Zgodooircftzapisi UDK 929Savora K. : 82 1. I 63. 6-9 4(497 .4-18)" 19 41.04.05 I 19 41.1 l.l4 Franc Krnjak* DN EVN I K I..! J ETEGA J U GOS LOVANS KEGA REZE RVI STA Avtor nam v prispevku predstavi dnevnik Karla Soror" iz Srediiia ob Dravi, ki ie bil 5. aprila 1941 vpoklican nu Ptuj na oroine vaje, tam doiakal nemiki napad na tedanjo Jugoslavijo in bil kasneje odpeljan na prisilno delo v Nemijo. Tam ie preiivel sedent mesecev, ki jih je opisal v svojih dnevniikih zapisih. Uvod Karel Savora seje rodil B. oktobra 1918 v Sredi5du ob Dravi kmedkim star5em. Nekai dni pred napadom nacistidnih hord na Jugoslavijo je bil vpoklican v rezervni sestav na Ptuju. Tam je dodakal vpad Nemcev ter po nekaj dneh nem5ko ujetniStvo. Odpeljali so ga na prisilno delo v Nemdijo, kraj Altengrabov pri Magdeburgu, v delovno tabori5de Stalag 11A. Po sedmih mesecih prisilnega dela je bil izpu5den domov, Ponovno so ga vpoklicali kot 'prostovoljca" v nemlko armado, aprila 1943, v Wittenberg. Kot edinec na kmetiji, je dobil Le dez dva meseca tako imenovani "ernten Urlaub" (Zetveni dopust) za spravilo pridelkov na domadi kmetiji - ietve, od koder se ni hotel vrniti. Na domadem seniku se je skrival polnih 23 mesecev in sredno preZivel z druLino vred ves pritisk nemSkega gestapa in 1945.leta nemSko - bolgarski spopad, ko je bojiSde za pet tednov obstalo med Sredi5dem in Humom pri OrmoZu. Dva boZida in dve veliki nodi je preZivel v senenem bunkerju, kjer je lahko le leZal in se plazil. Zanj ie poleg Zene Milene vedel 5e sosed Adolf Kosi. Po nakljudju ga je naSel sosed Ivan Borko, po domade Durov Vand, vendar ga ni izdal. Okupator je slutil, da se bo vrnil domov. Sest mesecev ga je dan in nod dakal v zasedi pred domado hiSo. Ni mu uspelo. Karlek, kot so ga domadini klicali, jih je skozi Spranje v varrem zavetju opazoval ter se sprijaznil z usodo svoje druZine. Tukaj pa se pridne Ze nova zgodba. Dnevnik sam na sebi nima literarrre vrednostr, je pa Ziv, avtentiden dokument o trpljenju slovenskih vojnih ujetnikov. Je tudi prispevek k popolnemu prikazu raznarodovalne politike najtrlega sistema, ki se je na sredo kaj hitro sesul. Po dnevniskih zapisih - 5. april 194l do 14. november L941 Z1ttraj,5. aprila 1941, sem pri5el na Ptuj na vpoklic na oroZne vaje. Ob 8. uri sem se oglasil na komandi, nato pa smo z mojimi Sredi5dani, ki so Ze bili tukaj: s Karlom Veselkom, Sredkom Kocjanom, Frandkom Raku5o, z bratrancem Karlom Savoro v gostilni pri Mostu prideli igrati biljard in nato popivali vse do srede popoldneva. Po lumpariji" sem z medanimi obdutki zapustil gostilno in se napotil v svojo deto. Pozno popoldne sem jo komaj na5el, se preoblekel in dakal do 21. we na vederjo, ki je bila na ozarah njive nekje pri Novi vasi pri Ptuju. Po borni vederji sem ss zavlekel na bliZnji senik na zasluZeni poditek. Naslednji dan je bila cvetna nedelja. Zgodaj zjutraj me je zbudil alarm ("uzbuna'). Namesto zajtrka smo dobili ,bojevo municijo", plinske maske, skratka, celotno bojno opremo in takoj krenili v neznano. Spomnim se, da smo imeli tabor ob hiSi Leopolda Vode. Med potjo smo se morali izogibati odprtih terenov zaradi preletov nem5kih letal, deprav so le-ta letala visoko. Skozi Ptuj smo korakali preko mostu proti Hajdini. Ko smo priSli do mosta, je nale topni5tvo pridelo streljati na nem5ka letala, ki so takoj odgovorila