člani novega sosveta — demokrati. G. veliki župan se igra z ognjem! Cenj. uredništvo pa prosimo, da nam ob koncu tega dopisa sporoči, kako se tako uradovanje imenuje. — Občani.
kupujte j
preden si ne ogledate velike izbire l zimskih oblek in ulstrov pri
JOS. ROM ■ LJUBLJANA j
Interesente vabimo na ogled!
SREČO V ZAKONU ustvarja samo skrbnost in vačnost gospodinje! Te vrline ima pa samo ona gospodinja, ki uporablja izključno samo milo »Gazela«!
■hbts;
f Dr. Ivan šusteršič je umrl v sredo zvečer 7. t. m. Rojen je bil v Ribnici 29. maja 1863 leta. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1896, a od leta 1912 je bil deželni glavar kranjski, zadnji te časti. S Krekom sta vodila SLS in dosegla velike uspehe. Odkar je SLS izgubila ta dva moža, naglo propada: Uspehov nima nikjer več in živi le še od šusteršičevega in Krekovega dela. šusteršič je leta 1918 zapustil domovino in se je vrnil šele leta 1922. Leta 1923 je še enkrat kandidiral. Toda bil je še prekratko doma — šele nekaj mesecev poprej se je vrnil in ni mogel volitve dovoljno pripraviti, vsled česar ni dosegel uspeha. Za Slovence ima dr. šusteršič velike zasluge. Naj v mini počiva!
Bohinjska Bistrica. Običajni vsakoletni živinski sejem, ki se vrši v Boh. Bistrici vsako leto na dan sv. Luka, se vrši letos en dan pozneje, ker je na ta dan nedelja. In sicer se vrši v ponedeljek dne 19. oktobra na živinskem sejmišču pri občinskem domu v Bohinjski Bistrici. Sejem obeta biti dober, ker bode na prodaj dovolj prvovrstne plemenske živine. Toliko v vednost vsem kupcem.
Iz pisma o davkih: »Šavnika naj d.aio v Beograd ali v Macedonijo. Če bo tam pokazal take uspehe, kakor pri nas, ga bomo priporočali v odlikovanje. K nam naj mesto njega dajo Srba ali Arnavta. Niti pod Arnavtom nam ne more biti slabše.« Pismo nam piše kmet. Značilno, da si ljudstvo želi z ozirom na dosedanje izkušnje na vodilno meste finančne uprave v Sloveniji neslovenca. Takih glasov smo slišali že mnogo.
»Dohodninski davek. Kako se napoveduje in kako se sestavljajo pr~ tožbe.« Založila Kmet. tiskovna zadruga v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Cena 10 Din, po pošti 11 Din. I Davkoplačevalci v lastno korist jako pridno posegajo po tej izborni knjižici. Kdor je še nima, naj ne zamudi nabaviti.
Morivcev — ni bilo! (Dopis.) »Slovenec« od 10. t. m. poroča: »Šli so pred njim v večnost možje, o katerih lahko rečemo, da jih ne rodi vsako stoletje:-Povše, dr. Žitnik, dr. Krek,* dr. Lampe; a sedaj je kot zadnji poglavitni steber tedanje zgradbe zadnjega deželnega zbora šel za njimi dr. šusteršič!« — Mnogim, da, le pre-| mnogim je na jeziku vprašanje, z a -kaj so ti velikani šli — morali
—	iti —? Iti tako zgodaj? In vsi? Vsi vemo, zakaj — ali natančnejši odgovor dobimo takoj, če v vrsto onih mož velikanov dodenemo še ime pridnega delavca za SLS, urednika Š t e f e t a, ki je radi SLS umrl. Vrgli so ga na cesto za plačilo za nedosežno delo in trud v prid časopisja SLS. Pri njegovem pogrebu ni bilo njegovih morilcev. — Povše in Krek sta trpela radi gotovih ljudi v SLS. Trpljenje radi teh njima je pretrgalo nit življenja in ubilo njih srce. V njih senci so pač iskali tudi svoje časti in profita. A iz groba obeh bi lahko slišali klic: Stran morivci in grobokopi slovenskega naroda! Bili so zraven — saj je bil pač tudj Judež ob sprevodu Hosane! Umrl je pridni, ženijalni dr. Lampe, od lastnih stanovskih bratov opsovan in opljuvan, od onih, katerim je delil dobrote. Gospodje naj se spomnijo na zadnji občni zbor Katoliškega slov. tiskovnega društva leta 1918 in na škandalozni nastop proti njemu vpričo škofa — dr. Lampe, ki je delal in trpel za K. S. T. društvo kakor noben
