LETO IX 10 december 1983 glasilo szdl občine logatec ICE Les iz gozda drugače v zadnjih treh letih se je v logaških gozdovih marsikaj spremenilo in ^'sikateri občan si ne zna razložiti vsega, kar opaža na svojem rek-'Bcijskem pohodu po gozdu ali pa gredoč s puško na lov. kaj se dogaja? Temeljni organizaciji TOZD in °K Gozdarstvo Logatec, katerima kupano gospodarjenje z logaš- gozdnim bogastvom, sta se na prelomnici: menjata se na-■ spravila lesa iz gozda do konč-eBa porabnika in tehnologija izde-Ve gozdnih sortimentov. &o nedavnega se je les iz logaš gozdov do kamionskih cest vla-" Pretežno z vprežno živino Ker pa te živine na logaškem območju le manj, jo nadomeščajo traktorji. a bi bilo takšno spravilo uspešno, Potrebno zgraditi dovolj široke «°zdne vlake z drugačnimi elementi *9iba, kot so jih imele stare konj->ke p0ti. Vgradnja traktorskih poti pred- tavi 'Ja za gozdarje velik problem, se zavedajo, da morajo realizirati težnosti, ki jih pred njih postavlja *u*ba, in so zapisane v gospodar-načrtih, obenem pa je gradnja Kdno draga, saj se cena za 1 km pdne vlake giblje poprečno med OO.OOO do 200.000 din, glede na Ptovost terena. . si bo bralec lažje predstavljal, ;°'iko vlak je potrebnih za normal-spravilo lesa iz 1 ha gozda, naj Javedem le okvirni podatek; od 120 I 150 m na kraškem vrtačastem *renu. Poleg tega naj bi bila na 1 ha gozdne površine zgranih še 26 m gozdne ceste. Leta 1981 je bila pri KLI Logatec postavljena moderna linija za lupljenje lesa iglavcev, s čimer se je faza lupljenja lesa prenesla iz gozda v skladišče Dokaj preprosto povedano, v resnici pa ni tako enostavno. Prenos te faze dela iz gozda je namreč pogojen s tem, da mora biti les pravočasno, v poletnem času pa najkasneje v 14 dneh, pripeljan v skladišče in obeljen, sicer bi imeli v gozdu in na lesu več škode kot koristi Les bi postal plen gozdnih škodljivcev, lesarja in lubadarja, s čimer bi se zmanjšala kvaliteta, obenem pa bi bilo ogroženo zdravstveno stanje gozdnih sestojev. Če strnemo teh nekaj dejstev v končno misel, nam bo jasno, da prihaja v naši gozdni proizvodnji do sprememb zaradi industrializacije gozdne proizvodnje. Da pa bo leta stekla, morajo biti izpolnjeni pogoji, predvsem ta, da so gozdovi dovolj odprti s prometnicami, da je organizacija dela taka, da izdelan les ne bo ostajal predolgo v gozdu, ter da se bo cena oblikovala po kvaliteti dobavljenega lesa Boris Opara, dipl inž gozdarstva SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984 VSEM OBČANOM ŽELIJO DPO LOGATEC, SO LOGATEC in UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC V teh novoletnih dneh bomo tolikokrat rekli besedo SREČNO. Tolikokrat bo izgovorjena, napisana, slišana, zaželjena. Na vsem svetu, v vseh jezikih, na tisoč različnih načinov. Besedo SREČNO uporabimo največkrat za prijatelja, sorodnika, sodelavca, tudi znanca in ob novem letu celo za soseda, ki ga na cesti redko pozdravimo. Kot nekaka čarobna beseda je, s katero rešujemo ob novem letu prepire, spore, celo krize in slabosti. Beseda, s katero obračunamo s starim in začenjamo novo. Saj poznate tisto: »Kar je bilo je bilo, bo že drugo leto bolje!« Pa bo res? Samo z besedo SREČNO gotovo ne. Bolje bo samo, če stvari ne bomo reševali z besedami, ampak z dejanji, če obračunov ne bomo delali s SREČNO, ampak s SREČO nas vseh. Srečo pa krojimo mi. Ne samo za novo leto, ampak vsak dan, vsak trenutek našega življenja. Zato vsak dan delajmo tako, da bomo srečni, ker le srečni ljudje lahko ustvarjajo srečno družbo. Mi za delovnimi stroji, mi v učilnicah, v pisarnah, na poljih, v vrtcih in domovih starejših občanov, naredimo leto 1984 SREČNO. Jugoslovansko pohištvo v Ameriki KLI-jevi stoli na ameriškem trgu Ameriško tržišče je prav gotovo največji trg na svetu, seveda pa je zato na tem trgu tudi največja konkurenca, največja brezobzirnost, največje so zahteve itd. KLI Logatec že več kot 20 let izvaža na to zahtevno tržišče, vendar tudi zanj velja neusmiljena konkurenčna borba. Nič nam ni zaradi dolgoletnega nastopa poklonjenega, vedno znova se moramo potrjevati pri vseh kupcih ne glede na svetovni nazor, vero ali narodnost. Bralce Logaških novic želim seznaniti z nekaterimi dejstvi izvoza v Ameriko, da bi boljše razumeli prizadevanje KLI-ja za obstanek na svetovnem trgu. New York je center svetovne trgovine, v njem so predstavništva največjih svetovnih družb, na Wall Stretu so sedeži največjih svetovnih bank, celo Združeni narodi imajo na tem geografsko majhnem prostoru - Manhattnu - svoj sedež. Ni slučaj torej, da se največji trgovski posli opravljajo prav tu in na svoj način dirigirajo gospodarske in politične odnose v svetu. Odločitev Slovenijalesa za prodajo pohištva v Ameriko pred dvema desetletjema je odločilen korak tudi za KLI-jevo prisotnost na ameriškem trgu. Zgodovino navajam zato, da bi lahko razumeli gledanje naših slovenskih in jugoslovanskih lesnih organizacij na delovanje KLI-ja v odločilnih trenutkih poslovanja v Ameriki. Tudi v KLI-ju je včasih premalo prisotna zavest, da proizvajamo za zelo zahtevno tržišče in da je naš obstoj odvisen zlasti od dobre oziroma najboljše kvalitete izdelkov in servisa, to je rokov izdelave in pravočasne odpreme Vedeti moramo, da se je v zadnjih 10 letih ponudba kolonialnega pohištva iz Jugoslavije, raznih tipov in njihovih izvedenk, povečala za skoraj petkrat in da nam konkurirajo še Romuni, Čehi in Poljaki ter v kriznih časih tudi dežele Daljnjega vzhoda. Naša prednost je lahko samo v tem, da smo najkvalitetnejši, da vedno znova delamo nove programe in da imamo odličen servis. V grupi 21 - to je v najenostavnejših kolonialnih stolih so nas že dohiteli v Šipadu, Krivaji, Vrbovskem, Uroševcu, Les-kovcu in drugi, zato je vsako uspavanje z doseženim zelo nevarno za naš nadaljnji obstoj. Dohodek, ki ga ustvarjamo v teh najnižjih grupah, komaj še pokriva stroške proizvodnje, če pa bodo cene lesa še naprej tako vratolomno naraščale, bodo ti najenostavnejši stoli kazali rdeče številke. Neplanirana in nedosežena delitev dela - delitev programov - nas je pripeljala do tega, da vsi proizvajamo in v Ameriki prodajamo - nekateri celo ponujajo za vsako ceno - približno enake stole. Gospodarska kriza konec leta 1981, v letu 1982 in prvem četrtletju letos, ko so se zapirala mnoga vra- ta, tako proizvajalcev kot trgovcev v ZDA, je povzročila, da se tudi Slovenci in Jugoslovani nismo več držali nikakršnega dogovora o nastopu na ameriškem trgu, ampak smo eden drugemu zniževali dosežene cene, čeprav vsi skupaj zato nismo nič več prodali Človek si težko predstavlja, da je v našem samoupravnem socialističnem sistemu možno s tako brezobzirno in nelojalno konkurenco izrivati s tržišča druge, ki so s trudom dosegli primerne cene in položaj. Za to trditev imam tudi dokaze. Drug problem jugoslovanskega nastopa v ZDA je nekontrolirano odpiranje montažnic. Te se po pravilu odpirajo prav tam, kjer jih že ima Slovenijales ali Lesnina. Še več: prišleki, namesto da bi