228 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
ostankov veri‘nih srajc ter ve~ oklepnih rokavic. Ni povsem jasno, na kak{en na~in je ta oprema za{la
v grobove, saj so v srednjem veku trupla padlih bojevnikov praviloma slekli pred pokopom. Po najbolj
uveljavljeni hipotezi naj bi do pokopa pri{lo {ele z nekajdnevnim zamikom, to pa je v poletnih dneh ‘e
zadostovalo, da so trupla razpadla do te mere, da se z njih ni ve~ dalo enostavno pobrati opreme.
Z velikimi napori se je Thordemanu posre~ilo oklepne jopi~e po posebni, lastni klasifikaciji razvr-
stiti v pet tipov, katerim je dodal {e {estega za lamelni oklep. To mu je ob upo{tevanju velike koli~ine
slikovnega gradiva in zlasti plemi{kih nagrobnikov omogo~ilo, da je sledil razvoju oklepnih jopi~ev
vse od najenostavnej{ih tipov iz srede 13. stoletja – ki so se najverjetneje raz{irili pod mongolskim
vplivom – pa do tistih bolj kompleksnih, ki so poleg prsi in trupa {~itili {e ramena in celoten hrbet.
Da bi la‘e razumel nastanek oklepnega jopi~a, je Thordeman v knjigo vklju~il zajetno {tudijo razvoja
luskastega in lamelnega oklepa, ki zajema pravzaprav celotno Evrazijo. Kljub novim odkritjem in raz-
iskavam bi {e zmeraj te‘ko na{li strokovno delo, ki bi to temo obravnavalo s primerljivo globino in {irino.
V zadnjem delu knjige najdemo podrobne opise najpomembnej{ih najdb, ki jih dopolnjuje priloga
ni~ manj kot 145 plo{~ z risbami, fotografijami in rekonstrukcijo posameznih oklepnih jopi~ev. To
gradivo je bilo v prvi izdaji lo~eno v lastnem zvezku, v ponatisu pa je zdru‘eno v eno samo, sicer
luksuzno knjigo.
Kot smo ‘e uvodoma omenili, gre za delo, ki je kljub ~astitljivi starosti pogosto citirano. Thordema-
nova skupina si je sicer po svojih najbolj{ih mo~eh prizadevala ustrezno ovrednotiti velikansko koli~ino
najdenega gradiva, vendar je bila v zaklju~kih namenoma zelo previdna, saj se je br‘kone zavedala, da
je tedanje znanje pre{ibko, da bi zadostovalo za brezhibno interpretacijo tako vsestranskih in zahtevnih
najdb. Zato so avtorji v knjigi predstavili predvsem hipoteze, ki so se jim zdele najbolje utemeljene,
nikakor pa si niso drznili na tej podlagi postavljati velikopoteznih sklepov.
@al so mnogi kasnej{i zgodovinarji to dejstvo iz tak{nega ali druga~nega razloga spregledali in
dolo~ene hipoteze predstavljali kot dokazana dejstva, s katerimi so nato podprli svoja lastna razmi{ljanja.
Take nedopustne nenatan~nosti ali celo namerne zlorabe so Thordemanovemu delu ponekod v strokov-
nih krogih prinesle neupravi~eno kritiko. Knjigo je pa~ treba jemati predvsem tak{no, kot v resnici je:
bogato, {e dandanes presenetljivo sve‘o zakladnico enkratnega gradiva.
To m a ‘  L a z a r
A l e k s a n d e r  P a n j e k . Terra di confine. Agricolture e traffici tra le Alpi e l’Adriatico: la
contea di Gorizia nel Seicento. Storia Goriziana e regionale, collana di studi e documenti 2. Edizioni
della Laguna 2002. 255 strani.
Spomladi leta 2001 je v Gorici iz{la prva knjiga nove serije Storia goriziana e regionale. Collana di
studi e documenti (Zgodovina Gori{ke in {ir{ega podro~ja. Serija {tudij in dokumentov). Pobudnik
serije in njena gonilna sila je Silvano Cavazza, profesor zgodovine na tr‘a{ki univerzi, ki je v strokovni
odbor zbirke pritegnil kolege iz Italije, Avstrije in Slovenije in s tem nakazal mednarodne ambicije
projekta. Ta je posve~en raziskovanju preteklosti nekdanje gori{ke grofije, zlasti na podlagi virov, kot
to poudarja podnaslov serije. Te‘i{~e je na habsbur{kem obdobju, ~eprav je v na~rtu tudi zbornik o
gori{kem srednjem veku. Ozemeljsko je osrednja vloga nemenjena Gori{ki, za obravnavo pa pridejo v
po{tev tudi okoli{ka podro~ja kot so Istra, Furlanija, Kranjska. Poleg dveh ‘e izdanih sta pred izidom
naslednji dve knjigi: obse‘en, ‘e omenjeni zbornik o gori{kem srednjem veku in zbornik o glavarstvu
Gradi{~ansko v 16. in 17. stoletju. V bli‘nji prihodnosti so predvidene nadaljnje {tiri, med katerimi je
tudi {tudija o slovenskem predikantu Petru Kupljeniku.
