92
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Zdi se, da je to prizadevanje imelo temveč vspeha, ker od julija 1884. 1. žal! vlada Dova izredno močna depresija v trgovini, industriji in kmetijstvu, po kateri se je promet v vseh evropskih državah zelo zmanjšal in katera občutljivo upliva na dohodke vseh železnic, naj si jo provzročile spremembe tarifov ali ne.
Slednje letno poročilo c. kr. avstrijskih državnih železnic za 1. 1885 omenja, da so bile tarifne naredbe v tem letu prvikrat popolno leto v veljavi, da torej v pre-hodnjein letu uiso mogle ob enem na kvantiteto in na pomnoženje državnih dohodkov uplivati, da se torej morajo dohodki za 1. 1885 imenovati ugodni.
Navzlic temu dokazovanju je vladala v državuo-že-lezniškem svetu bojazen, da ne bode dosti potrpežljivosti, da se počakajo posledice tarifnih uaredeb pri državnem prometu, marveč da se vsled pritiska od c. kr. finančnega ministerstva uže namerava zvišanje tarifov, in to tem bolj, ker so časopisi priobčili različue članke, kateri so hoteli na to pripravljati.
Tarifni odbor je sklenil zaradi teh vesti interpelo-vati predsednika v seji državno-železniškega sveta. Gospod predsednik baron Czedik je odgovoril na to interpelacijo, da glavno ravnateljstvo do zdaj ni dobilo pred-luga za povišanje tarifov; kar pa se tiče bodočnosti, se ne more izreči, nikakor pa se tarifi za blago ne povišajo do prihodnje seje državno-železniškega sveta, ker bi vlada komaj mogla izvesti povišanje tarifov, ne da bi zaslišala državno-železniški svet.
To poročilo je moglo le deloma pomiriti, in bojazen, da se tarifi povišajo, traja dalje; vsekako je bilo c. kr. glavno ravnateljstvo primorano, na vsak možen način uvesti prihranjke in na drugi strani povišanja oskrbeti.
Vozni redi zimske dobe, kakor tudi prihodnje pole-tinske dobe kažejo znatno zmanjšanje vlakov, posebno brzovlakov; tako so se tudi nočni brzovlaki od Pontebe na Dunaj in nazaj opustili, kateri so bili za naše gorenje Kraje zelo koristni; tudi z Dunaja proti zapadu opustilo se je več vlakov. Nekateri članovi so stavili predloge, naj ostane pri starem, a brezvspešno; njihovi predlogi niso mogli dobiti večine.
Predlogi c. kr. glavnega ravnateljstva na povišanje voznine pri tour in retour listkih za 5% in povišanje pristojbin za letne listke vzbudili so zanimljivo debato o nalogah državno-železniškega prometa in o povišanji tarifov, katero škoduje trgovini, industriji in kmetijstvu; konečno so se vendar vsprejeli predlogi večine.
Splošno mnenje je zdaj proti vsakemu znižanju tarifov in temu se mora pripisovati, da do zdaj niso imela nobenega vspeha večletna prizadevanja ljubljanske trgovinske in obrtne zbornice, da bi se napravili enaki tarifi z oddaljenejšimi postajami zborničnega okraja v Trstu in v Gorici pri prometu v Nemčijo, v Predarlsko, v Češko in Moravsko ter da bi se odpravil škodljiv upliv, katerega imajo tako zvani tarifi za pomorska pristanišča na trgovino  in   industrijo   v Kranjski;   vsa   ta   prizade-
vanja niso imela nobenega vspeha, da-si se je po sklepih državno- železniškega sveta in po zatrdilih c kr. glavnega ravnateljstva moglo gotovo pričakovati, da pride še v tem letu pomoč.
Glede škodljivih posledic pri tarifnih anomalijah opozarjam na moja prejšnja poročila ter si dovoljujem zaradi važnosti te zadeve za naš zbornični o&raj še enkrat omeniti dotična prizadevanja za pomoč in razmerje te zadeve.
Dotične pritožoe zbornične so dale enketi za železniške tarife, katero je visoko c. kr. trgovinsko minister-stvo v 1. 1882 sklicalo, povod, da je po skupini IX. stavila predlog, naj se niti pri krajevnem niti v notranjem zveznem prometu v nobenem slučaji ne plača za Krajšo progo višja vozniua nego za daljšo.
To načelo vsprejel je nekoč državni zbor uže kot zakon, a gosposka zbornica je njega vsprejem preložila; vendar se je tako določilo vpeljalo vsled protokolarnih dogovorov med c. kr. vlado in mnogimi železniškimi podjedtji.                                                       (Dalje prih.)