predhodno analizirali tržišče in možnosti prodaje ter absorpcijsko moč določenega teritorija, s podkupovanjem novačijo tako trgovske potnike kot tehnični kader, da prehajajo v njihove montažnice. Tak divji, nesmotrn in z družbenega vidika neracionalen način odpiranja novih montažnic bi morala naša oblast regulirati z jasnimi kriteriji, če hočemo doseči, da ne bomo razprodajah našega dela. O tem sem že obvestil tudi GZ Jugoslavije in upam, da se bo kaj premaknilo na bolje. Letošnja pot v Ameriko ni bila namenjena le običajnemu pregledu reklamacij in dogovorom o prodaji za naslednje leto, ampak predvsem spremembi cen, ki so zadnji dve leti močno padle. Jasno je, da cen ni težko spuščati, umetnost pa jih je dvigniti. Prav v tem pa je bilo največ težav, in to ne le s kupci in posredniki, ki neradi pristanejo na višje cene, saj vedo, da bodo dražje blago težje prodajali in ne bodo po želji rastli njihovi dobički, temveč so bile težave zlasti z jugoslovansko konkurenco. V posebnem odboru GZJ s sedežem v New Yorku je bilo namreč pred našim prihodom v Ameriko dogovorjeno, naj se cene kolonialnega pohištva v 1984 letu ne bi spreminjale. Sekcija se je sestala 28. 10. v New Yorku, kjer sva bila poleg dveh Slovenijalesovih in dveh Lesnininih članov s tov. Nikom Željkom prisotna kot edina predstavnika slovenske lesne industrije. Močnejše pa je bilo zastopstvo Šipada, Krivaje ter drugih, ki so prišli na sestanek z namenom, da se prejšnji dogovor o cenah potrdi. Veliko je bilo potreb- KLI-jevski stoli na sejmu pohištva v High Pointu njem letu večji čisti devizni doM*'1 no dokazovanja, da mi že dosegamo višje cene, da se kriza počasi umika, da v Ameriki raste produktivnost, da pada nezaposlenost, da se je dvignila gradnja stanovanj, da končno raste narodni dohodek, da bo letos 4 % inflacija, za drugo leto pa se pričakuje 5 % stopnja itd. Zahtevali smo, da se cene povišajo od 5 do 7 % ter določijo tudi cene baznim proizvodom. Po mučnem prerekanju se je večina strinjala, naj se cene delno popravijo, za koliko, pa naj bi določili na drugem sestanku. Led smo torej le prebili in na tem novem sestanku sekcije je bilo dogovorjeno, da se cene povečajo za 5 %, določile pa so se tudi cene baznih proizvodov. Mi smo v Ameriki dosegli višje cene od tega dogovorjenega povečanja in ni težko izračunati, če vemo, da je naša prodaja skoraj 9 milijonov $, za koliko bo v nasled- v KLI-ju. S tem, da je tudi v Beogradu P trjeno stališče sekcije iz New Vor , še ni rečeno, da bodo vsi d0fl°JJJ tudi spoštovali. Nujno moramc za področje spoštovanja dog° jene rasti cen imeti ustrezno spr ^ Ijanje in primerno kaznovanje (n^ sodišče časti, ki ga imamo se tistih, ki se požvižgajo na dogov ieno gje Borba še ni končana, P°be°jti leve ni moč samo z besedo spra nazaj v kletko. Zelo pomembno vio-iveiji go pri tem morata imeti naši najv ^ izvozni organizaciji SlovenijaleS Lesnina, pa tudi drugi direktni izv niki, da se spet ne bo ponovil P poln nered, ki je vladal v krizn obdobju, in je zaradi tega naša bena skupnost izgubila precej gocenih in prepotrebnih deviz. Franc GODINA, dipl- dra' Razvrednotenje stabilizacijskih prizadevanj delavcev Gradnika Delavski svet je 25. oktobra 1983, zbor delavcev pa 28. oktobra 1983 obravnaval in sprejel periodični obračun za letošnje tričetrtletje Splošne ugotovitve so: - pozitivno gospodarjenje, vendar zaskrbljujoči rezultati: - rast celotnega prihodka v primeri z lanskim za 55 % - rast stroškov za 70 % Rast stroškov je naravnost absurdna; nanjo je bilo nemogoče vplivati. Absurd je toliko hujši, če upoštevamo izpričano stabilizacijsko naravnanost delavcev Gradnika, saj: - smo fizični obseg proizvodnje z enakim številom zaposlenih presegli glede na enako lansko obdobje za več kot 10 % (primerjava proizvodnje 1982-1983: pesek: 16.819 m' 2/091 kvadri: 322.595 - 445.070; bet-< 3.803 m' - 6.851 m'; cement: 1 ton - 2.738 ton; železo: 113 t°n 172 ton); rfe. - s skrbnejšim odnosom do , lovnih sredstev in materiala smo v hranili materiala za '• - upoštevajoč težje pogoje 9° podarjenja, smo prihranili ener?«t; (zlasti goriva) za dobrih 8. - izrabo delovnega časa smoz ■ cionalizirali tako, da smo de'0 koledar prilagodili družbenim zar1 vam pa tudi izrazito sezonskim P gojem in vremenskim razmeram- Nadaljevanje na 3. s"*" Razvrednotenje stabilizacijskih Prizadevanj delavcev Gradnika *Waljevanje z 2. strani »Bolniški stalež do 30 dni nam je *Pelo zmanjšati za 1,5 %. Brez možnosti vpliva na brzdanje "Velikega naraščanja stroškov pa ""o ostali, ko je šlo zlasti: Za izredno rast cen domala j*em reprodukcijskim materialom; zavajamo le podražitve temeljnih "fcterialov v letu 1983: - cement za 41 % I železo in armaturne mreže za 59% - les za 48 % 2. Za dvigovanje cen energije: P gorivo za 43 % ~ elektrika za 25 % 3- Za obrestne skoke od 12 % na '8 % oz. 30 %. Ob taki draginji in zaradi znane *arni toviš rznitve nismo ne mogli ne smeli Sevati pogodbenih cen iz I. poli. 'B,°s niti za dinar. Po odmrznitvi cen Sltio uspeli dvigniti ceno le betonom kvadrom (in to šele julija letos) !a 35 %, med tem časom pa se je Cement ponovno podražil, itd Tako 16bil padec dohodka samo na kvad-za 500.000 din na mesec. Tako je ravno pretirano dvigova-"le cen povsem razvrednotilo naša s'abilizacijska naprezanja. Drugo poglavje, ki siromasi naš '°hodek, pa moramo še prav po-6bno naglasiti, čeprav smo o stva-'stl ničkolikokrat obveščali ta ali oni 0r9an in tudi družbenopolitično *uPnost. Gre za že ustaljene izgube 'ko munalni dejavnosti individualne 'abe Naša opozorila niso zalegla J"' tedaj, ko smo dokazovali opravi- enostdo ureditve komunalnih tarif, katerimi bi lahko pokrivali tekoče J že podedovane izgube. Tako ni Jjo moč uveljaviti višje cene za od-*°z smeti po nobeni od treh ponu-"6nih variant, pač pa »složno« dodamo povsem nemogočo situa-C'i°- še naprej naraščajočo planira-"° izgubo, ki jo še vse doslej pokri-"a dohodek delavcev v gradbeni dednosti. Pod težo tovrstnih primanj- 'iajev ni čudno, da prihaja do neso-ra*rnerja med dohodkom in oseb- v vodovod - tekoča izguba do 30. 