C. C. Postal*. — L»c« ogni mtrcohdt & vtntrdi • 26 settembre 1928. Poaamtxna itevilka 25 $totinH Ixhaja vaako sredo tn pettk ijutraj. Stan* za celo leto 15 L * * pol leta 8» ¦* * četrt leta 4» Za inozemstvo calo leto lir 40. Na naročile brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št. 73 V Gorici, v sredo 26. septembra 1928 Letoxi. Nefrankirana pi »ma sis rn sprejemajo. Ögltii st računajo po do#ti* voru in se plačajo v naprej. — List tzdaju konsorci) »Gor. Stt»? ie*. - Tisk Katuliiks tiskarnt v Goricl. ßi va Piazzutta it. li. Uprava in uredniltvn: ulict Mameli itev. 3 St.post.tek.rac.il/1147. Teles, int. itev. Mi Osvobodilna listino za hmechi stan. V zadnji številki našega lista smo se spomnili na zgodovinski dan, ko je 7. septembra 1848 dunajski dr- zavni zbor side nil zemljisko odve- zo. Phnašamo ta zakon, kakor so ga dne 13. septembra 1848 prinesle »Kmetijske in rokodelske novice«. # ¦ * Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski itd. Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavivnim dcržavnim zboram sklcnili in uka/emo kakor sledi: Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkami in podlož* nimi ste z vsimi postavami, ki to zavczo zadevajo, nehale. Drugič. Grunt ali zemljišc je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkinimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati. Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz pod* ložtva izvirajo in podložno zem« ljiše zadevajo, odsihmal nehajo; ravno tako tüdi nehajo vse odrajt* vila v blagu (Natural), v delu in de* narjih, kteri izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz desetinskega. varovavniga (Schutz), fojiti jskiija, gorniškiga in soseskiniga gospod* stva in ktere so se dozdcj mogle od* pravljati ali od kmetiškiga posest* va ali od oseb; tudi je jenjalo pla* eilo za premenjenje posestva (pre* pisi) med živimi in po smerti. Četertič. Za nektere teh davkov, ki so po tern nehali, se bo odškodo* vanje dalo, za nekatere pa ne. Petič. Odškodovanje ?:e n e bo dalo za pravice in davkc, ki iz osebniga podložtva, iz gosposkinih in sodniških opravil in iz soseski* niga gospodstva izvirajo; zavoljo tega pa tudi iz tega izvirajoče dol* žnosti nehajo. Šestič. Za dela, za davke v blagu in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grajšinskimu. de* setinskimu ali fogtijskimu gospodu mogel odrajtovati, je berž ko her/ primerno odškodovanje odmeriti. Sedmič. Pravice v gojzdih in za pašah kakor sužne pravice (Scrvi* tuts s Rechte) med gosposkami in med njih dozdanjimi podložnimi imajo z odškodovanjem nehati — soseskinih gospodstev pravice (Dorfobrigkeit) pa cvetlice iskati (Blumensuch) in pasti (Weiderecht) kakor paša na prahi in sternišu imajo brez odškodovanja jenjari. Osmič. Komisija iz poslancev vsih dežela ima postavno osnovo iz? delati in deržavnimu zboru podlo* žiti, ktera mora zapopasti pravila: a. Kako se ima odškodovanje nasprotnih prejemšin in davšin zgoditi, ktere so v zakupnih (emfi* tevskih) pogodbah (kontraktih) ugotovljene ali pu v tacih, ki so za* stran delitve lastnin storjene; b. kako imajo gruntne dolžnosti nehati, ktere v tretjem razdelku morebiti niso imenovane; c. kako se imajo v sedmim raz- delku imenovane pravice odpraviti ali pa poravnati; d. kako in koliko bo odškodova* nja plačati, in kako se ima iz pre* možcnja zadetih dežela denarnica napraviti, iz katere se bo samo za zadeto deželo prerajtano odškodo? vanje poplačalo, pri kteri reči bo deržavno vladarstvo srednik; e. ali se bo za davšine in dela, ktcre imajo po drugim, tretjim raz? delku, in po čerki b. osmiga razdel* ka nehati, ki pa v petim in šestim razdelku ni-o imenovane, kako otl* škodovanje plačalo in kolikšno. Devetič. Grajšinske gosposkc imajo sodniško in politiško vladbo za ta čas do vpeljanja ccsarskih gosposk na deržavne stroškc še da? lje peljati. Desetič. Sklep, ki je v šestim raz? delku zavoljo odškodovanja del in davšin v blagu in denarju izgovor* jen, ne brani, ako bi po osmim raz« delku postavJjena komisija ta sklep ! s poznejšimi naklcpi razločiti ali ' prikvajšati utegnila. Enajstič. Tudi siljenje vol (pivo) in žganjc pri grajšaku kupovati, ima z vsimi svojimi dolžnostmi jen? jati. Našim ministram notranjih oprav, pravice in denarstva je povelje da? no, to postavo doveršiti. Dano v našim poglavnim in stol? nirh mestu na Dunaji sedmi dan kimovca, tavžent o:-emsto in osem in štiridcsetiga lcta, in v štirnajstim letu Našiga vladarstva. 5 tern va/.nxm dokumentom je za-- čelo za kmečki stan novo, svobod* no gospodarsko življenje. Stoletne borbe tlačanov niso bile zaman. Kmet je postal na svoji zemlji gos? pod. Kaj se qodi po svetu? Pretekli tcden jc v Rimu zboro? val Veliki fašistovski svet (Gran Consiglio), ki se je bavil z vsemi važnimi vpra.