Prva knjiga iz serije je delo Paola Iancisa Manifattori e lavoranzìa. Le forme del lavoro a Gorizia
nel Settecento (Manufakture in delavstvo. Na~ini dela na Gori{kem v 18. stoletju), ki je, kot ‘e omenjeno,
iz{la pomladi 2001. Posve~ena je rokodelstvu na Gori{kem v kontekstu splo{ne gospodarske podobe.
Obrti deli na policijske, kamor {teje gradbeni{tvo, obdelavo kovin in izdelavo obla~il ter komercialne,
kamor sodijo pomembne manufakture: papirni{tvo, steklarstvo in zlasti tekstilstvo. Knjiga obravnava
predvsem tehni~ne vidike proizvodnje, pri ~emer se ne izogne njenim vplivom na dru‘bo, migracije.
229ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Posve~a se tako italijanskemu kot slovenskemu delu nekdanje grofije, posebej izpostavlja pomen ma-
nufakture Borghi v Kanalu ob So~i. Avtor je obilno uporabljal razpolo‘ljive vire, zato je njegovo delo
pomemben, nov in verodostojen prispevek k poznavanju zgodnjeindustrijske proizvodnje na tem podro~ju
in bi si zaslu‘ilo posebne predstavitve oz. obravnave.
Druga knjiga, ki jo v resnici ‘elim predstaviti, je iz{la konec leta 2002 in je delo mladega tr‘a{kega
zgodovinarja Aleksandra Panjeka: Terra di confine. Agricolture e traffici tra le Alpi e l’Adriatico: la
contea di Gorizia nel Seicento (De‘ela ob meji. Kmetovanje in trgovanje med Alpami in Jadranom:
gori{ka grofija v 17. stoletju). Razdeljena je na {tiri sklope oz. glavna poglavja. V uvodnem avtor skozi
prikaz teritorialnega razvoja ori{e nastanek grofije, njeno notranjo strukturo in prehod pod Habsbur‘ane
ter jo definira kot de‘elo mnogoterih meja, kri‘i{~ in sti~i{~: geografsko-podnebnih, politi~nih, etni~nih,
institucionalnih. O prisotnosti te mnogoterosti v zavesti takratnih prebivalcev pri~a tudi neka anketa iz
sredine 15. stoletja, s katero so Bene~ani sku{ali podpreti teorijo o pripadnosti Gori{ke Furlaniji: anke-
tiranci so Gori{ko do‘ivljali in ozna~evali razli~no, kot slovansko, italsko in nem{ko.
Drugo in tretje poglavje predstavljata jedro knjige. Obravnavata osrednji gospodarski panogi te-
danje Gori{ke. Naslov 2. poglavja La geografia produttiva (Geografija proizvodnje) zgovorno nakazuje
avtorjev pristop k obravnavi kmetijske proizvodnje: na primeru petih izbranih gospostev oz. posesti, ki
so po eni strani tipi~na tako v geografsko-podnebnem kot v institucionalnem smislu (velika strnjena
zemlji{ka gospostva kontinentalnega in manj{e razdrobljene posesti mediteranskega tipa), po drugi
strani pa dovolj velika, da vsako zase predstavljajo verodostojen reprezentan~ni vzorec, je sku{al prika-
zati proizvodne kapacitete velikih gospostev Rihemberk s kra{ko-vipavskega in [varcnek s kra{ko-
brkinskega podro~ja, Tolmina kot goratega gospostva, ter posestev Dobrovo v gri~evju in De Grazia v
ravninskem delu grofije. V tekstovni in tabelarni obliki nam sku{a avtor predo~iti agrarno proizvodnjo
skozi obseg in razmerja med denarnimi in naturalnimi, med ~in‘nimi, desetinskimi, javnopravnimi in
robotnimi dajatvami: najprej znotraj posameznih gospostev, nato {e med gospostvi. Kot vir je uporabil
urbarje navedenih gospostev iz 1. polovice 17. stoletja. Kon~ne ugotovitve v veliki meri potrjujejo sicer
v splo{nem ‘e uveljavljene predstave: npr. o Tolminski kot ‘ivinorejskem in sirarskem podro~ju, o
Brdih kot vinogradni{kem.