9. v Prenesena izguba nim dohodkom. Namreč primanjkljajev v komunali se je nabralo za 11.983.078 din. Primanjkljaj v komunalnih naložbah, ki ga še vedno pokriva Gradnik, ker komunalna sredstva ne zadoščajo, znaša 4.496.460 din. Seštevek vseh navedenih primanjkljajev znaša torej nekaj več kot eno staro milijardo dinarjev, oziroma natančno: 11.983.078,- din Vse navedeno, divjanje nabavnih cen, zamrznitev naših prodajnih cen, visoke obresti in komunalne izgube, je izjemno bremenilo dohodek Gradnika, tako da je dohodek narasel le za 27 %. Ko bi navedenih bremenitev, za katere delavci nismo imeli dovolj blažilnega vpliva, ne bilo, bi izkazovali znatno višji dohodek in tudi čistega dohodka bi bilo najmanj za 8 do 9 % več. V tem primeru bi 26 % rasti osebnega dohodka ne prekoračili z družbenim dogovorom dogovorjene rasti v naši DO, glede na sicer doseženo rast čistega dohodka le za 19 %. Resolucijske določbe in na njih temelječi družbeni dogovor o razporejanju dohodka, ki je ustavno sporno določil odvisnost osebnega dohodka od čistega dohodka, niso predvidevale take rasti cen reprodukcijskih materialov in ne energetiki pa tudi ne obrestim v letu 1983. Prizadevanja delavcev za večjo storilnost so bila uspešna, antiresolu-cijska gibanja tržnih cen pa so porušila razumljiva razmerja dohodek čisti dohodek: osebni dohodek. Zaostajanje rasti osebnega dohodka je doseglo že tisto mejo socialne zaskrbljenosti, da so Gradnikovi delavci začeli kar številno zapuščati delovno organizacijo in se zaposlujejo v tistih delovnih organizacijah v občini, ki jim zagotavljajo boljši OD in daleč primernejše delovne pogoje (na toplem, na suhem, pod streho, pa še delovni čas, ki daje boljše možnosti za dodatni zaslužek). Od- din 1983 1.194.000 1.727.000 f obresti za manjkajoča obratna sredstva skupni primanjkljaj za vodovod jj kanalizacija - tekoča izguba do 30. 9 1983 * Prenesena izguba * °bresti za manjkajoča obratna sredstva SkuPni primanjkljaj za kanalizacijo * smeti - tekoča izguba do 30. 9. 1983 " Prenesena izguba * °bresti za manjkajoča obratna sredstva skupni primanjkljaj za odvoz smeti ločitev, da smo s 26 % rastjo osebnega dohodka le blažili vse večje socialne tegobe (ob polletju je 15 delavcev še vedno prejemalo manj kot 10.000 - din mesečnega OD, 41 kvalificiranih delavcev pa ni preseglo 15.000 - din mesečnega OD) sočasno pa ostali še vedno v ugodni pariteti glede na dohodek, je delavski svet soglasno potrdil, prav tako sindikalna organizacija, mladinska organizacija in organizacija ZK Gradnika. Tako je odločil tudi zbor delavcev. Ker je na dlani, da bi samo odprava primanjkljaja v komunali popravila razmerje v rasti dohodka glede na družbeni dogovor, je tudi zbor delavcev odločna zahteval, naj se izguba v komunalnih dejavnostih pokrije v okviru družbenopolitične skupnosti ali kako drugače, če se s predlogi novih cen ne da pokriti iz- 2.921.000 705.000 3.626.000 589.533 633.000 1.222.533 322.320 1.544.853 422.935 1.203.249 1.646.184. 669.950 2.316.134 gub. Delavci ne pristajajo več na to, da bi še naprej prenašali breme komunalnih izgub in si tako onemogočali izplačevanje ugodnejšega OD. Menimo, da smo ravnali tudi skladno s stališčem republiškega komiteja za delo, ki meni, naj bo rast OD odvisna od doseganja boljših rezultatov (večji fizični obseg proizvodnje), boljšega dela (varčevanje z materiali in energijo) in poslovanja (ugodnejša izraba delovnega časa, upad bolniških). Zgolj odvisnost OD od dohodka oz. čistega dohodka je namreč nesprejemljiva ravno zaradi navedenih okoliščin, ki so bremenile naš dohodek (cene - komunalni primanjkljaj), ki izkazujejo dohodek oz. čisti dohodek dovolj izkrivljeno Zaradi vsega tega tudi menimo, da so naša ravnanja pri delitvi OD utemeljena. Delavci Gradnika Frontnosti še vedno ne razumemo »Delo občinske konference SZDL posega na vsa področja dela in življenja delovnih ljudi in občanov. Prav zato je težko našteti posamezne uspešne akcije in konkreten delež te organizacije pri razvoju občine,« je v svojem uvodu poudaril predsednik OK SZDL, tovariš Miha Kleč, na programsko volilni konferenci OK SZDL, ki je bila 14. 11 1983. Na njej so delegati ocenili delo v obdobju od 1979 do 1983. Konference so se poleg delegatov udeležili tudi gostje: predstavniki občine, predstavnik RK SZDL, tovariš Zorčič in predsednik MS SZDL, tovariš Milan Marinič. Delegati so v tri ure trajajoči razpravi posebej veliko pozornosti namenili aktivnostim v zvezi z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Socialistična zveza je stalno spremljala družbenoekonomske odnose v občini, predvsem je skušala sproti spremljati ustvarjanje in delitev dohodka - predvsem v smislu družbenih dogovorov in predlagala rešitve. Pri obravnavi poslovnih rezultatov OZD je bilo ugotovljeno, da so ti solidni, čeprav predvsem na račun rasti cen. Stopnja akumulacije se sicer veča, kar kaže da je gospodarstvo upoštevalo situacijo doma in v svetu, toda nekatere stvari se še vedno niso spremenile. Odnosi med TOZD še vedno niso pravi dohodkovni odnosi, kar pogojuje tudi današnji položaj, ko ugotavljamo, da še vedno nimamo združenega dela, ki naj bi reševalo temeljne razvojne probleme. Še vedno so problemi na področju skupne porabe, kajti dohodkovna sposobnost ni v zadostni meri spremljala rasti družbenega standarda. Zaradi parcialnega planiranja in ob pomanjkanju usklajenosti prihaja do neusklajenega razvoja. Precej časa so delegati namenili delovanju delegatskega sistema in razvijanju novih oblik samoupravne- ga odločanja in ob tem poudarili predvsem nujnost stalnega družbenopolitičnega usposabljanja, saj le to omogoča lažje povezovanje teorije z vsakdanjo samoupravljalsko prakso. Čeprav je bilo narejeno veliko, še vedno nismo naredili vsega, kar je to področje zahtevalo od nas Predvsem še vedno delamo vsak zase, nepovezano, zato so akcije zbledele. V tem se kaže, da pojma frontnosti še vedno ne razumemo, kar so potrdili tudi delegati KK SZDL v svojih razpravah Ob kopičenju težav v ekonomskem in družbenopolitičnem življenju delegati pogosto izgubljajo jasne cilje ter se tako na enostaven način odmikajo razreševanju zapletenih vprašanj. Delegati so vedno bolj postavljeni v položaj pasivnega opazovalca. Na seji je bilo ugotovljeno, da še vedno preveč pristajamo na stanje, saj se le redko pokaže na odgovornost tistega, ki sklepa ali dogovora ni izpolnil. S tem pa bledi tudi vloga SZDL. Ljudje na to opozarjajo, hočejo, da se na probleme odkrito pokaže. Tudi tukaj bi morala priti do izraza frontnost socialistične zveze. V SZDL se moramo navaditi ljudem povedati, kako naloge uresničujemo, in kdo so tisti, ki to zavirajo. Tak pristop bi moral biti tudi pri pripravah stabilizacijskih programov in bi moral postati naš način življenja in dela. Glavna razmišljanja in razprave delegatov so našle svoje mesto v programskih usmeritvah za naslednje obdobje, ki so jih sprejeli na seji Delegati logaške OK SZDL so za novega predsednika OK SZDL izvolili Marjana Debevca, za podpredsednico ponovno Metko Rupnik in za sekretarja Jakoba Kokalja. Na konferenci so delegati izvolili tudi povo predsedstvo in njegove organe. Branka Kum Povzetki s 16. seje občinske skupščine Na 16. seji skupščine občine Logatec, ki je bila v sredo, 7. 12. 