šanji italijanske no? tranje in zunanje politike. Izmed sprejetih sklepov bo pač najvaž* nejši zakonski predlog, ki vključuje Veliki svet v osnovne državne za- kone, to je v ustavo. V naslednjcm objavljamo prevod zakonskega na- črta. Zakonski načrt o poustavljenju Velikega sveta se glasi takole: 1. Veliki fasistovski svet je naj* višji činitelj, ki zbira vse dejavno* sti režima, vstalega iz revolucijc !. 1922. Ima odločilno besedo v slu^ čajih, ki jih predvidcva zakon, in izreka mnenje o vsaki drugi politic* ni, gospodarski ali socialni zadevi, ki mu jo predloži kraljeva vlada. 2. Predsednik Velikega fašistov* skega sveta je načelnik vlade, prvi minister državni tajnik. Sklicuje ga, kadar se mu zdi potrebno, in mu določuje dnevni red. 3. Redni člani Velikega sveta so: predsednik senata in poslanske zbornice, ministri državni tajniki, kvadrumviri pohoda na Rim, dr* žavni podtajniki v ministrskem prcdsedstvu, v zunanjem in notra* njem ministrstvu in v ministrstvu za korporacije, glavni poveljnik ali načelnik generalnega štaba prosto? voljnc milice za narodno varnost, tajnik, podtajniki, upravni tajnik in člani dircktorija (načelstva, ur.) narodne fašistovske strankc, mi« nistri državni tajniki, ki so izstopili iz vlade po 1. 1922. in imajo naj* manj pet let ministrovanja, tajniki narodne fašistovske strankc, ki so odstopili po 1. 1922, predsednik na* rodnega fašistovskega zavoda za kulturo. predsednik splošne zvczc samoupravnih bitij, predsednik splošne zveze fašistovskih dclavs skih sindikatov, predsednika na* rodne zvcze kmetovalcev in narod* ne zveze industrijalccv, predsednik narodne zadružne zveze, predsed* nik narodne ustanove Balilla, pred* sednik posebnega sodišča za var* stvo države. Redno članstvo Velikega sveta se na predlog načelnika vlade pri* zna s kraljevim dekretom. 4. Načelnik vlade lahko pozove s svojim odlokom k sodelovanju pri Veiikem svetu za določen čas ljudi, ki imajo zasluge za narod in za fašistovsko revolucijo, ali, za posebne zadevc, osebe, ki so po* sebno mcrodajne za vprašanja, predložena Velikemu svetu. 5. Član Velikega sveta je lahko tudi senator ali poslanec. 6. Nobcn clan Velikega sveta ne more biti aretiran ali podvržen ka* zenskemu postopanju niti policijs* kim odredbam brcz odobritve Ve* likega sveta. Noben disciplinaren ukrep proti kakemu članu Velikega sveta kot članu fašistovske stranke se ne sine izvršiti brez sklepa Veli* kega sveta. 7. Veliki svet odločujc: o listi po* slancev, označenih v smislu 5. člena zakona od 17. marca 1928. St. 1019; o pravilih, ustroju in političnih smernicah narodne fašistovske strankc; o imenovanju ali odpo* klicu tajnika, podtajnikov in čla* nov direktorija narodne fašistovske stranke. Veliki svet je treba vselej vpra* šati za mnenje o vprašanjih ustav* nega značaja. Ustavni značaj je pri* znan zakonskim predlogom, ki se tičejo nasledstva na prestolu, kra* ljeve oblasti in kraljcvih predpra* vie, sestave in delovanja Velikega sveta, senata kraljcvine in po;*lan* ske zbornice, imenovanja in pred* pravic načelnika vlade, prvega mi* nistra državnega tajnika, pravica izvrševalne oblasti izdajati pravne smernice in sindikalne in korpora* tivne pravilnike, odnošaji med dr* žavo in katoliško Cerkvijo, med* narodne pogodbe, ki spreminjajo ozemlje države in kolonij, ali od* stop ali pridobitev ozemelj. 8. Veliki svet scstavlja in shra* njuje scznam imen, ki naj se v slu* čaju izpraznitve predložijo kroni v imcnovanje za načelnika vlade, pr* vega ministra državnega tajnika. Veliki svet sestavlja in hrani tudi seznam oseb, ki jih smatrajo za sposobne za nrevzem vlade. 9. Tajnik narodne fašistovske stranke je tajnik Velikega sveta. On sklicuje Veliki svet in mu pred* seduje v slučaju, da predsednika ni ali da je zadržan Seje Velikega sveta so tajne; sklepčne so pri ka* kr.šnemkoli štcvilu navzočih. Notranji pravilnik, odobren od Velikega sveta, določuje smernice za hjegovo delovanje. 10. Služba člana Velikega sveta je brezplačna. Za delovanje Ve* likega sveta se ne zahteva od erarja noben prispevek. '11. Tajnik, podtajniki, upravni tajnik in člani dircktorija narodne fašistovske stranke so imenovani in odpoklicani z odlokom načelnika vlade po predhodnem sklepu Ve* likega sveta. Oni ostanejo v službi tri leta in se lahko zopet izvolijo. Tajnik narodne fašistovske stran* ke je na predlog načelnika vlade lahko s kraljevim odlokom pozvan, naj se udeležuje sej ministrskega sveta. To je načrt, ki ga je v sredo 19. septembra 1928. predložil minister za pravosodje Rocco in ki ga je Veliki svet 20. septembra ob štirih zjutraj soglasno odobril. Pomcn tega sklepa je brez d\oma velikan* ski. Veliki svet je bil dosedaj le organ fašistovske stranke. Res da se brez njegove vednosti ni storil noben važncjši korak, a pravnega značaja ni imel. Bil je le posveto* valni organ vlade. Ko pa bo zgo* raj navedeni zakonski načrt sprejet v parlamentu. bo Veliki svet postal ustavni čiriitelj na isti višini, kot sta senat in ppslanska zbornica. Ta zakonski načrt je krona fašistovske zakonodaje. Veliki svet bo štel kakih 35 čla* nov. Število ni stalno določeno, ker lahko en mož opravlja več služb, ki vključujejo članstvo Velikega sve* ta. Lahko se tudi poveča z odsto* pivšimi ministri. Zadnja seja Velikega sveta se je vr.