Gospodarske stvari. Krompir v jamah. Kdor ima več krompirja, kakor ga more spraviti doma v shrambo, stori dobro, če ga pokoplje v jame, toda le-te je treba dobro napraviti, sicer ne ostane brez škode. Take jame se naredijo dobro tako-le: Napravi se jama eden meter široka, pol raetra globoka, pa tako, da so stene ravnc, ne ležeče. Kraj za take jame mora biti prodnat, da voda od dežja lahko vleze in odteče. Nato se vsiplje krompir, kolikor mogoče, brez prsti, ki se ga sicer še drži; krompirja se nasiplje toliko, da ima nad zemljo podobo strehe. Na kroinpir se razprostre vejevje ali že boiovo, smrekovo ali, kar je bolje, bezgovo. Hezga miši ne marajo in zato jih v take jarae ni, če pa kriješ krompir s slamo, pririje se ti ta zverjad do nje, si napravi ondi gnjezda, gloda krompir in kar je še huje, dosti lukenj narije, po katerih polem pride voda in zima, oboje na kvar krompirju. Gez to vejevje se dene potem celina t. j. roša izrezana iz trate. Celina pa se deva tako, druga na drugo, da se od spodej začne in navzgor polaga. Na vrhu se pusti pa luknja, da lahko sopuh izhlapi iz krompirja. Čez celino se vrže še nekaj prsti, da se zadelajo špra- nje med njimi, če jih je kaj ostalo. Ona luknja ostane lahko dalje časa, vendar pa se zadela s celino, kedar gre dež. Če je sopuh že iz krompirja izhlapnil, ali že zima pritisne, zadela se luknja s celino in cela jama se pokrije še s prstjo. Vejevje drži topli zrak na krompirju in ni se treba bati, da zmrzne. Spomladi se celina vzame doli s krompirja pa zloži na kupe in je tako še prihodnje jeseni za rabo. Vejevje pa se lahko sežge, torej tudi ni izgubljeno. Ako je zemlja ilovnata, ni za jarae, vendar pa se krompir lahko kar na površje take zemlje nasiplje, sicer pa se potem ravna s krompirjera, kakor smo gori rekli. Vse delo mora pa biti zvesto, če nočemo trpeti škode. Kedaj se naj kosi? To pač kmet najbolje ve, poreče' ta ali oni. Res, to že ve, kedaj naj gre s koso na travnik,. katerega. meseca, ob kakem vremenu, a tukaj sproži se nekaj besedij 0 dnevnem času košnje. Navada je, vsaj pri večini slov. gospodarjev, da hitijo na vse zgodaj kosci nad travo, deteljo ali kar si bodi. In to je napačno, razumno vsaj ni. Glavna stvar pri klaji je, ali imajo rastline dosti dušeca v sebi ali ne, kajti od te tvarine odvisi jakost in tečnost klaje. Ker je to zelo važno za vsakega kmeta, ki redi obilo glav v hlevu, jeli so preiskovati, kedaj da je največ dušeca v rastlinah. Razvidelo se je in kemično razkrojenje je pokazalo, da je to proti večeru in sicer 0 toplih dnevih v večji meri, kakoi0 meglenih, mrzlih ali vsaj deževnih in hladnih. Račun kaže, da je posebno zračna toplota velikega vpliva pri tem. Številke in odstotki nam to najbolj kažejo, zato naj jih sledi le nekaj, ki bodo vsaj tega ali onega prepričali, da ni najsrečnejši čas za košnjo v jutro, ampak veliko bolj z večera. Pri rudeči detelji našlo se je pri 9° C. in sicer o hladnem dnevu komaj 1*1 % dušeca dočim ga je bilo pri 15° C. pri lepem vremenu in sicer zvečer skoraj 3 %• Nemška detelja ima zjutraj pri toploti 17° C. 2'8 %, pri 20° C. in zvečer pri jasnem nebu 5 % dušeca. Še več številk bi se lahko navelo, a naj zadostujejo le-te. Cvetje, listje, peresa, mladike, vse se pri višji toploti in na večer navzame dušeca v veliko večjem razmerju, kakor zjutraj ali pri slabem, hladnem vremenu. Ne za učenega razkrojitelja je to prevelike vrednosti in važnosti, marveč za gospodarja, ki se bo, če je količkaj razumen, previden in pri tej stvari štedljiv, po tem načelu .ravnal, češ, da ima klaja zvečer pokošena mnogo več vrednosti v primeri z ono, ki se zjutraj pokosi. Ikrave svinje. Danes hočeino le malo spregovoriti, kako se 1a bolezen pri svinjah spozna in kako naj se ljudje njenih nasledkov varujejo. Dokler so šenki redki, se da le prav težko določiti, če je žival res ikrava. Lažje se spozua, če je iker že precejšnja množica. Slizna koža ali mrena na očeh in na gobcu je medla, mrtva, tako nekako spehana in vtrujena. Rolane svinje le hripavo, ohripelo krulijo, težko dihajo, malo hodijo in klaja jim.ostaja v koritu. Če pa vseh teh znamenj ni opazovati natanko, prepričal se boš, ali so svinje zdrave ali ne, če jira pogleclaš spodnjo stran jezika. Ako nahajaš tu pike, velike kakor grah, je to gotovo znamenje, da je žival ikrava. Ker se v človeškem želodcu izleže iz vsake ikre trakulja, je najbolje, da se nleso hudo bolnih svinj ne vživa. Ker se pa le malokdaj izve, da je žival bolna, temveč se take stvari skrbno prikrivajo, bode previden človek svinjsko meso le dobro kuhano ali pečeno povžival, kedar si je popolnoma v svesti, da rau ikre ne morejo več škodovati. Sejmovi. Dne 28. oktobra pri Sv. Juriju na južni železnici, na Muti, v Koprivnici, v Cmureku, v Gorenjem gradu in v Slov. Ristrici. Dne 2. novembra v Kaniži, v Lesičnem, v Stradnu in v Vojniku. Dne 3. novembra v Pišecah in v Veržeju. Dne 4. novembra v Ponikvi in dne 5. novembra v Kleku.