1983, ao bile obravnavane naslednje zadeve: a) devetmesečni rezultati gospodarjenja v občini Logatec, b) osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Logatec v letu 1984, c) problematika malega gospodarstva v občini in predlogi ukrepov za razvoj, d) obravnava dogovora o financiranju Temeljnega sodišča v Ljubljani. V nadaljevanju so bili obravnavani osnutki odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od'plačil za storitve. Obravnavan je bil tudi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Obravnavana in sprejeta pa sta bila predloga odlokov, in sicer o cenah za geodetske storitve v občini Logatec in o spremembah odloka o proračunu občine Logatec za leto 1983. Delegat iz KS Rovte je postavil dve vprašanji, ki sta se nanašali na oskrbo z vodo v Rovtah in na poslovanje bencinske črpalke v Rovtah v zimskem času Odgovor na obe vprašanji bo pismeno posredovan delegaciji v KS Rovte in ostalim delegacijam oz. konferencam delegacij. Pri obravnavi devetmesečnih rezultatov gospodarjenja v občini je bilo povedano, da v naši občini trenutno ni nobene TOZD ali OZD, ki bi gospodarila z izgubo. To pa še ne pomeni, da smo lahko z rezultati povsem zadovoljni. Delegat iz DO »GRADNIK« je podal podrobnejšo obrazložitev glede dohodka in osebnih dohodkov delavcev v tričetrtletju 1983. • Po razpravi so delegati sprejeli sklep, da se rezultate sprejme, pri tem pa se upošteva pripombe IS in razpravljalcev na skupščini. V naslednji točki dnevnega reda je bil obravnavan osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Logatec v letu 1984. Po krajši obrazložitvi so imeli delegati več ustnih in pismenih pripomb. Delegati DO KLI predlagajo, naj se procent nominalnega dohodka poviša s 25 % na 27 % Poleg tega predlagajo, da se ne planira za 10% višjega izvoza, ampak za 7-8 %, kolikor ga planirajo v njihovi DO. Tudi počasnejše naraščanje realnega osebnega dohodka ne bi smelo biti nižje od republiške usmeritve. Občinski odbor .gospodarske zbornice Logatec je imel na osnutek resolucije več pripomb, ki jih bo pri oblikovanju predloga možno upoštevati. Pripomba na osnutek resolucije je bila tudi glede kmetijske proiz- vodnje. Delegat iz družbenopolitičnega zbora je menil, da ni potrebno predvidevati povečanja kmetijske proizvodnje (predvsem mleka in mesa), če je potem to neuresničlji-vo. Glede na vrsto pripomb in na dejstvo, da je to osnutek resolucije, je predsednik SO pozval vse delegacije, da pripravijo dodatne predloge in jih posredujejo komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje, da bo možno pripraviti predlog, ki bo obravnavan in eventualno sprejet na skupščini v mesecu januarju 1984. V šesti točki dnevnega reda je bila obravnavana problematika malega gospodarstva v občini in predlog ukrepov za razvoj. Ta problematika je za občino zelo pomembna in ji je treba posvetiti večjo pozornost. Delegacija obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev je podala na predložene materiale več pripomb, ki jih bo potrebno skrbno proučiti in jih v dokončni program vključiti, če so sprejemljive. Nadalje je bil obravnavan dogovor o financiranju Temeljnega sodišča v Ljubljani. Temeljni dogovor predvideva način financiranja. Ta je odvisen od števila zadev. Ker se je to v zadnjih letih za občino Logatec povečalo, moramo prispevati za naslednje leto 0,14 % več sredstev. To znaša približno 5.000 din Predlog o povečanju je bil sprejet. Za vsako leto se sprejme dogovor o usklajevanju davčne politike v občini, ki je usklajen z republiškim dogovorom. Iz obrazložitve je bilo razvidno, katere spremembe so za naslednje leto predvidene. V razpravi je bila podana le ena pripomba, ki pa bistveno ne vpliva na vsebino dogovora. Dogovor je v razpravi do naslednje skupščine (28. 12. 1983). Vsi, ki se želite podrobneje seznaniti s spremembami, ki so predvidene za naslednje leto, lahko dobite ta dogovor pri vodju delegacije za DPS. Predhodno je ta dogovor obravnaval tudi družbeni svet za vprašanje davčne politike. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je bil obravnavan na seji in vsebuje vse spremembe iz osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike. Te spremembe so: znižanje davčnih stopenj za nekmete zaradi uvedbe prispevka za pokojninsko zavarovanje in uvedba olajšav za vlaganje v razvoj turizma, spremembe razponov davčnih osnov in stopenj v obrtni in poklicni dejavnosti, dopolnitev olajšav v obrtni dejavnosti in dve spremembi pri davku po odbitku. S strani delegatov na ta osnutek ni bilo pripomb. Osnutek je v razpravi do naslednje seje SO. Nadalje Je bil obravnavan osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za sto- ritve. Iz obrazložitve je razvidno, da gre predvsem za naslednje: občinski prometni davek naj bi bil povišan od dosedanjih 4 % za prodajo vozila v roku dveh let na 15 % za vozila, ki bi bila prodana pred potekom enega leta od pridobitve, oziroma na 10% za vozila, prodana po poteku enega leta do dveh let pridobitve Po poteku dveh let lastništva prometni davek ni več obdavčen. V osnutku odloka je dodana tudi klavzula, da v primeru, če kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, to ugotovi uprava za družbene prihodke. Osnutek je posredovan v razpravo do naslednje seje. Predlog odloka o cenah geodetskih storitev v občini Logatec predvideva le spremembo 3. člena dosedanjega odloka. V tem členu so določene cene za geodetske storitve. Nove cene znašajo: - za terensko delo geodeta P° opravljenih norma urah - 360,00di" - za pisarniško delo geodeta P° opravljenih norma urah - 310,00* - za risarsko delo po opravljeni norma urah - 210,00 din, - za figurantsko delo - 186,00* Če te primerjamo z dosedanji"11 cenami, ugotovimo, da gre za Pre' cejšnje zvišanje. Pripomniti Pa 'e treba, da so nove cene še vedn" bistveno nižje kot v drugih občina11' Sloveniji. Predloženi predlog Je " sprejet. Obravnavan je bil tudi predlog00 loka o spremembah in dopolni^3 odloka o proračunu občine L°9aJe za leto 1983. Na predloženi predi"8 ni bilo nobenih pripomb in je bil s°8 lasno sprejet Nadaljevanje na 5. Šola, telefon in učiteljica Glede na različno razumljenost mojega članka »Šola, telefon in učiteljica«, ki je bil objavljen v prejšnji številki Logaških novic, se čutim odgovornega pojasniti, kaj sem želel s člankom povedati. Nikakor nisem hotel ocenjevati dela učiteljice v Lazah, niti ne, ali diha šola s krajem ali ne. Za kaj takega nisem niti pristojen niti dovolj seznanjen z dejanskim stanjem. Če krajani Laz niso zadovoljni z vlogo šole v kraju, se morajo o tem pogovoriti sami - če se le da na delegaciji za vzgojo in izobraževanje in nato na seji Krajevne konfet"0 Socialistične zveze delovnega ¥ stva. Edini namen mojega članka je pokazati, kako danes radi nek&te izkrivljajo podatke, ob tem pa se" zavedajo, ali pa se nočejo zaveo*^ da marsikomu tako delajo krivico škodo. Kadar bomo o vseh problem^' nepravilnostih spregovorili od'"1'j na javnem mestu in ob prisotn0s tistih, ki jih vse skupaj zadeva," bodo potrebni taki in podobni i'8" ki. „ Marko K«* Članek Šola, telefon In učiteljica, ki je bil objavljen v prejšnji številki Logaških novic, Je vsaj po prispevkih, ki so prišli na uredništvo Logaških novic, imel veliko odmevnost med bralci, posebno med krajani Laz. Uredništvo podpira usmeritev, da bi v glasilu dobili prostor tudi polemični članki, vendar moramo vedeti, da časopis ni primerno mesto za dialoge posameznikov. Odmeve na posamezne članke bomo radi objavili, vendar le, če bodo ti odmevi tehtni In dovolj direktni. Želim odgovoriti vsem tistim, ki menijo, da