šila v petek 21. septembra po* noči. Veliki svet jc pooblastil vlado, da sme izdati vse potrebne odred* be, da se načela iistine dela v pol* nem obsegu udejstvijo. Grškositalijanska prijateljska pogodba. Italijanska zunanja politika lah* ko zabeleži važen dogodek. V po* nedeljek 24. sdptcmbra se jc v Ri* mu podpisala prijateljska pogodba med Grčijo in Italijo, ki se je že več časa pripravljala. Pogodbo je prišel podpisat sam grški ministry ski predsednik Venizelos, ki je s tern začel svoje večtcdensko po? tovanje po evropskih glavnih me* stih. Venizelos je dospel v Italijo v soboto 22. septembra. Izkrcal se je v Neaplu, kjer so ga svečano spre* jeli. Slovesnosti njemu v cast so se vr.šilc do njegovega odhoda iz Ita* lije. Casopisje je poudarjalo velik pomen pogodbe, s katcro sc je jio- ložaj v vzhodnem Sredozemskem morju precej približal svoji končni ureditvi. Dosedaj je bilo, kot pise milan^ki »Corriere della Sera«, med Italijo in Grčijo po vojni razmerje vedno precej napeto. Včasih se je napetost stopnjevala do skrajnosti. Vprašanje Dodekaneza (dvanajst otokov v Egcjskem morju, ki jih je Italija zasedla v vojni s Turki leta 1912. in kateri so ji bili mednarod* no priznani v mirovni pogodbi, sklcnjcni v Lauzanne 24. junija 1923.), zasedba Krfa itd. je kalila dob re odnošaje med obema drza* vama. Venizelos pa je v svojem stremljenju po ustalitvi grškega mednarodnega položaja preskočil vse ovirc in podpisal pogodbo, ki zagotavlja miren razvoj grške dr? zavc. S tern je pokazal svojo veliko državniško zmožnost. Zanimivo je dejstvo, da so Venizelosa smatrali za velikega sovražnika Italije. To je sam vedel in zato je v Rimu iz* javil, da ni sovražnik Italije, terr.j več le prijatelj Grčijc. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Nadaljni Venizelosovi načrti. V ponedeljek 24 septembra zve* čer je Vcnizelos odpotoval v Pa* riz. Radovcdni časnikarji so i\a vprašali, po kaj potuje v Francijo. Odgovoril jim je, da gre poročat francoski vladi, kakšno pogodbo jc sklenil z Italijo, da ne bodo Fran* cozi mislili, da kuje za njihovim hrbtom kake hudc naklepc proti njim. Iz Pariza se bo Vcnizelos mo? rebiti podal v London, kar pa še ni gotovo. Gotovo pa je, da se bo vr* nil domov skozi Belgrad. V Rimu je'tudi povedal. da bi rad sklenil po* godbo s Turčijo, z Bolgarijo, z Ju* goslavijo in z Albanijo, to je z vse* mi sosednimi državarai. Z Romu* nijo pa že imajo pogodbo. Najbolj mu je pri srcu Turčija. Zc v Rimu ga je obiskal turski poslanik. Obe* tajo pa se še nadalnja pogajanja. Venizelos je s svojim potova* njem započel veliko delo pomiritve na Balkanu in ob Sredozemskcm morju. Dal Bog, da bi mu naerti uspeli. Okno v svet. Nemiri v praškem parlamentu. Zadnjič smo porocali, da ie v za* konodajnem odseiku praške zborni* ce pdsio do burniJi prizorov radi zakonis'kega načrta o soeiailnem za? varovanju. Načrt jc bid nato pred* J ložen državnemu zboiru. Pri razpra* j vi in gflaisovanju so socialist! in ko* munisti začeli ropot s piščalkami in zvonci. Razbili so več klopi in s>ku* žaili oncmogočiti glasovanje, ki je trajalo tri ure. Med peklenskim šundrom jc bill za'konski načrt spre* jet in seja zaMjucena. Sovjetsko notranje posojilo. Sovjetska vlada bo menda v krat* kem razpisaia novo notranje poso* jilo v znesku 300 millijonov rubljev. Švehla bo odstopil. Čehoslovaški ministerski pred* sednik Švehla, ki je že več mesecev težko bolan, bo baje odstopil. Zdravniki so mu svetovaili, naj se gre zdravit v Italijo. Predsedstvo vlade bo najbrž prevzel sedanji vojni minister Udrzail. Francija in Albanija. Francoska vlada je 21. septembra priznaia Zoguja I. kot kralja Al* banijc, Še o pomorskem oborozevanju. Francija in Anglija sta sklenili, kot je znano, dogovor glede graj?