—	ni takrat našel razumevanja, usmiljenja, brambe. Vsled dela in truda na duši in telesu za SLS je strt, ubit umrl. Kdo je gnal v smrt ravnatelja Kmetijske družbe Gustava Pirca, nam je še živo v spominu. Dušno trpljenje, prizadeto mu nalašč in brez koristi za narod od SLS, je temu veščaku do-neslo smrt. Morilcev ob pogrebu tudi ni bilo zraven. Pri impozantnem pogrebu dr. šusteršiča smo videli vse: politične njegove nasprotnike, ki so mu izkazali zadnjo čast, kakor tudi hvaležne slovenske uradnike in do smrti mu zveste tovariše, somišljenike in prijatelje, ki so mu sledili v boju za resnico in pravico v delu za narod. A one sorte ljudi, ki so ubili dr. Lampeta in Štefeta in druge — ubijalcev in izdajalcev njegovih in celega naroda — teh nismo videli. Sram jih je bilo, in prav je bilo, da niso prišli med pošteno slovensko družbo. Ostali so daleč proč ali pa kje iz kavarniških oken kukali na zadnjo svojo žrtev, katera jim je ohranila življenje in jim priborila udobno mesto v SLS in njenih organizacijah. Silno telesno delo in neizmerna dušna bol je strlo orjaka, od Judežev izdanega. Judež je šel po svojem grdem činu se — obesit, ti slovenski judeži pa se drže kot klop in tirajo v propad ne samo SLS, am-
pak ves slovenski narod. Kot polip so \ se usesali v meso slovenskega naroda in pijo kri iz njega, ki po njih veliki j krivdi ječi in stoka in kolne natihoma ? svoje vodnike. Sedaj še tihoma kolne j te krvosese v SLS, ali ta kletev doni \ iz daljave in naznanja dan povračila in osvete. Kdo more preračuniti J ogromno škodo, ki jo je utrpel narod ; in jo bo še trpel vsled breznačelnosti, nedelavnosti in nespretnosti teh lju-: di? Razni voditelji, ki samo po kavar-; nah sede, igrajo in v petek in svetek uživajo na račun dobrega kmečkega ljudstva in delavcev, imajo na jeziku svoje katoličanstvo, da varajo narod, a so farizejski judeži, ki so ubili Slovencem najboljše može. Le listajte »Mladost« in pa »Slovenca« iz leta 1918 in potem »Slovenca« in »Domoljuba« iz leta 1923 in tudi lumpa mora biti sram tam nagromadene grdobije! In vendar so bili ti opsovani, oplju-vani, umetfio zasovraženi možje velikani dela in njih delo in sadovi bodo ostali njim in celemu narodu v čast. Izdajalec morilec pa imej zavest He-rostrata in Judeža, kateremu kazen ne odide. Bog ve, če je imel Herostrat rdeče lase, Judež, vemo, da jih je imel. Čast, slavo in denar sta oba ljubila — ne pa poštenja, ljubenzi in dela. Zato tudi ob lepem in iskrenem žalnem sprevodu za slovensko ljudstvo zaslužnega moža dr. šusteršiča morivcev ni bilo. —
Regulacija Gradaščice, Giinščiee in Malega grabna. Po več nego poldrugo-letnem obravnavanju je izdalo vodo-pravno oblastvo odlok, s katerim odo-bruje načrte za regulacijo Gradaščice, Giinščiee in Malega grabna, kakor jih je predložil Glavni odbor vodne zadrug za obdelovanje Ljubljanskega barja. Projekt je stopil že tudi v stadij izvršitve. Pričel se je kot prva etapa te prepotrebne regulacije zgraditi moderen betonski jez pri Kožarjih. Gradnjo je prevzela Stavbna družba v Ljubljani kot najcenejša po-nudnica in ima biti jez dogotovljen še pred zimo. Čim bo jez zgrajen in bodo dana potrebna sredstva, se namerava še to zimo pričeti z uravnavo struge Gradaščice od Viča do izliva v Ljubljanico, nakar prideta na vrsto Glin-ščica in Mali graben. Pozivamo vse merodajne činitelje, da to akcijo pod-pirajo, posebno naj bi država izdatno subvencionirala to ne samo narodnogospodarsko važno, marveč tudi iz zdravstvenih in vodovarstvenih ozi-rov potrebno podjetje.
