38. štev.
Sto let Miroslava Tyrša
S češkoslovaškim narodom je vse slovansko Sokolstvo 17. t. m. slavilo lOOletnico Tyrševega rojstva, zavedajoč se v polni meri, kako veliko je bilo njegovo delo pred 70 leti in kako premišljeno je ravnal, da je poklonil češkemu narodu sokolsko organizacijo. Dokaz temu je, da je mahoma, že leta 1862. nastalo po nekaterih čeških mestih nekaj sokolskih društev., Njihovo število pa je rastlo leto za letom in Tyrš je doživel še za časa svojega plodonosnega življenja priliko, da je leta 1882. poveljeval kot načelnik matičnega društva in idejni vodja celotne organizacije prvemu vsesokolskemu zletu v Pragi. Toda ne samo med Cehi, tudi med ostalimi slovanskimi narodi je sokolska misel prav kmalu pognala trdne korenine. Danes, po tolikih letih, lahko trdimo, da objema Sokolstvo ves slovanski svet. Kjer je vsaj nekoliko Slovanov skupaj, obstoji danes tudi sokolsko društvo.
Ustanovitelju Sokolstva velja naša globoka hvaležnost, saj je tudi nam dal novih pobud za življenje, takrat, ko se je zasidrajo Sokolstvo leta 1863. na slovanskem Jugu.
400 letnica turških napadov na Maribor
V teh dneh pred 400 lett je junaška četa Mariborčan nov pod vodstvom mestnega sodnika Krištofa Wilden-rainerja kljubovala napadom armade turškega sultana Sulejmana n. Leta 1532. je bil Maribor še majhen, a vendar zelo pomemben za trgovino in dobro utrjena trdnjava. Od mogočnega obzidja se še danes vidijo ostanki ta tudi dva obzidna stražarska stolpa
Prve turške čete so se pred mestom pojavile že 14. septembra. Opustošile so vso okolico, zlasti Ptujsko polje, v par dneh pa se je zbrala okrog mesta Sulejmanova :MŠŠ>M E ■ ' '	*	. -J^i rtffl Sagi
armada, ki je štela okrog jiBBMK^- n	BmmiiSmBHhI
100.000 mož. Turki so od ob- H
koljenih meščanov zahtevali ^ir^fi®?®® >-, 'aaJIlŠIiH^^^^^ prehod skozi mesto in visok |S|||w vojni davek. Mestni sodnik Wildenrainer je ta poziv odklonil, četudi so ga mnogi H preplašeni meščani prosili,
naj ugodi sultanovi želji.	stari mestni stolp
Turki so trikrat naskočili
utrdbe, branilci pa so vse napade srečno odbili. Naposled so se Turki zbali nastopajočega slabega vremena ter so si blizu Limbuša sami zgradili most, da so se 21. septembra umaknili preko Drave. Po tem turškem navalu je nastala strašna revščina po opustošeni okolici in tudi v samem Mariboru, kjer je bilo razdejanih mnogo hiš. Da je morala biti revSčtaa največja, se da sklepati že iz tega, ker je cesar Ferdinand I. odpustil mariborskim meščanom za nasledrfje leto vse davke. Mesto si je seveda prej opomoglo kakor pa okolica, še leta 1543. je bila v Slovenski Bistrici polovica hiš praznih, Vuzenica pa je bila skoraj popolnoma zapuščena.
Počaščenje zaslug župana Josipa Sušteršiča
Ob stezi, ki vodi s kolodvora v Medvodah do Sv. Katarine, ki jo skoraj vsak Ljubljančan pozna, je vzra-stla v vasi Preski ponosna šolska stavba, ki je gotovo v čast in ponos ne le samo Medvodam in Preski, temveč vsej Sloveniji, osobito pa Gorenjski. Pot do postanka te lepe stavbe je predvsem zasluga župana g. Josipa šušteršiča, posestnika ta gostilničarja v Seničici, in njegovih vrstnikov iz občine. V vidni znak velikih zaslug je prejel g. šušteršič te dni red Ju-goslovenske krone.
Leto VIII. V Ljubljani, dne 22. septembra 1932.