* nja vojnih ladij. Ta dogovor ni všcč drugim veilesilam. Posebno Združene države ugovarjajo. Pred* sednilk Copilidge bo, kot pravijo, podal v Pariz in London odločno protestno pismp. Ako ne bo nič po* magalo, bo ukazal, naj zaicnejo graditi 23 novih križark po 10.000 ton. Kaj bo reikel Kellogg? Grškosalbanska prijateljska pogodba. Grsiki listi pišejo, da bo v bližnji prihodnjosti sklenjena prijateljska pogodba med Albanijo in Greijo. Sredi oktobra bo pogodba že Iah* ko podpisama. Amnestija v Albaniji. Krailj Zo'gu I. je podpisal odlok, s katerim se dovo'iiuje splošna am* nestija za političnc kaznjence in delna amnestija za navadne zlo* čince. Radikali zborujejo. V ponedeljdk 24. septembra se je v Befgradu zaeel kongres radikalne stranke, ki bo odločal o'staliäcu stranke nasproti sedanji vladi in hrvatsiko^srbskemu sporu. Pojavili so se že tehtni glasovi za skoraj* šnjo in temcljito ureditev hrvatske* ga vprašanja. Od tega kongresa od* viisi mnogo. Nökateri hudo napada* jo bivšega ministrs'kega predsedni* ka Vukičeviča, češ, da je on zakri? vil to stanje. DNEVNE VESTI. ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA. Na goriških srednjih šolah, (gims naziji, realki, učiteljišču in koms plementarni šoli) prične šolsko leto s 1. OKTOBROM. Na trgovski soli prične redni pouk 15. oktobra, na obrtni soli pa 16. oktobra. Politično društvo »Edinost« v Trstu razpuščeno. Tržašiki prefokt ie v sredo 19. septembra razpustil poilitično dru= štvo »Edinost« v Trstu. Za gospe in gospodične. Pobožnost zadnjega petka za go* spe in gospodične bo 28. septembra ob 8. uri zyceer v cerkvi Sv. Anto; na (Piazza S. Antonio). Udcležite sc v obilcm številu! Vodstvo ApQstolst'va molitvo. Odobrujemo. Gospod prefekt pozivlja s po* sebno okroznico z dne 7. t. m. St. 3801 vse obcinis'ke naeelnike, da naj najskrbneje štedijo in naj v nobe* nem slučaiu ne povcčajo davčnega priitisika na svoje občinarjc. Radi tega jc treba odstraniti ali pa od* ložiti vse izdatkc, ki niso nujno po* trebni. To odgovairja odločni volji vladncga nacclntka. Sklepi ministrskega sveta^. V ponedeljek 24. sentcmbra se je v palači Vimdnalle vršila prva seja septembersikega, zascdanja ministr* skega sveta. Načelnik vlade Musso* lini je sejo otvorilin podal svoje porocilo. Pohvalil je prefdkte in jih postavil na dnevni red režima in naroda. Nato je miinistrski svet sprejel več sikllcpov glede zdravstva, proniefa, plovbe itd. Važna je do* ločba, da sc povcča stcvilo pet* in desetlirskih srebrnih novcev. Pet* lirs'kiili srebrnikov je bilo dozdaj v prometu za 500 milijonov, od seiaj naiprej jih bo 775 milijonov. Deset* lirskih srebrnikov bo 600 milijonov mesto i^rejšnjih 5(X) milijonov. Zmanjšalo pa se bo število dvajsct* lirskih novcev od 725 na 350 mili* ionov. Ministrski svet je naito skle* nil ndkatere dcvlocbe v priid oboi* nam. Scia vlade se je nadaljevala včcraj 25. septembra ob štirih po* poldne. Poziv. Zadruga po vojni poškodovanih cerkva vabi svoje ölanice, da čim prcj poravnajo svoje obveznosti, ali pa, da naznanijo roik. v katerem jih bodo poravna'le. Likvidator. Trgovcem in obrtnikom. Gotriöko županstvo določa, da morajo vsi trgovci in obrtniki v siu* čaju, da zacasno prenehajo izvrše* vati syojo obrt, to javiti županstvu in navesti vzrojk prenehanja in pa koli'ko časa nameravajo opustiti obrt. Tudi ne smejo brez posebnega dovoljenja s < trani županstva zopet započcti izvrsevaii obrt. Samski davek. Listi poročajo, da bo ministrski svet sklenil, da se saimsiki davek podvo.ji. Stanje državne blagajne. Te dni je bilo oibjavljeno uraidno poročilo o prometu v državni bla^ i-ajni v avgustu. Doho-dkov jc bilo 2917 milijonov lir, izdatkov pa 2953 milijonov li/r. Primanjkljaj znaša torcj 36 milijonov lir. Ta primanj* kljaj jc samo trenutcn in se bo, kot zatrjujejo finančni strokovnjaki, v irihodnjih mesecih z lahkoto po* krill. Šestdesetletnica češkega politika. Znani češki politik senator Vac* lav Klofač je v peteik 21. septembra praznoval 60. oblctnico svojega roj* stva. Klofač je podpredsednik sena* ta in po političnem naziranju na* rodni socialist. Zlato se vrača. Itailija jc pred kratkim plačala Angliji zopet en obrok svojega voj* nega doilga. Po dogovoru o itallijan* skem vojncm dolgu v Angliji, ki je hi! sklenjcn 27. januairja 1926, je. anglcška vlada za. vsak plačan ob* rok dol/na vrniti del itaiLijanskega zlata. ki jc od 1. 1915. v Londonu. Sedaj je prišlo v Italijo zlata za 125 tisoč anglešlkih funtov. V Angliji je ostalo še za 22,075.000 funtov zlata. Tega bodo Angleži polago* ma vračali. t Fr. Sal. Vuga. V Šibeniiku v Dalmaciji je umrl 14. t. m. po kratki bolezni okrajni sodnik v Dernišu g. Fr. Sal. Vuga, star 49 let, doma iz Kanala, Kdo na GoTLŠkem ni poznal duhovitega Lc* zita, kdo se ni ob njegovi prcšcrni in veseli besedi prisrčno nasmejal in kdo ne hrani v svojem srcu iskren spomin na tega blagega, mehkega našega eloveika, ki je imel mnogokrat na ustnah smeh, v srcu pa bridkost? VTest o njegovi smrti bo neštcte njegove prijatelje in znance globoko potrla. Rajnki se je živahno udejstvoval kot pevo. vodja in