Kovan drobiž za 1 dinar pride kmalu v promgt. Papir po 1 Dinar, ki izgleda že naravnost strašno, gre kmalu iz prometa, menda 1. januarja 1926.
Obesil se je v zaporu okrajnega sodišča v Radovljici bivši telovadni učitelj M. Bergant.
Na Bledu v hotelu Petran sta se 7. t. m. rano zjutraj ustrelila okoli "25 let stara možki in ženska. Pred samomorom sta uničila vse, iz česar se bi dalo dognati, od kod sta. Denarja nista imela.
Smrt pod vlakom. V Domžalah je skočil pod vlak 60-letni stari kovač J. Jerovšek. Vlak ga je raztrgal. Baje je ravnal v polni pijanosti.
Umor na Dolenjskem. V Beli Cerkvi pri Šmarjetskih toplicah so našli v neki luži truplo domačina, za katerega se je mislilo, da je že davnaj od- : šel v Ameriko. Osumili umora in za- ; prli so nekega nasilnega in delomrž-
nega moža, ki ima na vesti že mnogo j hudodelstev.
j Roparski napad v Ljubljani. Celo
to je že mogoče! V soboto zvečer krog 8. ure zvečer se sprehaja v glavnem drevoredu v Tivoliju neka gospodična. Naenkrat priskoči mož v lepi obleki, pograbi ročno torbico iz rok gospodične in zbeži. V torbici je bilo okoli 200 Din denarja. — Če bo šlo tako naprej, človek nikjer ne bo več varen pred roparji.
Na Cetinju (črnagora) se je pričela obravnava proti veliki roparski tolpi. Obteženih je 41 roparjev. Povabljenih je več sto prič. Obravnava bo trajala približno dva tedna.
Bogastvo bivšega nadvojvode Friderika je še vedno silno veliko. O priliki neke sodne razprave na Dunaju se je dognalo, da posestva Frideriku še vedno nosijo letno okoli 500 milijonov (pol milijarde!) dinarjev. Razen tega ima 7 zabojev zlatih in srebrnih predmetov in mnogo naloženega denarja v bankah v Švici in na Angleškem. Na Madžarskem poseduje veliko elektrarno. — Vidi se, da eo Habsburžani iz svojih »ljubih« narodov mnogo naropali in nakradli. Dasi-ravno so leta 1918. mnogo izgubili, jim je še vedno preveč ostalo.
Nov roparski napad na župnišče je bil izvršen predzadnji torek zvečer na Šentjurški gori. Župnik je roparja prepodil. Dognalo se je roparja v osebi Mihe Koritnika iz Klanca pri Komendi, ki je letos že bil kaznovan radi zlorabe orožja. Dolgo se je potikal
po Kokri, a zadnji čas se je držal novega doma na Krvavcu.