s silovitim protinapadom. Zvedel sem, da je bil pri ptujski bolni5nici ranjen nai vojak. V mestu je nastala zmeda. Ljudje so brezglavo tekali in jokali. Pri hajdinski cerkvi sv. Roka nas je napadlo nem5ko letalstvo z mitrallezi. Na5e topniStvo, juZno od nas, je popolnoma unidilo. Takrat sem se polteno ustra5il. Skrivali smo se za de neozelenelimi drevesi, saj prave vegetacije 5e ni bilo. Po napadu so nam ukazali, da se moramo vrniti proti Ptuju. Utaborili smo se pri Koro5devem mlinu in takoj zavzeli poloZaje ob Dravi. Bii sem dodeljen h 'komori". Za(,eli smo postavljati poljsko kuhinjo in pripravljati kosilo. Ob 14. uri sem doZivel tredi letalski napad, le da ni bil tako silovit. Bombardirali in mitraljirali so turni5ki grad in pontone. Ves popoldan so nas obiskovali ti jekleni ptiti". Pozno zveder sem dobil ukaz, naj pripeljem bombe na poloZaje ob Dravi, nato pa sem bil v Franc Kmjak, Skolibrova 5,2210 OrmoZ. -64- Zgodooiruft zayisi patrulji. Drugi dan sem se peljal s kmedkim vozom v Novo vas k Leopoldu Vodi po prazno embalaZo od streliva. Nazaj grede sem sredal domadina iz Grab Ivana HanZelida, sina tedanjega sredi5kega policaja. Narodil sem mu pozdrave, midva s kmetom pa sva se vrnila h Koroldevemu mlinu. Ves popoldan smo se v bliZini mlina vkopavali in delali mitralje5ka gnezda. Nem5ka letala so nas nenehno napadala z mitraljez| tako da smo le steZka uredili zaklone. Pozno zveder je priSlo povelje za umik. V deZju smo pripravljali pratel,. Zjttraj, 8. aprila proti tredi uri, smo krenili z vozovi proti Selam. V daljavi smo zagledali velik poZar in ugotovili, da gori skladi5de oroZja v Mariboru. Ob svitu smo pri5li v Sela, si malo odpodili in v gostilni spili vsak svojo "dozo", glede na to, koliko je kdo imel v denarnici. Naglo smo se pribliZevali halo5kim hribom. Na Strmcu smo takoj zasedli poloZaje. S kuhinjo in pratedimi prinalalci streliva smo se umaknili viSe k lovski kodi in se tam utaborili. Ves dan je bilo slabo vreme. Spremljali so nas sneg in nemlka letala. Tudi na5e topni5tvo je odgovarjalo. Spali smo na tesnem, v listnjaku ob na5ih konjih, kjer smo se malo ogreli ob Zivini. Naslednji dan je modno deZevalo in sneZilo. Ilrane nam je Ze primanjkovalo, tako da nismo imeli ved desa kuhati. Pri nekem kmetu smo zaplenili telico, pri mlinarju dve vredi moke, v trgovini mast in sol in spet pri kmetu 5e kaj za pod zob. Znekim kmetom sem se dogovoril, da mi zamenja konja za civilno obleko. Iz tega ni bilo nid, ker je bilo slabo vreme in so nas napadala letala. Tega dne zveder smo si'v lovskem domu pripravili 2adnjo vederjo". Na sredo prostora smo raztegnili dolgo mizo, vlomili v kuhinjsko kedenco, iznjevzeli kroZnike in vse, kar sodi zraven. Za velerjo sem pripravil juho z govedino, brez kruha, vino pa nam je nadomestila voda. Vederjo sem organiziral sam, saj sem imel dogovor s kmetom za civilno obleko in trden namen, da bom ponodi pobegnil. Z menoj je bil tudi znanec Masten iz Frankovcev pri OrmoZu. Misli so mi tavale proti domu in dakal sem na kmetov dogovor. V tem trenutku pade povelj e za'uzbwo"- za odhod. Kljub povelju smo dakali do jutra, Kmeta z obleko ni bilo in z Mastenom sva ob natovorjenih konjih za silo zaspala. Zeblo naju je vso nod. Ob svitu sva ugotovila, da je skoraj polovica na5ih vojakov pobegnila. Muhasti april nam je spet naslednji dan, 