godbenik, in jc bil v god* bi zelo uaobražen. Ko je bil pred leti kot sodni pre^dstojniik v Vipavi odpuščcn iz službe, je stopil v pi* sarno pokojne^a notarja Lokarja v Ajdovščini, Po njegovi smrti je bil na cesti in je po bojlestnem obotav* ljanju zapustil našo pokrajino tcr se preselil v Jugoslavijo. Tarn jc po težkem in mučnem poldrugolctnem čakanju končno bil nastavljen v Dernišu. Komaj je pa prišel na svo* je novo mesto, je zbolel in odšel v vecnost. Res bridka, tragična uso* da. Počivaj v miru, draga duša, tarn v zemlji dalmatinski! Mi, ki smo te po'znali in ljubilli, te bomo ohranili v lepem, častnem spominu. Sneg. V noči od sobotc na nedeljo in od nedclje do poncdciljek je sneg pobdil vrhovc naših gora. Belo ka* po so dobili tolminski in bovški vedikani, a tudi njih nižji sosedje v Trnovskem pogorju. Sneg jc za* padcl do prilično 800 m višinc. Ne* pričakovani sneg in z njim zdruze* ni mraz ogražata zlasti ajdo, ki je scdaj v polncm evetju in najbolj izpostavlicna slani, ki jo lahko v cnem jutru zamori. Ajda obeta v naših hribih zdaj šc prav lepo. Gledališče gorL V Madridu ma Španskem je v gle* dailišču Novenadcs nastal med preds stavo požar. V dvorani je bilo nad 3000 ljudi. Ko se jc pokazal ogenj, je naistala grozna zmešnjava. Vse je silliilo ven. V gncčd jc bilo vec sto ranjenih. Mnogo ljudi pa. ni mo* glo ven in so postali žrt\re plaimena. Natančnega števila ponesrečcnccv še niso dognali. Na severu. Sovjetskii lomilec ledu »Krassin« se vedno prodira proti severu. Zad* njc dni pretcklcga tcdna je dospel zelo visoko na sever (skoraj 82. sto? pinja). Rusi iščejo p.onesrcčcncc in znanstveno mzisikujejo poikrajino. O poncsrcčcncih do sedai šc ni sle* du; pač pa so ruski učenjaiki na krovu »Krassina« dognali že marsi* katero zanimivost. Ob desetletnici. (Piše Jože.) Mi grcmo naprcj mi strelci, pTed nami gre plamen skozi noč. Noibenega ni pred nami. Beli in crni Francozi so se izgubili, nc vem, kaiko smo prišli v prvo vrsto. Tu pa tam se pokaže kateri Bolgar brez puške in prosi milosti z dvignjenimi rokami, pač tako, kot sem napravil jaz pred Rusi pri Oknu na binkošts no soboto 1. 1916. in tudi skoraj ves polk hrabrih demogelarjev. Pridemo v gozdu na planjavo, kjcr je imela bolgarska divizija svoj sedeiž. Vse je zapuščeno in razme* tano, mnogo jc časopisov. Dobim cno števiilko1 Neue Freie Presse, kjer je Roda Rod a pis ail svoje ne* slanO'Sti na racun Srbov, Francozov in Italiijanov. Po barakah jc bilo pcdlno brošur nemških in bolgar* skih. Dobil sem tudi več zemljevi* dov, med drugimi enega, ki je ka* zall, kaiko bo Evropa i^gledalla po vojni, po nemški zmagi. Tudi jaz sem imel v listnici podoben zemlje* vid, ki pa jc imel za podlago našo zmago. Na mojem zemljevidu ni bi- lo Avstrije, pae pa dve Nemčiji, in siccr protcstantovska Prusija in ka* to'liska Bavarska z avstrijskimi alp* skimi deželami. V baralki sem dobil kar me je najbolj razveseiilo tudi bolgarski zemljevid Maicedonijc. U* gotovil sem točko, kjer se nahaja* mo in videil sem, da se obračamo vedno bolj na desno, to jc, da lo* mimo boil^arsko krik) in širimo ta* ko vrzel v bolgajrsiki fronti. Ves clan smo šli naprej. Bogdan iz Aleksinca mi pravi, da so se Bol* gari najprcj umaiknili na Kozjak,cc nc pa na Babuno, ki da je od naše strani skjoraj nedostopna. Kozjak pa da mora biti blizu pred nami. Že v noči ge ustavimo in si zažgcc mo ognje. Desno in levo od nas so zažaroli drugi ognji. Splezal sem na viiso'ko jelo in videl, da je nas ogenj najbdj naprej,. na najbolj napetem dblu loka. Zopet sem &plc* zal z jcle. gledail zemlljcvid, Bogdan iz Aleksinca pa je kuhal črno kavo; popil sem je prcccjšnjo porcijo, potem pa sem šol okolli drugih ognjcv, kjcr so tudi kuhali kavo. Kmalu se nas zbcre večja gruča in Tixz vrha Veternilka se oglasi: 1 icj trubač sa gornjc Drine hej, zatrubi zbor! Nek odjcknc Šar planina, Luvčcn, Durmitor. In nek Drina jekne Savi, Sava Dunavu, Sava Dunavu; Dunavu, ti pa Dravi: U boj! Nek sc bojni jeci ore čcz planinc čak na more, na Adriju! Za nami se oglasijo stopinje in vedno moenejše mrmranje. Kmalu opazinio vojake šumadij.ske divi* zije, ki grcdo naprej. Ne vem, ali so bili tisti dan v rezervi alii so imeli težje delo kot mi. Bogdain iz Aleksinca priteče k meni in pravi, da me išče neki pod* poručniik. Grem za njim in znajdem I se pred častnikom. Šlem je imel na glavi, kot jaz, noč jc bila in nisem ga spoznal. Štiri čutarc je imel oko* si pasa. »Kako jc kaj Jože?« »Ah, Ti si, Lipe!« Vcdel sem, da je Lipe iz Šmarij podporučnik pri šumadijski divi* ziji, pisaila sva si kakšno ka.rto, a nikdar ga niisem mogcl obiskati. Po* govarjala sva se. doklor ni moral on naprei. Rekol mi je: »Jože, mi grcmo sedaj na Kozjak. Bog ve, če ostancm živ, kcr mislim, da ne bodo Bolgari zapustili brez boj a taiko važne postojanike, kot je Kozjak.