Rumunski Čaruga, V krajih, kjer se Donava izliva v morje, je cela tri leta ropal strahoviti razbojnik Teren-te. Orožniki ga niso mogli vloviti, zato
so poslali nad njega celo diviziio vojakov. Vkljub temu, da so ga obkolili, se je izmuznil. Preoblekel se je namreč v vojaka in pomagal samega sebe loviti. Napajal je tovariše vojake in ušel. Hotel je v Ameriko. Toda v Hamburgu so ga spoznali in izročili Rumuniji. Bil je obsojen na smrt, a pomiloščen v dosmrtno ječo. S pomočjo žensk, ki so norele za njim, se mu je posrečilo pobegniti. Odšel je v Rusijo. Sedaj pa se je zopet vrnil v Rumunijo in začel znova ropati. Jemlje samo bogatašem, revežem pa pomaga. Na kmete je izdal proglas, da se je vrnil kot njihov zaščitnik. Kmetje so mu hvaležni in ga skrivajo, radi tega je oblastem silno težko ga izslediti.
_ Nov Salomon. V Ameriki se je ločil mlad zakonski par. Premoženje je obstojalo le iz pohištva in sodišče je reklo, da pripada vsakemu polovica. Ločeni mož je takoj vzel pilo, žago, nož in škarje ter pohištvo razre-zal na jednake dele in polovico vsakega predmeta poslal ženi. Žena je tekla na sodišče, toda brez uspeha, ker se je soprog držal le besedila sodbe. Tako je hudobija naredila iz moža novega Salomona.
Ljubljanska posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 je imela od 1. januarja do 1. oktobra t. 1. sledeči denarni promet: Vplačanih vlog 1,984.150.44 Din, izplačanih vlog 1,150.256.79 Din, izplačanih posojil 1,304.801.04 Din, vrnjenih posojil 559.331.04 Din, stanje vlog 1. oktobra t. 1. 2,214.368.60 Din, celotni promet t. 1. 6,644.238.67 Din. Hranilne vloge obrestuje od 1. oktobri) t. 1. sledeče: vloge brez odpovedi po 6%, vloge na trimesečno odpoved po 8% in vloge na šestmesečno odpoved po 10%.
Kako naj spravljamo krompir čez zimo.
Veliko se je že govorilo, pisalo in razpravljalo o tem vprašanju. Toda še sedaj se ne zavedajo mnogi, kakšne velike vsote izgubi naše narodno gospodarstvo vsled slabega spravljanja krompirja. Gotovo je, da znaša škoda v shrambah za krompir vsled gnjilobe najmanj 10%. Po statistiki, ki jo je izdelal g. J. Lakatoš, pridelamo v Jugoslaviji na 203.269 ha, če računamo povprečno na 1 ha 74.4 q, 15,136.749 q krompirja. Samo v Sloveniji pa na 48.741 ha povprečno na 1 ha 82.5 q 4,021.962 q krompirja. Torej 10% pridelka krompirja v celi državi je približno iy2 milijona q. Pri današnji ceni krompirja po 100 Din je to 150,000.000 Din škode, ki jo trpi vsled gnjilobe narodno gospodarstvo, v Sloveniji pa 400.000 q po 100 Din je 40,000.000 Din. Recimo, da se malo pobrigamo, da krompir skrbneje spravimo, da zmanjšamo to škodo vsaj za 1%. Torej pridobi narodno gospodarstvo v celi državi 15,000.000 Din, samo v Sloveniji 4,000.000 Din.
Omenjena škoda nastane, če izkop-Ijemo krompir ob neugodnem vre-
menu. Pomislimo pa, da bo letos škoda vsled neprestanega deževja in ker je bil letos krompir silno napaden od plesnobe, mnogo večja. Krompir nam gnije že v zemlji in kaj bo še z njim do spomladi, če se ne potrudimo, da preprečimo vsaj v kolikor nam je mogoče tako velike izgube.
Pri nas se večinoma spravlja krompir v kleti. Klet mora biti v ta namen suha, čista, po možnosti pobeljena z apnenim beležem, zračna in primerno hladna. Preskrbljeno mora biti tudi za zračenje, ker krompir je živ organizem, kakor druga živa "bitja, ki potrebuje zrak, da lahko diha. Dalje izpariva vodne pare iz sebe (se poti). Če ni preskrbljeno za zadostno prezračenje, se para kondenzira, t. j. spremeni v vodo na površju krompirja ali na stenah. Vlaga pa podpira gnitje krompirja. Često se zgodi, da postane krompir sladak. Pri dihanju se namreč spremeni škrob v krompirju v sladkor in potem, če je dovolj zraka, t. j. kisika, v ogljikov dvokis. Vsega tega se pa lahko obvarujemo, če klet pravilno zračimo. V kleti se mora vzdrževati toploto okoli 6—8 stopinj C. Pri nizki toploti 2 do 3 stopinje ped ničlo nam krom-
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z nJim se širi najuspešnejše naša ideja !