10. aprila, prinesel sneg in deZ. Zjfiraj sem moral zapredi konja in-hajd- v 4 km oddaljeni turni5ki grad po seno. Ves das je deZevalo in sneZilo ter me bidalo z ledenimi kosi. Ob povratku sem se malo ogrel in Ze je pri5lo povelje za umik, saj so bili Nemci krepko za nami. Ob umiku nas je na5 komandir, bil je stotnik po dinu, nagovoril, da lahko izbiramo. Kdor Zeli, lahko gre domov, ostali naj se mu pridruZijo. Dobil sem obEutek, da je komandir Zelel, da bi vsi odSli, saj potem tudi njemu ne bi preostalo drugega kot odhod domov. Glavnina nas je odila, le nekaj jih je ostalo. Ob odhodu sva se z Mastenom pridruZila nekaterim na5im 'pobegnjencem". Mimogrede smo na5li poln kotel kuhanega mesa, ki smo ga v naglici prej zapustili, in se do sitega najedli. Po kondani pojedini smo zadeli teEi proti Selam. Med potjo sem odvrgel vso voja5ko opremo. Ob poti smo zavili v prvo hiSo, si za silo odpodili, nakar so nam domadini sporodili, da so Nemci tukaj. V tem trenutku smo skozi okno opazili nem5ko patruljo - Sest vojakov na kolesih, zelenih kot ku5darji. OboroZeni so bili s strojnicami, ki so bile malo vedje od pi5tol. Bili so to sami mladi, krepki fantje. Ko so pri5li do mostu, ki je bil v podnoZju Strmca in ni bil razstreljen, ker se razstrelivo ni aktiviralo, so odloZili kolesa. Formirali so se v strelce in se zadeli strahopetno kot zajci vzpenlati po gozdu. Medtem smo se pogovarjali, kaj nam je narediti. Ali naj tu podakamo ali naj gremo Nemcem nasproti? Vseh Sest se nas je odlodilo, da se jim predamo. Ob predaji smo naleteli na drugo patruljo. Vpra5ali so nas po oroZju. Ko so dobili negativen odgovor, so nam malo "pre5latall" Zepe in Ze smo v spremstvu dveh vojakov hiteli proti Ptuju. Pri bliZnji gostilni smo naleteli na na5ega mrtvega kaplarja, ki je od veselja in pijanosti, ker je pobegnil, aktiviral rodno granato, pozabil pajoje odvredi. Z bliZnjih halo5kih hribov nas je opazilo na5e topni5tvo in zadelo divje streljati za nami. V tem trenutku se je spustil tako gost sneg, da nam niso mogli slediti. Proti Ptuju smo videvali mnogo voja5kih razbitin in sredevali nove nem5ke kolone. Cez ptujski most smo pri5li le s teZavo, po poloZenih deskah, saj je bil most modno po5kodovan. Tudi Zelezni5ki most je bil poru5en in so ga Ze zad,eli popravljati. V mestu je bilo polno Nemcev. Posledice okupacije so pustile sledove. Mnogo hi5 je po5kodovalo nale topni5tvo, ki je izHaloz obstreljevalo most in mesto. Nem5ka spremljevalca sta nas peljala v Lenartovo poslopje. Tukaj so nam pobrali osebne predmete. Zadeli so nas pre5tevati. iez kaklno uro smo krenili proti Dornavi. Veselil sem se odhoda, saj sem upal, da gremo v ormo5ki grad. Toda zmotil sem se. V tej koloni sem naSel tudi domadina Edeka Pajka, ki je bil dan poprej ujet. Med Ptujem in Dornavo smo sredevali nove nem5ke kolone in sveZe grobove ubitih nem5kih vojakov. Blizu Domave so bile razmetane in unidene na5e protitankovske ovire. Ob prihodu v dornavski grad so nas ponovno preltevali. V gradu sem sredal ranjenega Jakoba Bezjaka iz Obreia. ReveZje leZalna golembetonu. Po kratki proceduri so nas naselili na prazne grajske senike. Vederja je bila Zgodooircft zapii skopa - grenek daj. Na podstrelju grajskih hlevov smo bili tako natladeni, da sem komaj sedel. Najhuje je bilo opravljati potrebo. Dol nismo smeli, tako da smo potrebo opravili kar