« »Kje pa je ta Kozjalk, ne more bi* ti dalcč?« »Ali vidiš tam to senco od gore. To je Kozjak. Pred jutrom mora biti y naših rokah, tako se glasi po* velje. Tu imam štiri čutare z vinom, konjakom, kavo. Vzemi si to s ko* nj akom.« Nerad, a sem Ie vzcl. Dail mi je .še polovico svojega denarja, srisnila sva si roke in Lipe je odšel v noč. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Kmet na Tolminskem. O življenju tolminskih kmetovje neki F. J. Cafov napisal v »Novi? cah« dnc 15. sušca 1848 zanimive reči. Kmeta stiskajo prevelike dote, pa to, da se rad pravda. »Tretji vz? rok stiske našiga kmeta so pa nasi? Ijene potrebe, od ktcrih njegovi predniki niso nič vediili. Nekadaj so si tominski kmetje obleko doma pridelovali; ovca jim je dala terdno sukno za pruštof; zdej pa se našim gorjanom po štiri goldinarje kup? lieno sukno še preborno zdi, in pa? volnaite srajce jim po germiiri robi? da vsäk dan iz plee terga. Po'sebno ženski spol noče od domačih obla? eil cölo nič več sdišati, ampak se le nad pošterkanimi in zabavdanimi kupljenimi pajčevnami raduje.« — Torej so se že 1. 1848. morali proti novi modi boriti. Eva pa je le osta? la Eva. Kardinal Faulhaber o modi. V neiki pridigi je monakovski cerkveni kncz Faulhaber omenil sle? deče glede mode: »Je neke vrste moda, ki je moderna pa okusna, le? pa in pri tern vendar dostojna ter wedna otroka božjega. Je še druge vrste moda, ki ic ncspametna in smtšna, vendar še brez zla; poini? sdimo samo na klobuk pod katerim ničesar ne vidimo, ali pa na ozko obleko, v kaiteri ne morcmo hoditi, ali pa na frizuro, ki so jo preje no? silc kaznjenke v ječah. Je pa še tre? tja vrsta mode, ki ji nespametna in obenem silaba, ker nosi javno na rrouaj žensko dostojanstvo, draži čutnost in ker s to modo še poklck? niti v ceiikvi ni mogoče, ne da bi žalili čuta lepote v dostojnem člo? veku.« »Težko delo« mili jonarjev. Dunajska »Neue Freie Presse« prinaša sledeč opis igralnice v De? auvilde na Francoskem, ki je zato? čiščc raznih »težkodelujočih« mi? lijonarjev: »V igralni dvorani je 40 igradnih miz. Samomori po zadnji igri tukaj niso v navadi (kakor v Monte Carlo, op. ur.), ka.jti kdor se pelje v Deuville, jc vzcl tudi zgube v svoj proračun in njegove bančne naložbe so tako visoke, da prene? sejo tudi večja navrtanja. 39 miz od 40. je stalno obleganih, samo štirideseta čalka v sijajni osamelosti na svoje igralce. Ta miza, ovalna, z zelenim suknom prevlečena, sliči popolnonia ostalim, stoji samo ne? ko'liko ob strani, v poscbncm pro? stru, zavarovana z železno ograjo. Maila tablica oplom in si potem s fovčem vrat narezal. Zdravnik ga je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so rökli, da bi za rano ozdravil v O'smih dneh. Ko pa so se pripravili v bolnišnici, da bi ga operirali, ga ic božjast zlomila in končala neiz? merno težko življenje. Prepoljaili so ga domov, kjer so ga pevci in ve? lika množica ljudi sočutno sprem? Ijali do gro'ba. Dobrosrčnemu fan? tu večni mir! Mesec je vzšelinobsijalnašgozd. Vojaki so palegli dkoli ognjev, ki so jcli ugaševati. Legeil sem tudi jaz. Prav kmalu me pa zbudi pokanje T)ušk in tudi topovi so se oglaša? li vsc pogoistcjo. Naenkrat je zaeelo pravo bobnanje. Kaj je? Nekdo mi pravi: šumadijska divizija napada Kozjak. Zopet ziezem na jelo in gledam. Par km pred nami je biilo podznozje Koziaka, prepleteno s strelno vrsto hrabrih Šumadijccv. Topovi so stre? Ijaili neiko'li'ko višjc v goro. Iz vrst Šumadijcev se pojavijo rakete, do? govoTJeno znamenje artilcriji, da podalisa syoj ciilj viišje v goro. Kot na vežbališču to artiilcrija tudi stori, pehota gre naprej. Zopet prasketa? nje pušk, zopet rakete in artillerija zopet podaljša svoj cilj. Tako je šlo vcdno višje y goro. Kaj pa bo na vrhu? Artilerija ga že obstredju? je, domneval scm, da pride do boja na nož. KmaJu se pojatvijo raikete, znak, da artilerija ne sme vee ob? streujervati vrha Kozjaka. Začuje se hrup, vedel sem, da je juris na vrh. V kratkih minutah je bil na vrhu Kozjaka mir. Kozjak je bil naš. Bila je komaj tret ja ura po pol? noči in doibilli smo povelje. da kre? nemo naiprej. Sli smo in zopet na desno. Pogledam na zemljevid in domneval sem, da moramo najprej obiti pogorje Kožuha z Dudico, ki je z ravnine ncdostopna. Cöli dan smo hodili, ne da bi oddali strela. Pod noč smo se ustavili, zakurili ognje nam v korajžo, sovražniku v strah. Drugi dan zopet naprej, peti dan smo obštli gorovje Kožuha, Gr? ki so bi'li že na Dudici. Sesti dan pod večer pridemo v prvo srbsko vas Kono'piste. Pred nosom so nam utekli Bolgari iz vasi. niso imeli niti toliko časa, da bi p.obraili kruh iz vojaških