Skladno z naslovom Circolazione degli uomini e delle merci (Kro‘enje ljudi in blaga) je tudi avtorjeva
pripoved v tem poglavju v primerjavi s prej{njim bolj teko~a, pripovedna in opisna, manj nasi~ena s
podatki in njihovo obdelavo. Govori o vlogi in udele‘bi Gori{ke v trgovini na kri‘i{~u dveh poti: z
vzhoda proti zahodu, to je z Ogrske na Bene{ko, in z juga proti severu, torej z Jadrana na Nem{ko. Ko
so se konec 16. stoletja poti za nekatero blago preusmerile, deloma z Ogrske preko Bosne v Dalmacijo
in s severnega Jadrana preko Tirolske v Nem~ijo, je Gorica izgubljala dohodek in pomen in vedno bolj
postajala le {e postajali{~e, po~ivali{~e za blago v tranzitu, kolikor je sploh {e potovalo preko gori{kega
ozemlja. Svoj dele‘ je k zmanj{evanju njene trgovske vloge prispevala tudi druga bene{ka vojna. Vedno
bolj je Gorica postajala le lokalno tr‘i{~e za surovine, ki so prihajale iz zaledja, zlasti ‘elezo, laneno
platno, ko‘e in meso. Pri tem je znatno vlogo igrala kme~ka trgovina, ki je bila tesno povezana s
tihotapljenjem na celotnem obmejnem podro~ju. Mitninski uradi so bili pri prepre~evanju neu~inkoviti,
saj so podlo‘nike k trgovanju spodbujali tudi njihovi teritorialni gospodi, da bi njim (in tudi dr‘avi)
sploh zmogli pla~ati vse nalo‘ene dajatve. Tako je trbi{ki mitni~ar leta 1634 o stanju na okoli{kih
cestah poro~al, da je bila cesta ~ez Predel polna podlo‘nikov in kaj‘arjev iz bli‘njih gospostev, ki so na
svojih majhnih in {ibkih konjih tovorili majhne koli~ine vina (v~asih tudi le kak{nih 40 ali 50 l), da bi si
zaslu‘ili za pre‘ivetje in poravnali obveznosti do gosposke. Ko so taki majhni tovorniki in ubogi ljudje
prispeli do mitnice, se je za~elo tako jadikovanje, to‘enje in moledovanje, da se je moralo uradnikom
zme{ati. S trgovanjem in tihotapljenjem kot postransko dejavnostjo so se ukvarjali tudi drugi sloji:
plemstvo in nemalokje {e duhov{~ina. Na tem mestu avtor opozarja na podobne ugotovitve drugih
zgodovinarjev o vplivu kme~ke trgovine na kme~ke upore.
Odnosi med mitninskimi uradniki in plemstvom so bili konfliktni in za prve naporni, celo nevarni
zavoljo vi{jega stanu in vpliva slednjih, ki niso iskali le privilegijev zase, marve~ odkrito podpirali
tihotapljenje podlo‘nikov in ovirali delo mitni~arjev. Zemlji{ki lastniki so si med drugim lastili pravico
sodtva na prvi stopnji zoper tihotapce, kar je v praksi onemogo~alo sodni pregon, dokler ni vi{ji naklad-
ni urad sprejel uredbe, s katero je jurisdicentom odvzel vsakr{no pristojnosti v tihotapskih zadevah.
Najve~ te‘av je bilo pri trgovanju z vinom, ki se je skrivaj uva‘alo z Bene{kega in so ga nato posestniki
230 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Querschnitte: deutsch-slovenische Kultur und Geschichte im gemeinsamen Raum. Krista Zach,
M i r a  M i l a d i n o v i }  Z a l a z n i k  (Ur.). München : Verlag Südostdeutsches Kulturwerk, 2001.
167 strani. (Veröffentlichungen des Südostdeutschen Kulturwerks ; 80).
Konec leta 2001 iz{la knjiga Querschnitte (Prerezi) predstavlja pomemben prispevek k razisko-
vanju nem{ko-slovenskih odnosov, kulture in zgodovine v skupnem prostoru. Na naslovnici nad sliko,
vzeto iz Velike heidelber{ke rokopisne zbirke pesmi, v podnaslovu beremo Valvasorjeve besede, ki jih
je polihistor zapisal v poglavju, namenjenemu de‘elnemu knezu, v deseti knjigi svojega monumental-
nega dela Slava vojvodine Kranjske (1689): »Der wissendlich Romanen für Historien ausgibt…«. Se-
veda gre le za izsek iz Valvasorjevega pisanja, kjer je poudaril, da je naloga zapisovalca zgodovine,
poro~ati po resnici in ne zavajati bralcev. Na zadnji strani ovitka knjige pa najdemo sliko Primo‘a
Trubarja, lesorez ponatisnjen iz Trubarjeve biografije izpod peresa Mirka Rupla.