£ -2L_
Cerkev z grobnico v Krupnju
Spomenik junakov na Mačkovem
Kamnu
V nedeljo je bila blagoslovitev spomenika na Mačkovem Kamnu in spominske cerkve z veliko grobnico v Krupnju ob reki Drini. Akcija ta. zgradbo spomenika, cerkve in grobnice se je začela leta 1925. in se je vse dovršilo s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Spominska cerkev je zelo lepa. V manjši grobnici pod spomenikom in v veliki pri cerkvi so zbrani ostanki nad tisoč vojakov, ki so padli v bitki na Mačkovem Kamnu in v okolici.
Mačkov Kamen je za vedno vpisan v zgodovini srbske vojske in tudi v zgodovini vsega jugoslovenskega rodu, kajti na tej postojanki se je ravno tako kakor na Kajmakčalanu, na Ceru in na Kosovem izkazalo ono junaštvo in ona velika najčistejša ljubezen do domovine, ki je dala svobodo nam in našim potomcem. Na tem hribu, nad vasjo Krupnja, ob reki Drini, je padlo septembra 1914 v bojih z močno avstrijsko vojsko okrog 14.000 borcev za obrambo in čast domovine. Kri teh junaških borcev, ki je tekla po Drini, je pisala vsem kratko nespremenljivo sporočilo: Zmagati ali umreti! Klic junakov Mačkovega Kamna in njihovi zgledi so bili tako glasni in močni, da so vsi drugi borci prenašali najhujše muke in težave ter tudi umirali v zavesti, da gradijo s tem svobodo jugoslovenske domovine.
Junaki z Mačkovega Kamna zaklinjajo vse Jugoslovene k slogi in čisti domovinski ljubezni.
Spomenik na Mačkovem Kamnu
Lepa slavnost v Narodni tiskarni
Nedavno je osobje Narodne tiskarne v LJubljani prisostvovalo odlikovanju svojega Spoštovanega tovariša strojnega stavca Vinka Zajca, ki ga je Nj. Vel. kralj odlikoval za njegovo zvesto 501etno službovanje z zlato zaslužno svetinjo. Slavljencu je izročil odlikovanje šef oddelka za trgovino in industrijo, načelnik dr. Marn. — Na pliki sede spredaj od leve na desno: dr. Pavel Pestotnik, načelnik dr. Rudolf Marn, odlikovanec Vinko Zajec in ravnatelj Fran Jezeršek
Stopnje luninega mrka
Redek jubilej uglednega obrtnika
Čevljarska zadruga v Tržiču je med najstarejšimi strokovnimi udruženji v dravski banovini. Njena zgodovina sega skoro tri sto let nazaj. Odkar pa obstoja, ne pomni, da bi bil kdo njenih članov praznoval tak jubilej, kakor ga letos praznuje njen dolgoletni odbornik in tudi načelnik g. Karel Dobrin, čevljarski mojster v Tržiču. Jubilant se je rodil 28. januarja 1865 v Tržiču, kjer se je tudi izučil čevljarske obrti. Komaj 17 let star je začel na svoje in dobil obrtni list za čevljarskega mojstra. Obrt je začel izvrševati konec avgusta 1882, torej ravno pred petdesetimi leti.
Jubilant je kot eden najuglednejših čevljarskih mojstrov tržiškega okraja za časa svoje samostojnosti izučil celo vrsto odličnih pomočnikov in mojstrov. Za javno prizadevanje njegovega obrtnega delovanja ga je čevljarska zadruga izvolila za svojega častnega člana.
Mnogi so v sredo zvečer z zanimanjem opazovali nastanek luninega mrka. Luna je
mrknila ob 20.18 ter je mrk trajal do 23.45. Trgovski sotrudnik g. Ante Kornič v	>.---
Ljubljani je ob 20.30 ujel na ploščo prvo sliko, potem je v presledkih fotografiral do	V Gabrjih pod Gorjanci so prejšnjo nedeljo blagoslovili novi
približno 21.45. Pričujoča slika je posneta po njegovi fotografiji.	vaški vodovod. Lepe svečanosti se je udeležil tudi g. ban
Veličastno zborovanje JRKD v Ljubljani
Ameriški general v Evropi
Pogled z galerije na tisočglavo množico, ki je v nedeljo 11. t. m. napolnila veliko unionsko dvorano.