pcČL Ko smo pri^li v vas, je bil baš dobro pecen in vsakdo od nais je dobil po dva hlebeka. Za va? sjo smo kuhaJi kavo, straže pa so zasedle obronke nad vasjo. Izgtleda? lo je, da bo drugi dun boj z Bol? gari. (Daljc.) Banjšice. V naši o-boini se je ugotoviio pri popisovanju družin s 7 in več otro? ki 73 družin, ki so imele 7 ali več otrok. Če "vpoštevamo, da živi v občini 131 družin, pridemo do za? ključka, da odgovarja štev. 73 äko* ro 56% družin s 7 ali več otroki. Malo je pač občin v državi, ki bi se mogle meriti z našo, visoko v hribih lcžečo občino. Gradišče nad Prvačino. Prihodnjo nedeljo mine leto, kar smo pokopaili na domačem pokopa? lišču širom znanega posestnika in krojača Jos. Keršcvana. Sporninja? mo se moža s hvalcžnostjo po«cb? no letos ob veliiki suši, ko- nam ni vsaj vode v vasi primanikovalo, za kar se je ravno pokojni mnogo tru* did. Cast njegovcmu spoininu! Lom, V nedelio 9. t. m. popoldne, ko so se vračali romarji z Sv. Gore domov, sta bili na poti med Bata? mi in Banjšicami od nedeljskih lov? cev obstrelljeni 2 naši dekleti. K sreči nksta bili hudo zadeti, kar pa ni zasluga gg. nedciljskih lovccv. Srečni strelec je obema deklctoma stisnil v roke vsaki po 10 L. in vseh pet lovcev je mahoma izginilo. Bilo bi na mestu. da se za doticnciga lov? ca pozve ter se mu v prihodnje za? brani radi par borih ptiičcv streljati na gruče romarjev. Obloke — Hudajužna. Zvonik naše cerkve je v precej slab cm stanju. Na pobudo g. upra? vHelja smo se odločili, da ga pri* hodnjo pomlad popraviano. Popra? vila bodo stala več tisočakov. Do? menili smo sc, da zberemo potreb? ni denar s prostovoljnimi doneski, za katere smo se medsebojno ob? vezaili, vsak po svoji moči. Ta ko? rak jasno priča, kako smo kljub slahiin čaisom vneti za lepoto hišc bo'zje; saj smo pritr>ravljeni dopri? nesti tudi žrtve. — Naj pri tej pri? liki omcnimo še naše pokopališče, ki je v zelo ncčastnem stanju. Ka? kor smo se moäko odloci'li za po? pravo zvonika, tako se bomo, uver? jeni smo, lotili tudi pokopwilisca in ga sprarviilii v red, kakor se tiče. Gor. Tribuša. Iz naše občinc jc komaj par gla= sov na leto, zato dovolitc mi, g. u? rednik, nckoliko prostora. Tudi pri na.s je suša uničiila skoro vse potfj? ske pridelke. Vse zdihuje, kaj bo pozimi. Shrambe bodo prazne, mo? ka bo draga, davki visoki, v moš? njičkih pa pajčevina. —¦ Neprilike imamo tudi, ker jc naša občina pri? klopljena k Cepovanu. Zlasti nam povzrooa ta združitcv mnogo potov in zamud. Kalko bo seile v zimi, ko bo na Kobilici viiso'k sneg? Tudi ogledovanje mrlličev nam dcla mno? go preglavic, ker g. zdravnika mnos gokrat ni doma v Čepovanu. Pa upaimo, da se bodo razmere uredi? le in bodo z boJjšdmi letinami prišli tudi boljši časi. Vrabče. Z veseljem javljamo, da smo 6. t m. dobiH k nam dušnega paistirja. C. g. E. Fcrjančič, ki jc upravljal dozdaj našo duhovnijo iz Štijaika, se je presclil k nam in bo od tu C/skrboval obe duhovniji. Želimo gospodu najbojšega zdravja in obi? lo uspchov. — Izsdljevanje je pri nas žalibog zelo živahno. Nekateri obetaio kar po 20% za posojilo svote, ki je potrebna za pot. Mcnda misliio, da sc onstran velike luže pobiraio stotaki tako kot zamaški od poikalic okrog gostilne na Opči* nah. — Tukajšnji občinaTJi bi zolo radi vedeli, v čcgavcm področju je dancs bivša dcžclna cesta od St. Vi? da do Storij. Popravljata jo samo voz in dež, katerega je pa bilo letos zelo malo. Ako pojde tako naprej, bo v kratkem času ves naš promet zaprt s kitajskim zidom. ßatuje. Zelo zw je bil v naših sreih sespo? min na sveži, prerani grob Mirka Mermolje in zopet je Previidnost utrgaila nenadoma žailostnim star? šem, Marijini družbi, pevskemu zboru in cöli vasi drago Ivano Ušaj v najlepši dobi življenja. Po? kojna Ivana, ki je bila vzor deklet, vesclje domačim, ki so občutili že bridko izgubo matere in v vojni padlega sina, je bila zaradi svojih zaslug spoštovana in cenjena od \ seh domačinov. Pa kako ne! Saj je posvetila ves prosti čas dobremu delur Nad 16 let je bÜa v Marijini družbi, ravno toliko let se je žrtvo? vaila cer'kvencmu petju, društvu in društvencmu pevskemu zboru. Pri vsaki prircditvi je bila ona glavna in kot taika v vzpodbudo drugim. Ni se brandla nobenega dela čez dan, zvečer se je pa teden za ted? nom udcleževala pevskih vaj in drugih prosvetnih del. Zadnjo ne? deljo je še peila na koiru bo'lj milo kot drugekrati, a naslednji dan je izrocila dušo Bogu in Mariji. Ta izguba je vse zabolela, bodest je za* deda tudi našega č. g. župnika, ki je v tem letu izgubil nok. brata, do? brega Mirka in sedai Ivano, zvesto diružbcnico in pevko. Zgubo čuti tu? Ui zbor, ki je izgubiil dve izmed naj? boljših moči. — Pogreb, ki ie bil zclo lep, je pokazal, kako smo ce? nidi dehn! Ivano. Števiidni vcnci, udelcžbc Mar. drub iz Črnič, Dorn? berga in Kamenj in drugih ljudi so bilii priča ljubezni in spostovanja do polkojive. Pogreb je vodil č. g. Re? ščic oib asiistenoi č. g. Franketa iz Oscika, katcri ji je dad zadnja tola» žila sv. vere. — Pevci in pevke iz Batuj in Marijina družba iz Dorn? bcrga so zapeli 6 zalostink. Pe? sem »Nad zvezdamli« je pa to? lažida vse: »Lc križ nam sveti go? vori, da vid'mo zopet se nad zvez? dami...