prodajali trgovcem kot lasten pridelek, neobdav~eno in s pretvezo, da smejo svoje vino prodajati komur
ho~ejo. Plemstvo si je s tem zagotavljalo svoje najpomembnej{e dohodke. Kr~evito oklepanje in izsi-
ljevanje novih privilegijev na mitnicah je bilo nenazadnje povezano z upadom pomena Gori{ke kot
kri‘i{~a trgovskega prometa, zaradi ~esar se je pridelava in trgovina z vinom uveljavila kot dale~ najpo-
mebnej{a panoga gori{kega gospodarstva. Na pomen in izvozno usmerjenost gori{ke vinarske proizvodnje
ka‘e tudi primer ‘ita kot drugege najpomembnej{ega pridelka v de‘eli: tega je, nasprotno, primanjko-
valo, saj je bilo ‘ito ob izvozu veliko bolj obremenjeno z dajatvami kot ob uvozu.
Gori{ko vino je po nekem opisu z za~etka 16. stoletja veljalo za aromati~no in izbranega okusa,
vendar motno in ob~utljivim in nevajenim ‘elodcem precej {kodljivo. Kot tako se pri Koro{cih kot
glavnih kupcih ni moglo uveljaviti, zato so gori{ki stanovi proti koncu 16. stoletja pri osrednji oblasti
dosegli prepoved uvoza tujega vina: odtlej so bili na Gori{kem zasajeni s trto vsi gri~i in celo pa{nike in
gozd so spremenili v vinograde. Usko{ka vojna, ki je v za~etku 17. stoletja prinesla v de‘elo krizo, je
imela za posledico podvojitev obsega vinogradov. Trgovanje med Koro{ko in Gori{ko je v 17. stol.
potekalo v duhu uveljavljajo~ega merkantilizma, ki ga je cesar Leopold I povzel takole: Primerno, celo
bolje je, ~e se de‘ele pod istim vladarjem trgovinsko povezujejo med seboj in ne s tujci ter zaslu‘ek in
koristi zadr‘ijo zase, ne da te poberejo tujci. Vsled take doktrine je bilo tako Koro{cem ve~inoma
dosegljivo le gori{ko vino.Vendar je potekalo sosedsko trgovanje vse prej kot teko~e, v duhu dobrega
poslovnega sodelovanja. V ~asu od 16. ter zlasti v 17. stoletju se je razvila okoli dovoljenj in prepovedi
uvoza ter trgovanja z vinom med Koro{ko na eni ter Gori{ko in deloma Trstom na drugi strani, prava
medde‘elna diplomacija, ki jo avtor imenuje vinska diplomacija in se ka‘e kot cikli~no ponavljanje
sporov, pogajanj in dolgoro~no neu~inkovitih sporazumov, s katerimi so si Gori~ani ob podpori osred-
nje oblasti v ve~ji ali manj{i meri uspeli preko 150 let zagotavljati monopol nad prodajo vina.
Poglavje o trgovanju se zaklju~i s sicer nami{ljenim, a zanimivim in ‘ivljenskim dialogom med
mitni~arjem in trgovcem o veljavnosti njegove bolete, s katerim sku{a avtor ponazoriti takratno do-
gajanje v trgovini z vinom, vloge in na~in razmi{ljanja njenih udele‘encev.
S poglavjem Economia e società di confine (Obmejno gospodarstvo in dru‘ba) avtor povzema
svoja izvajanja o gori{kem gospodarstvu v 17. stoletju: v zvezi z vinsko trgovino obdela prevozne in
mitninske stro{ke ter njihov vpliv na prodajno ceno gori{kega in tujega, bene{kega vina, primerja tip
zemlji{kega gospostva na Gori{kem s tipi gospostev, zna~ilnimi za srednjo in vzhodno Evropo in vse
skupaj zaklju~i s splo{nim orisom gori{kega gospodarstva med 16. in za~etkom 18. stoletja.
Panjekovo delo ima vse lastnosti, ki jih zbirka {tudij in dokumentov zasleduje: Gori{ko obravnava
v njeni histori~ni celoti in je v prete‘ni meri narejena na podlagi obdelave primarnih virov: avtor je
uporabil bogato gradivo arhivov, zlasti v Gorici, Celovcu in Gradcu. Knjiga je pomemben prispevek k
poznavanju gospodarske zgodovine Gori{ke, ki je v zgodovinskih, zlasti gospodarskih raziskavah zgod-
njega novega veka zapostavljena. Kot taka bi si zaslu‘ila izdajo v prevodu, kar bi jo pribli‘alo precej
{ir{emu krogu bralcev.
D r a g o  T r p i n