HMMitlMM «1 »nrm	.nOT r »	.^•^^»■Mfvatill I ■ IMMMMMMMM^^MaMMM^^^MninMM^—nTTilMi. 11" flV^iirfll^MM T—1— I ■ ■	**
pir emrene, pri višji toploti nad 10 stopinj C. nastane nevarnost, da se krompir segreje ter se tako pospeši gnjiloba, posebno če je previsoko naložen. Zato ne smemo položiti krompir na zemljo, ampak na kakšne deske par prstov nad zemljo, da ima zrak pod njim prestop. Na nje naložimo kFompir toda ne nad eden in pol metra. Ves krompir na enkrat nakopičiti se ne priporoča, ampak je bolje če pustimo nekaj časa, da se vrsta posuši ter šele petem naložimo zopet drugo vrsto. Priporoča se zato, da se krompir, posebno iz težke mokre zemlje na primernem prostoru preden ga spravimo v klet dobro posuši. Dokler še ni mraz, moramo vsaj vsaki drugi dan prezračiti klet. Ko pa pozimi to ni mogoče, ker je nevarnost, da bi nam krompir zmrznil, damo na vrh neko- j liko slame, ki ima namen vsrkati v sebe vodne pare, ki jih izhlapeva krompir in eventuelno braniti ga pred hujšim mrazom.
Če se izpolni vse te pogoje, pa se gotovo vsaj deloma obvarujemo teh velikih škod.
Kdor nima kleti ali pa ni za to primerna, lahko spravlja krompir v t. zv. podsipne jame. V ta namen si naj poišče suh svet. Jama se izkopa kar na vrh, dolga je pa po potrebi. Krompir se strehovito naravna v tej jami. Potem se pokrije s slamo kakih 20 cm v debelosti in ko že prihaja mraz, se še nasipa na slamo 30 do 50 cm prsti. Če pa je huda zima, se da še na to ne-
koliko suhega slamnalega gnoja. Treba je pa tudi tukaj skrbeti za zračenje. V to svrho se zbije štiri deske in naredi kakor kakšen dimnik, ki se ga že v naprej da v jamo tako, da gleda iz grebena ven. Seveda mora imeti malo strešico, da ne dežuje v jamo. Če je mraz, se enostavno zamaši s slamo. Okoli jame kaže napraviti plitev jarek, da deževnica lahko odteka.
Na ta način izključno spravljajo krompir in peso na Češkem.
Anton Rožet.
Sadna razstava na Grmu.
3., 4. in 5. oktobra se je vršila na kmetijski šoli na Grmu sadna in vrtnarska razstava, ki jo je priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu. Letos, ko ima dolenjsko sadje radi slabih pridelkov sadja na Štajerskem in Gorenjskem izjemno dobro ceno, je bila ta prireditev še posebno važna in koristna. Na razstavi smo se lahko znova prepričali, da se brž najdejo kupci za lepo sadje, a da so razmeroma še jako redki tisti kmetje, ki znajo ceniti vrednost svojih sadnih pridelkov.
Razstave so se sicer udeležili z lepimi vzorci tudi številni kmetski posestniki, a mnogi, ki bi lahko imeli od nje največ koristi, niso pokazali zanjo prav nobenega zanimanja. In to je žalostno znamenje. Takšne prireditve bi morale biti živahna manifestacija gospodarske zavednosti kmetskega
ljudstva, a spet smo opazili — da naš dolenjski krnet jako počasi napreduje. Koliko zanikarnih sadnih sort je še po naših sadovnjakih in koliko prvovrstnih jabolk (žlahtnih dolenjskih voščenk) je šlo spet letos v izgubo ozir. se je prodalo pod ceno! Razstavnemu odboru so se prijavili kupci za cele vagone voščenk, a tisti, ki bi se mogli in morali okoristiti s temi ponudbami, pa še zraven ne pridejo!
