Sodobni stroji za potiskavaiije tapetnega papirja, s katerimi upravljajo strokovnjaki, zagotavljajo ka-
Ifnvnstnp izHplkp
Prvi kontejnerski terminal
25. septembra so v blagovno-transportnem centru Javnih skladišč odprli prvi sodobni kontejnerski terminal v Jugoslaviji. Kaj pomeni zavestna odločitev delavcev za takšno investicijo? Kaj pomeni ta pridobitev za slovensko gospodarstvo, še posebno za delovne organizacije v Ljubljani, ki se vedno bolj poslužujejo v svetu že uveljavljenega načina blagovnega prevoza - kontejnerjev? Kaj predstavlja za kolektiv Javnih skladišč, ki praznuje 20-letnico dela?
KAJ JE TERMINAL
Integralni transport - imenujemo ga tudi modetni način prevoza blaga v kontejnerjih - je pred kiatkim na-pravil tudi pri nas začetne korake. V diugih, bolj razvitih deželah, je že pievzel vodilno vlogo kot nov način prevoza blaga, ker je že dokazano, da je to osnovni zakon prevoza in tudi zahteva sodobnega gospo-darstva. Sistem integralnega trans-porta je vezan na pretovorna mesta, ki jih imenujemo terminale. To so običajno luke, v kontinentalnem delu pa velika križišča blagovnih tokov. Terminali imajo osnovno na-logo, da služijo kot zbiiališča, ki so opremljena s primerno mehani-zacijo. Tako lahko velike količine raznovrstnega blaga, ki je naloženo v kontejnerjih, hitro in učinkovito pretovarjamo z enega na drugo tiansportno sredstvo, naj si bo to cestno vozilo, vagon ali ladja. Se po-sebno pa je pomembno, da so stroški pri tem pretovarjanju mini-malni. Prednost prevoza v kontej-nerjih je tudi ta, da se biago pri manipulacijah ne poškoduje, ne zmoči ali izgubi. Zaradi velikih di-menzij kontejnerjev ločimo 10, 20, 30 in 40 čevljev dolge kontejnerje,
največja nosUnost pa je 30 ton. Za-radi njihove posebne oblike so za transpoit potrebna tudi posebna sredstva za prekladanje, ki jih doslej pri nas nismo potrebovali.
Pobliže si poglejmo, katere so tiste operacije, ki so potrebne na ne-kem kontejnerskem terminalu. Naj-prej gre za nakladanje ali razkla-danje vozil, ki kontejneije preva-žajo. Kontejnerji morajo biti na ter-minalu vidno razporejeni, da jih lah-ko nalagajo z ustiezno meha-nizacijo. Pri stalnih relacijah osta-nejo kontejnerji na pol na prikolicah ali kai na kamionskih vlačUcih in jih potem v taki obliki prevažajo na po-sebnih vagonih. Seveda pa moia imeti vsak terminal še ustrezno dru-go mehanizacijo, kot so viličarji in vlačilci, ki služijo pri polnjenju in praznenju kontejneijev. Terminal z večjo kapaciteto mora imeti tudi možnost za formiranje posebnih kontejnerskih vlakov, ki vozijo po dogovorjenem redu. Kei gre pri kon-tejnerskem prevozu v glavnem za mednarodni promet, je velikega po-raena tudi možnost ažurnega cari-njenja blaga. Prav tako morajo biti čim bliže terminalu prisotni špedi-terji, ki v bistvu nastopajo kot orga-nizatorji transporta. Ne nazadnje pa
morajo biti prisotni tudi agenti ozi-roma zastopniki lastnika kontej-nerjev, kajti njihova prisotnost na terminalu je porok za stalno zalogo kontejnerjev, tako da jih lahko stranke dobijo na razpolago v naj-krajšem času. Transportne površine morajo biti izdelane za visokoosne pritiske; enako tudi odlagališča za uskladiščenje kontejnerjev. V zad-njem času se vse bolj pojavljajo tudi tako imenovani frigo kontejjneiji, za katere so potrebni še priključki za hladilne naprave.
Tq je nekaj splošnih ugotovitev o kontejnerskem prevozu. In kako je s tem pri nas? V blagovno-trans-poitnem centru Javna skladišča v Ljubljani so odprli prvi kontejnerski terminal s sodobno mehanizacijo v Jugoslaviji. Ta mehanizacija omo-goča raztovor kontejnerja v petih minutah. Če imamo pred očtni šte-vilko, da je kontejner težak popreč-no 20 ton, lahko hitro iziačunamo tudi stoiilnost terminala: za razto-varjanje vlaka, ki ima 25 vagonov s kontejnerji, potrebujemo dve uii z enim dvigalom! Naj dodamo le še to, da so v Javnih skladiščih za vse to že sedaj na razpolago večje skla-diščne površine, carinarnica in pre-vozna podjetja.      ALEŠ KARDELJ