učiteljica v Lazah ne opravlja zadovoljivo svojega dela. Upam si trditi, da svoje delo in dolžnosti opravljam solidno in o tem ni potrebno razpravljati ne na sestankih, ne v gostilnah, ne kje drugje. Ne zapiram se za šolska vrata. Iščem stikov in sodelovanja z vsemi. Na žalost pa je v Lazah le peščica ljudi, ki je pripravljena razvijati kulturno, zabavno in drugo življenje v kraju. Trdim tudi, da so bili do sedaj šola, dramska skupina pod vodstvom Marije Šibenik ter nekateri mladinci In vodstvo krajevne skupnosti edini nosilci kulture v kraju. Za vse pomembnejše praznike skupno pripravljamo proslave. Pionirji vS\ ko leto pod mojim vodstvom P'[ pravijo za 29. november samos<0^ no proslavo v TOZD Kuverta Ljubljani, ki je pokrovitelj Pionirk ga odreda TV-20 v Lazah. Vsi ^ tud; vključeni v pionirski zbor, ki 9 vodi tov. Jernej Jeršinovič. Z ukinitvijo šole v kraju (o tems je tako na široko in glasno razp<*\ //'a/o; bi v Lazah zamrl precejšen ° kulturnega in družabnega življeg j Želim, da bi bilo več sodelovanj strani ostalih krajanov, ker bi ' tako ohranili to, kar nam je v Lali še ostalo. Iz tega lahko vsak sklepa, da ^ teljica in šola »dihata« s krajem-Zdenka Teka^c O delu, vlogi in možnostih mladih pri odločanju V okviru priprav na 9. sejo CK ZKS, na kateri je bilo govora o položaju in delu mladih, smo v Logatcu zaključili aktivnosti na skupni seji predsedstva Občinske konference ZSMS in Občinskega komiteja ZKS, ki je bila sklicana za 22. november. Kako aktualna je tema, ki je bila na dnevnem redu, je jasno pokazala razprava. Zelo jasno se je tudi pokazalo, da mladi vidimo posamezne stvari v precej drugačni luči kot starejši. Medtem ko smo se mladi pritoževali predvsem glede vpliva, ki naj bi ga imeli pri posameznih odločitvah in nad možnostmi za delo, so nam starejši očitali tudi majhno zainteresiranost do družbenega delovanja in preslabo aktivnost na precej področjih. Ob dnevu JLA . sPet je leto naokoli in pred nami 'eše pomemben praznik - dan JLA, 8a bomo kot vselej proslavili svetno in delavno. Letošnja proslavitev bo v znamenju 40-letnice 2. zaganja AVNOJ-a ter velikih bitk na '"Jtjeski in Neretvi. Praznik JLA, ki ga praznujejo vsi "6iavniki SLO, nudi priložnost za "regled doseženih rezultatov na področju ljudske obrambe in družbe samozaščite v preteklem letu. °b tej priložnosti bi želeli seznami naše občane tudi o letošnji dednosti teritorialne obrambe obči-"8 Logatec in o predvidenih aktivistih v sklopu počastitve dneva JLA - 22. decembra. Aktivnosti v TO občine Logatec ®° bile v tem letu podobne kot lani. iSe leto je potekalo usposabljanje, ,ako enot kot posameznih starešin J1 vojakov specialnih vojaških strokovnosti. Povzetki s 16. seje °bčinske skupščine Občane želimo seznaniti, da bo j^slednja skupščina 28. 12. 1983. ^bravnavana bo problematika alkoholizma v naši občini, poročilo o do-°ku in porabi sredstev samopris fevka v desetih mesecih letošnjega eta ter predlogi odlokov, ki so bili "a seji 7. 12. 1983 posredovani kot 0snutki. .v Prvi točki dnevnega reda bo pr-V|° sodeloval tudi četrti zbor, in si-c0r zbor socialnega varstva. , Gradivo za prvi dve točki bo obeljeno v prilogi v Logaških novic, ^di v bodoče bomo skušali objaviti . L°Qaških novicah čim več gradiva jj tako omogočiti vsem občanom, ?a se z njim dobro seznanijo in pre-*° delegatov posredujejo svoja Mnenja in pripombe. y naslednjem letu želimo še na-?a|jnjega sodelovanja in obilo uspe- 0v Pri našem skupnem delu. Sekretariat SO Na rednem vojaško-strokovnem usposabljanju je bilo v tem letu le manjši del naših enot, več pa je bilo dopolnilnega usposabljanja rezervnih starešin enot in štabov TO Logatec. Poleg teh osnovnih aktivnosti, so pripadniki TO sodelovali tudi na raznih športnih aktivnostih, predvsem tekmovanjih Tako so se udeležili tekov po poteh partizanske Jelovice v Dražgošah, smučarskih tekov TO Ljubljanske pokrajine, teritoriade v Ribnici ipd. V organizaciji OŠTO in Smučarskega kluba Logatec pa so zelo uspeli teki SLO v Logatcu. Od ostalih pomembnejših aktivnosti je potrebno omeniti tudi priprave in uvodno-začetno usposabljanje mladincev in mladink-prosto-voljk, ki jih bomo za dan JLA sprejeli v TO občine Logatec. Do konca leta imamo v načrtu še vrsto aktivnosti v počastitev tega praznika, in sicer, svečanosti ob sprejemu mladincev in mladink v TO, razglasitev napredovanih rezervnih vojaških starešin, podelitev nagrad najbolj uspešnim pripadnikom TO ter vrsto športnih tekmovanj. Da bi v čim večjem številu počastili dan JLA, ki je praznik celotne naše družbe, še posebno pa vseh dejavnikov SLO, vabimo pripadnike TO občine Logatec in ostale, da se udeleže vseh aktivnosti, ki bodo organizirane v občini. Vsem pripadnikom JLA, TO in ostalim dejavnikom SLO čestitamo za dosežene rezultate In jim želimo srečno novo leto 1984! Miro Pogačnik Razprava je na koncu vendarle pokazala, da je resnica - kot ponavadi nekje na sredini in da čaka obe strani še precej dela. Sicer pa smo tako eni kot drugi sprejeli precej obvezujočih sklepov in stališč, med katerimi so najpomembnejša naslednja: - 00 ZSMS morajo postati mesto uresničevanja interesov širokega kroga mladih ljudi. Člani ZK morajo v tej smeri delovati bolj intenzivno in angažirano ter zagotavljati pogoje za vključevanje čim večjega števila mladih na interesna področja, v delegatski sistem, v samoupravne organe. - Komunisti, ki delajo v TK, v Kulturni skupnosti, v društvih, družbenih organizacijah morajo zagotoviti pogoje za vključevanje mladih in pri tem upoštevati različne interese mladih. - Komunisti, ki delujejo v DPS, v SIS, v vodstvih klubov, društev, družbenih organizacijah so dolžni skrbeti za primerno materialno osnovo in ostale materialne pogoje v vseh oblikah in aktivnostih, ki se jih udeležujejo mladi. - Zaradi pomembnosti in zahtevnosti mentorskega dela z mladimi, morajo komunisti, ki delajo v kulturi, TK in ostalih društvih ter organizacijah, še posebno v osnovnih šolah, kadrovanju, usposabljanju, posebno pa tudi nagrajevanju mentorjev posvetiti posebno pozornost. - Večjo pozornost morajo komunisti v mladinski organizaciji (OK ZSMS, predsedstvu OK ZSMS, 00 ZSMS) posvetiti idejnopolitičnemu usposabljanju mladih in pri tem uporabljati sodobne, ustrezne oblike in metode. - Usposabljanje mladih delavcev, samoupravljalcev v združenem delu, v KS morajo z večjo odgovornostjo opravljati vse DPO v občini (ZK, SZDL, sindikat). VSEM PRIPADNIKOM JLA ČESTITAMO OB 22. DECEMBRU OK SZDL in UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC - Mladi komunisti morajo doseči, da bo družbena aktivnost mladih postala pomemben pogoj pri kadrovanju, pri štipendijski politiki... - 00 ZK morajo sprejemanju mladih v vrste ZK posvetiti več pozornosti in s tem zagotoviti pomla- . jevanje svoje organizacije, zagotoviti morajo večjo povezavo med 00 ZSMS in 00 UK. - Mladi se moramo posluževati možnosti, ki jih nudijo že obstoječe oblike organiziranosti, predvsem povezavo s SZDL in dosledno uporabljati delegatske poti za uveljavljanje stališč in interesov - 00 ZK v osnovnih šolah, vrtcu, člani ZK v društvih, klubih, družbenih organizacijah so dolžni posvečati večjo pozornost patriotski vzgoji in idejnemu razčiščevanju nalog. - Dosledno se je potrebno vključevati v kadrovsko in štipendijsko politiko pedagoških delavcev in strokovnih delavcev - kadrov v društvih, klubih, družbenih organizacijah. - Problematiko mladih, njihova stališča in predloge je potrebno obravnavati in razreševati enakopravno in odgovorno na vseh nivojih in okoljih. Marko Kek Vse stranke obveščam, da je bila 17. 