« — Ti, lvanlka, pa modi za nas, ki smo ostali v dolini solz, ka? kor bomo mi modi'li za pokoj Tvoje blage duše. Ozeljan — Sv. Mihael. Na&topili so dnevi onega letnega časa, katorih se kmet najbolj vese? li — jeseni. To da letois se malokdo more vesediti jeseni. Poglcd na polje jc žalosten; vse jc nckam pusto in prazno. Naše ccloletno delo in raz? novrstni strošiki za obddlanje so bili lotos skoTo brezuspešni. Svoj čas smo že poročali o suši, katera nam je vničila in požgala vcčino pridclkov. Danes pa, ko vemo pri čem, smo, izpopolnimo niaše prej? šnje dopise in novemo, kako naim gre in kako se nam obeta. Nedelja je danes, ko pišemo tc vTste, Ncbo pokrivajo črnosivi oblalki. Tudi iz našidi obrazov se nam bere, da nas tarejo črnosive skrbi, kako se bomo prcživljali v teh slabih lctinah. Kot smo žc prej rekli, so lctošnji pri? delki radi suše tako pičli, kakor še malokdaj. Glavni pridolck sta bila žito in scno, kateTega smo pa že mnogo pora_bili, ker ni nič ptave. Zadnji čas smo imedi še prccej dež? ja. Prised je sicer prepozno, toda grozdju bo vendarle vsaj nckoliko koristil Kakor kaže, s trgatvijo bo? mo bogatejši ko lani, ker lani nais je toča dobro oklestila. — Ker je ma? lo zaislužka pri nas, nas zapuščajo razni mladi rokodedci in si iščejo kruha v raznih krajih inozemstva. Tudi vec dekdet pojde menda v kratkem v Ameriko. — Ravno šti? rinajst dni jc, kar smo pisali nekaj o cestah iz Sv. Mihacla. toda brez vsakega uspeha. Povemo še enkrat, da je poprava nujna, ker ako bo dežcvalo in se vsaj k an ali ne oči? stijo, bomo imeli občinske potoke in ne ceste. — Prihodnjo nedeljo bo prj Sv. Mihaelu obieajni cerkve^ ni shod. Sv. maša bo ob deseti uri. Pridite, ker kljub slabi letini bo ne^ kaj štrukljev, če ne kuhanih, pa živih. Stran 4 »GORIŠKA STRAZA« Idrijske novice. II. cerkveni koncert v Idriji. V nedeljo dne 23. septembra ob 5. uri pop. se je v idrijski cerkvi yrsiil zeilo dobro us pol koneert ob vcliiki udeilcžbi ljudi vseh slojev in iz vseh krajev, liudi, ki jim je glas* ba res pri, srcu in ki so sfediili do konca z naipetostjo in z izrednim zankn an jem. Za mnoge ni bilo več prostora v cerlkvi in moraili so od ziinaj pcvsilušati; drugi pa so morali oditi. ; Spored, ki jc obse^ail nde manj kut 20 tqclk. je bil razdeljen v tri dole, izmed kaiterih vsak lepo umets niško zaokrožen, ki je pa v ce* 10$ tyoril velitko sikupno delo. Za- stopani so bill s svojimi skladbami skoro vsi naši skladatelji: Jobst, Kiimoyec, Klemenčiič, Mav, Premrl, Sattnor, Vodopivec, Žuluznik; od tujih: Arhaiigqliskij, Gounod, Bros siig, Liebig in Swift. Zbor je vodil g. Tone Knap. Po* znaio se je že koj v začetku, dia je zboor v najboljših roikah, ki so že V0jiikokr a t vodille n a i r a zl iene j še iZbore. G. Tone Knap je znal izva- biti iz zbora s svojim tempera* rruentnim, in gotovim dirigiranjem vso lepoto, ki so jo vlklesali skla* datelji v skladbe. Zboir, ki je štel oikoli 60 pevk in pevcev, je pa tudi svojemu dirigentu sledil na vsak migljaj; izostalo je navadno »bu- ljenie« v note. Glasovno je zbor kormpakten i n emobarven. Če se jc tu pa tarn slišal kaik glas prešibko alii premočno, ni vzelo enotnosti batrve in moči. S talkim materijailoim je lepo delati, ker je y njem resno«t, vztrajjiost in lju* bezen do stvari. Glasovi so dobro zastopax*x:k^ i x ZDRAVNIK H i I Or. Adalberto Gresic g I I mladi 2 \ S sprejema vedno v svojem a > H ambulatoriju sia B \ |S piazza Vittoria 14/1 - Gorica ^ ! |m| nad lekarno Cristofoletti. jH ui:*x*2c*3i»xortx»x»x*xtXtx*xt3C« zastopstvo BORIS V. SIMANDL - Gorica, Corso Gius. Verdi 1, prociaijci pod iiajiigodnejšimi pla- čilnimi pogoji vse v radio-stroko pripadajoče dele in iz- gotovljene aparate od 2—7 luči. Ljubitelji radia so vabljeni brez vsakršnih obvez k večernim radio-poskusom, ki se vrše od 21. me dalje. Temeljita izraba mleka doma, v mle- karni in na planini je mogoča edino pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen, priprost. PlotujE SB lahko v obrräili. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- Pojasnila prebivalcem poriške P»ačno na razpoiago. Dni7MWst pokrajine dajejo zastopnik tvrdke: KNUT JONSÜN, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavele 4-II. in Josip Kovačič, trgovina, Idria pri Bači 94