Razstava je nudila obilico jako poučnih zanimivosti iz sadjarstva in vrtnarstva. Z zelenjem in cvetlicami bogato okrašeni razstavni prostori so vzbujali pri obiskovalcih splošno občudovanje. Precejšen del razstave je obsegalo tudi vrtnarstvo. Razstavljene vzorce sadja so zvečine kupili Ljub-ljančanje, ki so zlasti v nedeljo obiskali razstavo v obilnem številu.
Požrtvovalnim prirediteljem te obširne, skrbno pripravljene in izredno koristne razstave vsa čast!
Živinski sejem v Ljubljani 7. t. m.
Prigon 66 volov, 93 krav in telic, 15 telet, 250 prascev, 5 ovac, 313 konj in 24 žrebet. Cene: Voli prvovrstni za kg žive teže 9—10 Din, voli rejeni 8—8.75, krave debele 8—8.50, krave rejene 7—7.50, klobasarice 4—5, te-lice debele 7.50—8.50, biki debeli, težki 9—10, biki rejeni 7.50—8.50, teleta težja debela 12—13, teleta re-jena 10.50—11.75, teleta zaklana 1.4.50
do 16.50, prašiči špeharji domači 14.50—16.50, prašiči špeharji domači 14.50—16.50, peršutarji 12—12.50, prašiči zaklani 17.50—18.50, banaški špeharji 19—20, plemenski prasci po 6—10 tednov stari komad 150—200, ovce 5—6 Din kg žive teže, plemen ske krave s teleti 3500—5800 Din, konji 3500—6000 Din. Kupčija je bila živahna. Za debele vole in težka teleta se dosežejo lepe cene. Povprašuje se precej za debelimi domačimi prašiči. Za plemenske prasce in ovce ni zanimanja. Cene se bodo menda držale.
Mariborsko sejmsko poročiio. Na
svinjski sejem dne 2. oktobra se je pripeljalo 270 svinj, 2 kozi in 3 ovce. Cene so bile sledeče: prašički 5—6 tednov stari, 75—125, 7 do 9 tednov 150—225, 3 do 4 mesece stari 260 do 300, 5 do 7 mesecev stari 350—450, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650, leto stari 850 do 1000. Za kg žive teže 10 do 14.50, mrtve teže 15—18 Din. Prodalo se je 165 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na i svinjski sejem dne 9. oktobra se je , pripeljalo 123 svinj. Cene so bile sledeče: Prašički 5 do 6 tednov stari 100 do 125, 7 do 9 tednov 150 do 225, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 350 do 450, 8 do 10 mesecev 500 do 650, leto stari 900 do 1000 Din. Za kg žive teže se je plačevalo 12 do 14.50 in za kg mrtve teže pa 15 do 18 dinarjev. Predalo se je 79 komadov.
Prišel je žid v Ljubljano, je mislil, da v zaspano prinesel bo novost.
Ponujal laške lige in razne migomige, — kdo mara za norost?
Ponujal je mazila, sleparska razna mila, a kupil niliče ni!
Pri nas »GAZELA« mil« si svet je priborilo, vse drugo nam smrdi!
Saj je svetovnoznano napravilo Ljubljano, zato ga vse časti!
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
iiiiiiiiiiiiiiniiuiiii Marijin trg štev. S iiiiiiiiiiiiiikiiiihii
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči rečun ter jih Obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Najboljše in zato najcenejše kupite edino le
Edino najboljši
Telefon 913
šhralni stroji in kolesa so ,c
Josip Petelinc-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner,Ph6niXinAdler
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje, ši vilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika.
Na veliko in malo!
BLASNIKOVA
lin
za navadno Sefo ki ima 365 dni.
^VELIKA PRATIKA"
je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevnn
že od naših prededov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride
prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo o dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih
tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA - BREG ŠTEV. 12.
"M
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večie in stalne vioae o&restDje po dooofnri.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi.