12.1983 odprta nova cvetličarna na Cankarjevi 9. V njej bom nudil različno cvetje, izdeloval sveže vence in ikebane, razne šopke (poročne, darilne ...). Med drugimi bom prodajal razna gnojila in drobne okraske. Se priporočam Cvetličarna Janez Pečkaj Petkovec 5 61373 Rovte Rezervni starešine -letos uspešni! Čez 200 rezervnih starešin organiziranih v treh krajevnih konferencah Zveze rezervnih vojaških starešin (Rovte, Tabor, Naklo) Je v letošnjem letu ohranjalo, dopolnjevalo in utrjevalo znanje in veščine na idejno-po-litičnem, vojaško-strokovnem ter obrambno-samozaščitnem področju. Teoretično in praktično usposabljanje naj bi Jim omogočilo uspešnejše opravljanje dolžnosti v oboroženih silah, civilne dolžnosti In opravljanje vseh nalog v zvezi z usposabljanjem civilnega prebivalstva, komitejev za SLO v KS In obrambnih krožkov na šolah. V letošnjem letu so se rezervni vojaški starešine temeljito seznanili z vojaškopolitičnim položajem v svetu, obravnavali so gospodarske in varnostno-polltične razmere v domovini In občini, proučevali so oblike neoboroženega odpora v pogojih začasno zasedenega ozemlja, se seznanili z organizacijo protipožarne zaščite, z oblikovanjem blagovnih rezerv v miru in še bi lahko naštevali. V praktičnem delu vzgoje in usposabljanja, ki so mu letos namenili največ pozornosti, pa so streljali, Izvedli orientacijski pohod In opravili taktično nalogo (z vodenjem delovne karte). Poprečni rezultat praktičnega usposabljanja, če to Izrazimo s številko, je 3,6. Bolj kot številčni rezultat pa je pomembno dejstvo, ki se je izrazito pokazalo, da je mogoče le s povezovanjem teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj napredovati. Teme, ki praktično še niso zadosti preverjene oz. so se pri njih na usposab- ljanju pokazale v znanju starešin še vrzeli, pa bodo ustrezno mesto našle tudi v programu usposabljanja v prihodnjem letu. Najboljši posamezniki v praktičnem preverjanju znanja so bili: Drago Arhar, Marjan Gutnik in Tomaž Smrtnik, ki so ta mesec na letni programski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin v občini dobili tudi diplome. Na konferenci so podelili tudi plakete za prizadevno delo posameznikov v krajevnih konferencah. Pred tem so se na sestankih krajevnih konferenc člani seznanili z letošnjimi rezultati pri vzgoji In usposabljanju ter sprejeli programe dela za leto 1984. Usposabljanje je pokazalo, da se da tudi z minimalnimi sredstvi dosegati dobre rezultate, posebej ob dobri organiziranosti in povezovanju teoretičnih vednosti s praktičnimi veščinami - to dokazuje tudi manjša odsotnost na usposabljanju kot prejšnja leta. Matjaž Kek Kaj je na vprašanja novinarskega krožka OŠ »EDVARD KARDELJ« ODGOVORIL VOJAK - BIVŠI UČENEC ŠOLE šole za rezervne oficirje v Bileči. Tu sta organizacija in način dela nekoliko drugačna kot v običajnih vojašnicah. Imamo več dolžnosti in učenja. Kljub temu pa nam ostaja čas tudi za športno dejavnost in odmor. Sedaj pa k vprašanjem: - ČESA JE VOJAK NAJBOLJ VESEL? Po mojem mnenju je vojak v začetku služenja vojaškega roka najbolj vesel prvega pisma. Pozneje pa se veseli predvsem vsakega uspeha pri delu, saj se zaveda, da s tem prispeva velik del k obrambi naše domovine. - ČESA V VOJSKI NE MARAŠ? To vprašanje je dokaj težko, saj poznate pregovor - sto ljudi, sto okusov. Jaz v vojski na primer ne maram dežja, ker ovira delo vojakov. Vendar pa je tudi to treba vzdržati. Spomnimo se ob tem naših tovarišev borcev v NOB, ki so borbo proti okupatorju mnogokrat vodili v izredno težkih pogojih. - ČESA SE VOJAK NAJBOLJ BOJI? Vojak se seveda ne bi smel bati ničesar. Vendar pridejo trenutki, ko se tudi vojak boji. Največkrat je to v času, ko mora vojak sredi noči na stražo. A ta strah vojak premaga že po prvi taki straži. Zatorej te hrabro naprej. - KDAJ TI JE NAJBOLJ DOLGČAS? Kot dijaku šole za rezervne oficirje mi v šestih mesecih, odkar sem v JLA, ni bilo niti za trenutek dolgčas. Vse svoje skrbi nadomestiš z delom, športom, kulturno-zabavni-mi aktivnostmi ter s pogovorom s tovariši in starešinami. Če naletiš kdaj na težave, pa pravi odgovor in pomoč vedno najdeš pri tovariših. - ALI SE PRI VOJAKIH LAHKO ODGOVARJA? - ALI SO PRI VOJAKIH ZELO STROGI? V JLA te sprejmejo z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Starešine so kot starši, vojaki kot tvoji prijatelji. Disciplina pa tu pomeni pravočasno in vestno izpolnjevanje ukaza in postavljenih nalog, vstajanje, odmor in spanje - vse ob določenem času. Ali je to težko? - Tega ste vsi več ali manj že navajeni doma in v šoli. Če niste, pa je to priložnost, da pridobite lepe navade, ki vam bodo koristile v življenju. - KAJ JE V VOJSKI NAJLEPŠE? Najlepši trenutki v vojski so v začetku, ko se vojak privaja na vojaško življenje. Spozna tovariše z raz- ličnih krajev Jugoslavije, z razlik običaji in navadami. Kar je novo, P je običajno za človeka tudi lep°- - KAJ SVETUJEŠ BODOČIM Vu' JAKOM? v Svetujem jim, da se ob vstopu JLA kar najhitreje prilagodijo vo/8 kemu življenju in da se trudijo doseganje čim večjih uspehov ' Tito je dejal: »Več znanja v m"' manj krvi v vojnih . je Vojska je velika šola, v kate'1 veliko naučiš: metod vojskovati rokovanja z orožjem in tetini ^ spoznaš nove kraje in ljudi. ^se pozitivno deluje na obrambo n° Jugoslavije. „ Dragi člani dopisniškega kro« Tako sem poskušal čim bolje oo9 voriti na vaša vprašanja. Če vas nima še kaj, pišite! j Pozdrav, Ed**" Planinci gradijo dom Aktivnost logaških planincev ne preneha. Tako so si poleg ostalih obveznosti zadali še nalogo, da zgradijo planinski dom. V najem so vzeli »Cajnarjevo« stanovanjsko hišo v Novem svetu, ki jo bodo preuredili za potrebe planinske rekreacije. Z adaptacijo so že pričeli. Popravili so že streho ter na novo preuredili dve sobi in kuhinjo. V njej bo centralni objekt z jedilnico in gostinskim delom ter prenočišči v nadstropju. Velikih sprememb na stavbi ne bo, ohranjena bo tudi zelo razgibana fasada. Vsa dela pri domu bodo opravljena kot prostovoljno delo logaških planincev, ki si že od začetka gradnje prizadevajo za uspešno opravljeno delo. Seveda tudi brez problemov ne gre! Zatika se pri vseh gradbenih materialih, zaradi česar bo potrebna pomoč delovnih organizacij. Do danes so marljivi planinci že opravili preko 600 prostovoljnih delovnih ur. Nesporno pripada pri tem velika zasluga gradbenemu odboru in njegovi