General Mac Artur,
šef ameriškega generalnega štaba, je obiskal Varšavo .odkoder potuje tudi v Prago in druga srednjeevropska mesta, da si ogleda ustroj ondotnih vojsk
Ko je profesor Piccard po srečnem povratku iz stratosfere bival v Benetkah, se mu je priključil tudi tajnik zavarovalne družbe »Vardar« iz Maribora g. Karel Kraus (na sliki levo od Piccarda). Pogovarjala sta se o zavarovanju, vendar se pa gosp. Krausu ni posrečilo, da bi sklenil z neustrašenim junakom stratosfere pogodbo za
nezgodno in življenjsko zavarovanje
Paragvajske žene in dekleta oblegajo urad za novačenje v Asuncionu in zahtevajo, da jih uvrste v vojaške oddelke, kJ bodo korakali proti Boliviii
Po tekmah strelskih družin
Mariborčan pri profesorju Piccardu v Benetkah
ki
si je na tarči »Primorje« priborila prvo mesto in s tem dragoceni pehar, darilo Nj. Vel. kralja.
Slika levo: Kapetan Ivo Markovič, državni prvak ln zmagovalec na meddružinski strelski tarči.
Slika spodaj: Naši najboljši strelci. Na levi prof. Pero Cestnik iz Maribora, ki je najboljši slovenski strelec, poleg njega pa ekipa ljubljanske strelske družine, ki je na tarči »Primorje« dosegla peto mesto: Mirko Hajnrihar, polkovnik Ljuba Novakovič, Franc Hajnrihar, Joco Kostanjevec in France Hrovatin, ki si je na narodni tarči priboril četrto mesto in s tem prvovrstno lovsko puško, darilo konzorcija »Jutra«.
Spominu hrabrih bojevnikov na Mami
Predsednik francoske republike Lebrun je v nedeljo odkril francosko-amerlški spomenik žrtvam Marne ob cesti med Soissonom in M«auxom. Francoske čete so ob tej priložnosti izkazale padlim bojevnikom vojaške časti
Slika desno t
Paragvajske žene hočejo v vojake
Mladi zmagovalec
Pri letošnji tekmi harmonikarjev na ljubljanskem ve-lesejmu je v mladinski skupini zmagal Pavle Kosec iz Velikega Mengša in dobil kot 1. nagrado izvrstno gi-taro

Od velike revolucije v Franciji udomačena navada giljotiniranja na smrt obsojenih zločincev. Takšna je bila tudi smrt morilca Pavla Gorgulova. Slika kaže neko usmrtitev iz prejšnjih let, ko so se množice gledalcev, ki so bile tokrat potisnjene daleč
nozaj, gnetle za stražami.
Nemški aeroklub je prošle dni povabil 200 šolarjev na polet. Dečki so start ali na letališču Berlin — Staaken 3 športnimi letali. Vsi so odnesli nepozabne vtise
Bilka levof
Motorizacija vojnih vozil v Angliji
Sedanje angleške vojaške vaje kažejo, kako silno je napredovala motorizacija tudi v vojaški stroki. Težki tanki se leno pomikajo naprej, sledijo jim motorji, ki vlečejo topove, oklop. ni avtomobili pa so vsak trennutek pripravljeni na to, da pozdravijo sovražnika v zraku
Slika desno:
Moderna
Stotisočglava množica je spremila junaškega zmagovalca v evropskem krožnem poletu kapetana Zwirka in njegovega pilota ing. Wiguro na zadnji poti v Varšavi. Predsednik poljske republike je odlikoval Zwirka po smrti z najvišjim redom »Polo-
nia restitulta«
Tako so usmrtili Gorgulova
cerkev
Zadnja pot Zwirka in Wiruge
V Berlinu ao postavili te-mejlni kamen za cerkev švedskega kralja Gustava Adolfa. Načrt za stavbo je napravil arhitekt dr. Bartning
Slika desno:
Ta nosi zlato z morske« ga dna
Potapljač z
lArtiglia«, ki že več let dviga % morskega dna zlate zaklade angleške potopljene ladje m je prinesel iz morskih globin že nad polovico izgubljenega zaklada