v velik Skaf na seniku. Naslednji dan, 11. april, je bil lep. Po obveznem preStevanju smo se odpravili na dolgo kliZevo pot proti Nemdiji. Pe5adili smo proti Sv. Lenartu. Med potjo so nam ljudje dajali kruh in s solznimi odmi sodustvovali z nami. Okrog poldneva smo prispeli v Sv. Lenart (Lenart v Slov. goricah). V naglici smo si v praznem jaboldnem skladi5du odpodili. Spet sem se sredal s svojimi rojaki - z Vinkom Medikom in JoZefom Snajderjem iz Obrei,a. Usoda je hotela, da smo bili skupaj ves das ujetniStva. Tudi oroZnik Fekonja se nam je pridruZil. V Sv. Lenartu smo za kosilo dobili malo koruznih i.gancev in kisle juhe. Nato smo nadaljevali pot. Utrujeni, z oZuljenimi nogami, smo zveder prispeli v Cmurek. Brez vederje so nas nastanili v zapuidene Zivalske hleve. Tukaj nam je bilo kljub lakoti malo boljle, saj smo imeli ved prostora, pa tudi nekaj sena smo na5li. Ves das nas je spremljalo lepo vreme. Naslednji dan smo zajtrkovali ko5dek kruha in malo konzerve. Do 14. ure smo bili na podstreSju hleva, nakar so nas odpeljali v Lipnico. Proti Jugoslaviji so se valile motorizirane kolone. V Lipnici so mi odvzeli vZigalnik, zadnje upanje in veselje ob kajenju. Nastanili so nas v starem mlinu. Vederjali smo ko5dek kruha in klobaso. Spet smo stisnjeni spali na golem podu. 13. aprila 1941. Velika nod. Lepo vreme. Domadi velikonodni zajtrk smo zamenjali z grenkim dajem. Ves dopoldan smo posedali na trati za grajskim mlinom. Za kosilo smo dobili kruh, maslo in marmelado. Pozno popoldan so nas naloZili na Zivinske vagone. V na5em vagonu nas je bilo 45, v preostalih pa 50. Zveder smo krenili v neznano. Vozili smo se vso nod, ves naslednji dan in nod in tretji dan do vedera. Transport se je le za toliko ustavil, da smo vagone prezradili in da so nas kot Zivali nahranili in napojili. Tako smo torej po mudnih treh dneh kondali voZnjo ter se kondno ustavili v Altengrabovu pri Magdeburgu. NaI in tudi moj dom je postalo tabori5de za vojne ujetnike Staiag l1lA. Tabori5de je bilo ogromno, saj je imelo prostora za 80.000 ljudi" Po prihodu so nam postregli sladko toplo vodo, ki je kljub modni lakoti nisem mogel zauLiti. Kmalu so se razSirile govorice, da je v tej vodi najbri, zdravilo oziroma poZivilo, da nas spravijo na noge od dolgega potovanja. Na moje veliko razodmanje pa je bila to vsakodnevna tabori5dna hrana, kot se je izkazalo Ze zjilraj. Naj navedem kraje, skozi katere smo se peljali. Skozi majhno linico na vagonu sem si jih zapisoval: Graz, Salzburg, Leadning, Bischofshofen, Knigl, Jockta, Ferlasgriin, Reichenbach, Leipzig in Halle. Vozili smo se seveda skozi ved mest, ki pa se mi jih ni posredilo videti ali zapisati. Po vederji smo polegli na predalske postelje, tako da smo spali eden nad drugim. Medik, Snajder in jaz smo se seveda drZali skupaj. saj smo bili domadini in od 12. aprila ves das skupaj. Skupaj smo trpeli ves das ujetni5tva, dokler se nismo vrnili domov v prelepo SrediSde. Na posteljah je bilo za dva prsta oblancev in dve voja5ki odeji. Sedaj se je zadelo pravo srradanje. IIrana je bila pribliZno tak5na: grenek (,q, za kosilo korendkova juha s krompirjem, vdasih pa tudi smrdljive ribe. Vederja: hlebec kruha, razdeljen na pet moZ, malo klobase ali masla in vsak dan ie omenjeno ogabno zdravilo. Kadilcem je bilo najhuje, ker ni bilo tobaka. Iskali smo po tobadnem '1