operativni skupini, ki nenehno spremlja celoten potek gradnje Pomemben delež pri gradnji planinskega doma pa pričakujemo še od ostalih članov društva in telesnokulturnih orfl8 zacij ter mladine. ^ Ker planinsko društvo ne raZP0 ^ ga z večjimi finančnimi sreds'*"' so potrebna za obrtne usluge in 8jJ remo, se tudi na tem mestu priP" 8 ča vsem, ki bodo prejeli prosnie ^ pomoč, da jih z razumevanjem 0 ravnavajo in skušajo najti fin8" ^ ali materialna sredstva Društvo hvaležno za vsako najmanjšo P moč. . „ Planinski dom ne bo namen) samo planincem, temveč bodo ' ta odprta vsem občanom, ki lju^p naravo in rekreacijo V ta nai" j bodo zgrajeni pri domu razni šp0' objekti. V prvi fazi bo urejeno " nišče, prostor za odbojko in trasi na trimska steza. Tudi bodo lahko prišli na svoj račun tamkajšnjih terenih. Tako bo za leži vse obiskovalce tega doma, ki i^j prostoru obdanem z lepimi g°z° t in tratami, preskrbljeno za pnie oddih in športne dejavnosti. e Ko se bodo pričele večje del°v akcije na teremu, vabi planinSva društvo staro in mlado, da prisp6 j vsaj urico prostovoljnega dela, d8 ga v najkrajšem času odprli. , Janez Čan« Pesnik in pisatelj Ivan Albreht - naš rojak Pesnik, pripovednik in mladinski Nsate// Ivan Albreht se je rodil 7. Na 7693 v Hotedršici. Gimnazijo k obiskoval v Ljubljani. Med prvo Svetovno vojno je bil vojak, po vojni "8 je bil na koroškem bojišču bo-wnik in propagandist za slovensko broško. Med obema vojnama je opravljal različna dela. Največ le pi-SW. Med okupacijo ga je italijansko "o/aSko sodišče obsodilo na smrt, Pozneje pa je bil pomiloščen in obalen na 20 let zapora. Po osvobo-*"W je delal kot družbenopolitični klavec. Umrl je 12. aprila 1955 v liubljani. 'van Albreht je bil zgodaj zrel člo-*">k, življenje je dobro poznal. Bil je 1'užabne, morda malce lahkomisel-"e In veselo zgovorne narave. Zgo-se je otresel šolske discipline, "*st/ tiste, ki je prepovedovala zaplati v razne lokale, najstrožje pa -j>o čudni logiki - v kavarne. Albreht ™ dovo/j svobodno obiskoval gos-'""e, kjer se je začel kot srednješo-8c višjih razredov družiti z literati In jetniki. Poleg Cankarja in Županja le poznal Milana Puglja, Vladika Levstika in še tega ali onega iz 'bora, ki se je v tistih časih potil in ,f"d/7 ter oral ledino naše poezije. Albreht si je prizadeval, da bi ka-'S'o njegovih pesmi objavili. Ured-Ljubljanskega zvona Šlebinger 'a ni hotel uslišati, da bi natisnil ka-6r° njegovih pesmi. Albreht je pro-*" Josipa Vidmarja, da bi dal nekaj ^govih pesmi pregledati Ivanu ^nkarju. Vidmar se je res obrnil na ^nkarja, ki je brez ugovora pesmi ^vzel in Vidmarju povedal, kdaj ^ bo mogel dati odgovor. Da mu De*mi ni Izročil Albreht sam, se mu ni zdelo prav nič čudno. Vid-^r se /e og/as/7 pri njem čez nekaj *"■ Cankar mu je delal, da je neka-ere označil s svojima začetnicama .C' Te naj izroči Šlebingerju, ki jih 0 tiska/. Albreht je zelo srečen sto-kakor mu je bilo naročeno, In nI so resnično Izšle. To mu je skusi tako ali drugače pri lepotici svojo srečo. Kdor bo izvoljen, bo pač izvoljen. Leveč ji je pisal, Vidmar ji je svojo spoved opravil ustno, oba seveda brez uspeha. Albreht pa je izginil iz Ljubljane, kajti prišel je čas počitnic. Nekako takrat je izšla Cankarjeva Lepa Vida. Nenadoma dobita Vidmar in Leveč od Albreh-tovega očeta telegram, naj nujno in brez odloga prideta v Hotedršico na njihov dom. Kaj se je zgodilo? Albreht je v svoji plahosti in malodušnosti spisal naslednjo pesem: Gospodični visoko učeni so verzi II posvečeni. Kdor bi red vedel kateri, naj mi nikar ne zameri, ker mu žal ne morem postrečl z imenom. Bog s teboi. bog ali vrag! Dosti svet Ima bedakov in bedaki srebrnjakov, še v zlato te vkujejo. Jaz pa sem. no. tak In tak. lep mol nt nikdar brez sule. od dekleta hočem duše, pa četudi zaničujejo tvoji jezni me pogledi. Spisal je to pesem in se - obesil. Toda oče ga je rešil ter poklical Vidmarja in Levca. Albreht si je opomogel in odpravili so se vsi trije peš po slovenski deželi. Na počitkih, zlasti ob obmorskih krajih so vneto in naglas prebirali Cankarjevo Lepo Vido. Bilo jim je zelo lepo. Poezija je bila balzam za njihove srčne bolečine, ki pa kajpada le niso trajale predolgo ... Pesniško delo Ivana Albrehta ima pečat nadarjenega posnemovalca slovenske moderne. Izdal je pesniške zbirke: Slutnje, Prisluškovanje, Odsevi, Eros inferi. Njegova pripovedna dela označuje spretnost zgodbarstva in vaška tematika. Izdal je več knjig črtic in novel: Pastirici in Roža, Malenkosti, Žerjavica v krvi. Napisal je tudi nekaj povesti: Ranjena gruda, Dom na slemenu, Zarečani in Nebo gori ter satiro Andrej Ternavc. Mojca Vavken Iprlo vrata v Ljubljanski zvon. 18 Pr'iatelji Leveč, Vidmar in Albreht * bili vsi zaljubljeni, In to v Isto ose-°- Sklenili so, da vsak od njih po- ENOINPOLSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE V LJUBLJANI (CESTA V MESTNI LOG, IV. NADSTROPJE) ZAMENJAM ZA DVOSOBNO ALI VEČJE V LOGATCU. KER JE BILO STANOVANJE DODELJENO IZ VOJAŠKEGA STANOVANJSKEGA FONDA PRIDE NAJPREJ V POŠTE V VOJAŠKO STANOVANJE ALI PA CIVILNO S SOGLASJEM. INFORMACIJE NA TEL ŠT. 067 22-964. Nove knjige v naši knjižnici STROKOVNE KNJIGE: Enciklopedija tehnike Janko Kos: Marksizem in problemi literarnega vrednotenja Henri Bergson: Ustvarjalna evolucija Tipi kmetij v Sloveniji Uporaba solarne energije v kmetijstvu Preizkušnja sort poljščin in vrtnin v Sloveniji LEPOSLOVJE: Redna knjižna zbirka Prešernove družbe: Prešernov koledar 1984 Mirni Malenšek: Jesen v Soteski Ivan Dolenc: Za dolar človečnosti France Adamič: Spomini in pričevanja Nada Kraigher: Iz moje tržaške mape Dragoslav Mihailovič: Petrijin venec Ivan Pregelj: Thabiti kumi Jože Zupan: Gora brez Prometeja Janez Žmavc Sekira in boben Robert Sabatier: Švedske vžigalice John E. Steinbeck: Grozdi jeze Gabriel M. Garcia: Pripoved brodolomca Gabriel M. Garcia: Kratka proza KNJIGE ZA OTROKE: Mira Vogelnik: Tri muce in ena Zmaga Glogovac: Mihec in črte Jože Snoj: Srečni ščurek Berta Golob: Skrinja iz babičine bale Niko Grafenauer: Skrivnosti Marjanca Šeme: Bila sem partizanska učiteljica Igrače korakajo Tika-taka Tudi v bodoče bo težko... Po sklepu iz zapisnika zbora pevcev Pevskega društva Logatec objavljamo v poljudni obliki vsebino razmišljanj in odločitev o petju na pogrebnih svečanostih v Logatcu Vse večja zasedenost pevcev, predvsem pa dejstvo, da je velik del posameznih članov pevskega zbora zaposlenih v izmenah, nekateri celo izven občine Logatec, botrujeta položaju, ki nastaja v zadnji sezoni: z izjemno težkimi napori se pevci v izredno okrnjenem številu sestajajo za petje na pogrebnih svečanostih. Logatec je majhen kraj in kaj hitro se raznese vest, da »komu niso hoteli peti«, »da se nalašč niso mogli zbrati« in podobno. Seveda ni v tem niti zrna resnice. Že prisotnost na vajah, ki potekajo dvakrat tedensko, predstavlja za nekatere pevce napor, za vse pa veliko obvezo, predvsem za tiste, ki prepevajo v glasovih, ki so redkeje zastopani, na