I
„Panonija" j
■BHIHHHHiHHHHII^^HHHHHl^EflBBBHBEEHBBSflHIHRKElHnEBBl
• ———————————————— .
: osrednja gospodarska zadruga j
Maribor
• •
• •
: Izvoz sadja, krompirja in drugih kmet- : : skih pridelkov preskrba kmetijskih in : gospodarskih potrebščin.	j
\ Prostori v Meljski ulici 12 na dvorišču j
i	(prej „Orient").	j
•••••••••••••••••••••••••••••i
Najcenejše
strešno
kritje!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini —' takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov e m« ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in lidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
Illllllllllllllllllllllllillllllltlllilllllllllllllllllllllllllll
Priznano najboljše
R
za žganjekuho in druge gospodinjske potrebe §§ izdeluje tvrdka


r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ul. 18—20. §§
K o KI k ur en Črte cene.---Točna postrežba. j||
Ullll
15
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
17"OrF Džamonja in drugevi, V i\. 1 dr. 2 0. zev., Maribor.
Največji Izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves
(čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno yrm«vje ia drevje imamo selo leto. — Zahtevajte cenike!
I

TISKARNA
»MERKUR"
lllllllllllllillllltllllllllltllllllllllllllllRllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll
TRG. - INDUSTR. »ELNIŠKA DRUŽBA
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 13 Telefon SI. 532	Telefon »t. 552
Se priporoča za izdelavo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
Ia bavarsko ziato in bronze
Klobučarji Vufier,* vlag° ¥ klobuke Crkoslikarji Podobarii Kamnoseki
Kniinrtuo7; p|a,n0- us"ie- PaPir vseh "st,
mljiyu¥5£i lepenko sivo in rjavo itd.
Tapefniki
razno umetno usnje
Sedlarji
dobe najceneje Iz zaloge pri družbi
„ŠAGRW, UIIUIII, KMLII PETRA TRG 3

KRCIVE ŽILE
si zavarujte s pat. RNTl\IQR!X obvezo CENA DIN ISO—.
NaroČila:
M. BARTt, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 2.
j
JAVNA DRAŽBA.
Na dam 25. oktobra prodavati ču m na Javnoj dražbi
25 kom. prekobrojnih punokrvnlh amerikanskih kasača 1 17 komada prekobrojnih konja
punokrvne engleske rase. Konji potiču iz ergela i Kamenden i Kulpin, pastuši i kobile starosti od dvije do 14 godina. — Dražba če se održati u
KULPINU NA DAN 25. OKTOBRA U NEDELJU PRIJE P0DNE U 11 SATI.
Reflektanti, koji žele prisustvovati dražbi, neka pravovremeno najave svoj dolazak na Ergela Kulpin, pošta Kulpin (Bačka). Posljednja je Staniča Pašicevo, gdje vozovi stižu iz Novog Sada u 10-4 sat. prije podne, a iz Subotice u 10 5 sat. prije podne. Na stanici Pašicevo čekati če re flektante kola za prevoz u Kulpin.
Upravnik Ergela Kamenden i Kulpin
Došii so vsakovrstni
poljedelski stroji,
katere dobite po najnižji ceni pri tvrdki
FRANC HITTI, Ljubljana
Martinova cesta 2.
Krojači, šivilje in Bešivitje!
S 1. novembrom priSetek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk g pošto potom učnih rizb.
Dipl. krojna šola, Židovska 5, Ljubljana.
KDOR KUPUJE BLAGO
asa
moške in ženske obleke
najde dobro, trpežno in veliko izbiro po najnižji ceni v čez SO let obstoječi manufakfurni trgovini
R. MIMJLAlie
„Pri škožu". - Ljubljana.

Dalmatinski Ia
| portland cement
svetovne znamke
0
1SK03V0M'

v zalogi pri osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani, r. z. z o. z.

Odgovorni urednik: MILAN MRAVLJE. - Za Konsoreij >Kmet»kega liatac IVAN PUCELJ, narodni posla«*. - Za tiskarno >Merkurc: ANDREJ SEVER.