primer prvi tenor. Razen kapelnika se razume, da mora prvi tenorist biti prav na vsakem pogrebu, medtem ko je zaradi večjega števila baritonistov kakšen tudi lahko odsoten. To je le primer, vendar se kaj lahko dogaja, in se je že, da se zaradi zadržanosti pevci niso mogli zbrati v štiriglasen zbor. Včasih sorodniki preminulega, ki so naročili petje, pravijo: Tudi če ste trije, samo da bo petje. To je vsekakor izraz tesnobe, želje po dostojnem slove- su od drage osebe, nikakor pa ni uresničljivo s stališča zborovskega petja v najširšem pomenu te besede. Na zboru pevcev Pevskega društva smo razpravljali o težavah, ki jih na kratko omenjamo tudi v tem zapisu, in sklenili, da bomo na pogrebnih svečanostih peli le v postavi, ki bo zagotavljala dostojno štiriglasno petje. To pa bo odvisno od prostega časa posameznih članov, prisotnosti kapelnika in uri pogreba. Tudi naročilo za petje mora biti sporočeno predsedniku več kot 24 ur pred pogrebno svečanostjo, saj je obveščanje pevcev o pogrebu precejšnja zamuda in tratenje časa, bencinskih bonov in potrpljenja. Sklep pevcev je tudi, da morajo biti posamezniki, ki utegnejo priti na pogrebno petje, ustrezneje nagrajeni kot doslej in obveščamo zato javnost, da od objave v Logaških novicah naprej velja petje za pogrebom 5.500 dinarjev. Pevci upamo, da bodo krajani razumeli tegobe, ki so v največji meri objektivnega značaja in da bodo tudi razumeli, kadar se pevci kljub volji večine ne bodo mogli zbrati in zato ne ustreči naročnikom. Pevsko društvo Logatec LogaSke NOVICE Uspešno predstavljena dejavnost Društvo gojiteljev malih živali Logatec je 19. in 20. novembra pripravilo zanimivo razstavo v stari telovadnici na Griču. Podobne razstave v Logatcu po vojni še ni bilo in le malo manj kot 1100 obiskovalcev je potrdilo zanimanje ljudi za gojitev malih živali. Še najbolj zanimiva pa je bila reakcija najmlajših, ki so se želeli z »očmi na koncu prstkov« dotakniti vsakega kunca, z začude- stave nagradilo s praktično nagrado. Sreča je tokrat (čeprav pravimo, da je slepa) široko odprla oči in izbrala fanta, kateremu je pote-puški pes uničil pet kuncev - mimogrede, ta mrcina že dalj časa uničuje trud kunčerejcev - In Silvo Martinčič je domov odnesel lepo rdečo novozelandko. Še eno nagrado je dobil, in sicer poravnano članarino v Društvu gojiteljev malih ti- no sprašujočimi očmi zrli v kokoško »brez glave«, eden med njimi je celo trdil, da ima holandska čopka frizuro, s postrani nagnjenimi glavicami so poslušali drobljenje kanarčkov. Čeprav je bil poudarek na kuncih, saj je bilo razstavljenih kar 14 pasem, so prireditelji predstavili tudi nenavadno perutnino (od male kitajske kokoške pa do 5 kg težke bele kokoši), ptice (nekaj vrst kanarčkov in papige skobčevke) pa še krzna kuncev Obiskovalci razstave so se pohvalno izražali o zanimivi predstavitvi živali, strokovnjaki med njimi pa tudi o izredni kvaliteti razstavljenih živali. Društvo gojiteljev malih živali Logatec je tisočega obiskovalca raz- vali, nekateri člani pa so mu obljubili pomoč pri gojitvi. V sklopu razstave je bilo tudi predavanje o kunčjereji. Zasedenost Titove dvorane je izpričala zanimanje za rejo, hkrati pa so prisotni od predavateljev tov. Jeršinoviča in mag. Jurgca slišali marsikatero novost. Za zaključek še tole; čeprav je društvo ustanovljeno šele pred dobrimi tremi meseci, je pokazalo, da je z dobro voljo in delom članov mogoče narediti marsikaj Ob tem pa se moramo zahvaliti tudi članom DGMŽ Vrhnika, ki so z nasveti, še bolj pa s posojilom razstavnih kletk, pripomogli k uspešni predstavitvi te vedno bolj upoštevane dejavnosti Občinski sindikalni sveti podprli akcijo včlanjevanja v Društvo za boj proti raku Dosedanje slovensko društvo za boj proti raku Je usklajevanje pr|zS' devanj vseh, ki Jim Je boj proti raku pomembna družbena dejavnost prepustilo novoustanovljeni Zvezi društev za boj proti raku. Po p°sa' meznih predelih Slovenije so nastala regionalna društva. Tako delajo sedaj društva v LJubljani, Murski Soboti, Mariboru, Novi Gorici In Novem mestu, medtem ko bodo v Kranju, Celju, Kopru In Slovenj Gradcu ustanovljena v kratkem času. Ljubljansko društvo se je jeseni -po posvetu z medobčinskimi sindikalnimi sveti in SZDL - obrnilo na občinske sindikalne svete z vabilom, da prek osnovnih sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih priporočijo včlanjevanje v društvo za boj proti raku. Pokazalo se je, da smo se obrnili na pravi naslov. Že kmalu po obiskih pri predsednikih občinskih sindikalnih svetov so začele prihajati prve prijave in nakazila članarine - 100,00 din letno - tako da se že bližamo številu 3000, kar je prav gotovo dokaz precejšnje zdravstvene zrelosti in vzgojenosti naših ljudi. Ob tem dejstvu želimo izraziti vse priznanje in iskreno zahvalo predsednikom občinskih sindikalnih svetov, ki so z velikim razumevanjem podprli naša prizadevanja, vsem osnovnim organizacijam sindikata v delovnih kolektivih in vsem, ki so zbrali članarino ter jo s seznami članov poslali na naš naslov Vsem iskrena hvala tudi v imenu rakavih bolnikov, ki jim naš boj proti raku pomeni konkretno pomoč, in ne nazadnje tudi v imenu delavcev onkološkega inštituta, ki se globoko zavedajo, da brez pomoči vsega prebivalstva nikakor ne bodo mogli uspešno izbojevati boja proti raku. ZAHVALA ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice In sestre IVANE URŠIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter sosedom za Izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebna zahvala velja sorodnikom In sosedom za nesebično pomoč, ki so nam jo nudili. Zahvaljujemo se tudi dr. Skvarčl In dr. Rakušu, gospodu župniku ter pevskemu zboru. Žalujoči vsi njeni Ob tej priložnosti obljubljamo, da bomo z vsemi svojimi močmi vračali članom zaupanje za zaupanje. Polefl pomoči Skladu za izgradnjo onkološkega inštituta pri zbiranju sredstev in pomoči v korist boljšega P°" čutja bolnikov med zdravljenjem v inštitutu (lani je društvo poklonil0 inštitutu za bolnike 3 barvne televizorje in 200 parov trenirk) želim0 pomagati predvsem z izobraževanjem in vzgojo prebivalstva v odnosu do rakavih obolenj. Prav zdravstvena prosvetljenost in vzgojenos' vseh, ki na sebi opazijo kakršnoko" opozorilno znamenje za morebitne' ga raka, je eno najbolj odločilnih dejavnikov za nadaljnjo usodo rakavega bolnika. Uspešno zdravljenje i8 namreč odvisno od čim manjše f*' kave razrasti, majhna pa bo le tedaj, če se zdravniku zaupamo takoj, k° na sebi opazimo kakršnokoli neprl' jetno znamenje, ki mu ne vemo P0' mena in razloga. Zato vabimo bral- ce, da izkoristijo možnosti, ki jihir(ia društvo! Če želite kakršnokoli preda' vanje o raku, obrnite se na svo)° sindikalno organizacijo ali obra"10 ambulanto, skratka na ljudi, ki sov delovni organizaciji odgovorni *8 dobro delovnega človeka, ti P8 bodo vse potrebno uredili na DrU'1' vu za boj proti raku, Ljubljana, K0' menskega 4, tel. 322-862. Društv° bo poskrbelo za predavatelje in u