DopisL (iuštanj. Kakor znano, je naša prej nemška Pos<-jilnica prešla v slovenske roke. Zadnje dni se je j ri zadrugi mudil revizor iz jMaribora, ki je uredil .račuiu* in ugotovil, da Posojilnica stoji dobro in je vestno uiv jevana. Novi odbor sestoji iz zanesljivih, poštenUi iq iž vseh stanov in poklicev, ki nam dajejo najboljšo grtrancijo za pošteno in dobro vodstvo. Kmetje in delavri. oklenite se vašega zavoda s polnim zaupanjem in se v stiski vedno obračajte do posojilnice tn nalagajte pri njej odvišen denar in prihranke. Denar je pri posoji: • nici varno naložen, se dobro obrestuje in vam je y pntrebi vedno na razpolago. Št. Ilj v Slov. gor. ("Satanska zlobnost Mermoljeva.) V Št. Ilju vlada te dni veliko razburjenje. Kar čez hoč so natn prestavili naši dvc dobri učiteljici, kateri ste tukaj delovali v občno zadovoijnost ljudstva. Dajali ste s. srojim lepim krščanskim obnašanjem lep vzgled celi fari. Tudl vnajhujših narodnih borbah ste slali na naši slovenski str;ini. Mermolji ste pa bili zavoljo svoje krščanske zavednofeli Irn v peti. Brez vsake preiskave ste morale oditi. V svoj satnnski zlobnosti ju jc Menuolja denunciral v Beogradu, češ, da ste nemškutarici. In s tem, da ju je denuncirai, se še javno baha po gostilnah. Ce denuncijant izgubi čut sramežljivosti, poteni se vse neha. Največji nemškutar v &!. Ilju je Mermolja, ker so njegovi pristaši sami nemškutarii. Pri nas nobedeu pošten človek Mermolje ne pogleda. — Ogorčenje proti njemu pa je tukaj prikipelo do vrhunca. Sv. Marjeta ob Pesnici. Mermolja v zadnjein «Kmttijskem listu« laže, da se kar kadi. Laž je, da bi biia Mermolja in Dobnik mogla sploh kaj govoriti. Nihčo jih ni maral poslušati. V gostilni pa potem ni biio nikakih kmetov. Ali je Hasl kak kmet? Ali smatra Me*molja mogoče mlade, grižljave černke za kmete? Te in «večnotreznega« Kurnika pa Mennolji privoščimo. Da, da, to so samostojni kmetje! Sijajno uspeli Mermoija s tvojimi «kmeli«! Kar pa lažete o g. Gunglu, pa ima — kratek rep. Gungl vam je bral levite, zato vam tako leži v želodcu. On je bil pri Samostojni, a je še pravočasno spoznal, da so pri tej stranki sanii izvTŽki iu propalice. Vsak pošten človek, bodisi kmet ali viničar. pljune, ko sliši izraz «Samostojna« ali «samostajnei«. Vaše sanje, vi Mermolja, da boste še kedaj prišli r.a wh in nas vodili za nos, so splavale po Pesnici iniD; > Šikerja proti ŠL Rupertu. J*ri prihodnjih volitvah vam bomo Šmarječani zapeli tisto znano: «Volilci se oglašajo po sto in sto, Mermolja poslanec več ne bol<* Hoče. Na gostiji Trstenjak-Bregant v šmiklavžu so darovali svatje 271 kion za Kmetsko zvezo in 271 kf i za slikanje novega odra. — Ana in Frane Klinar. p'-sestnika v Radizelu, sta }>oklonila hočkemu Orlu 40 K, hočki Dekliški zvezi 40 K ia za nabavo nove dekliike Marijine zastave 50 K. Profesor Bogovič iz Maribora za. slikanje novega odra 80 K. Vsem blagim dobrotnikoui povrni Bog tisočero. Atore pri Celju. List «Delavec« je v svoji številki z dne 23. septembra t. 1. priol)čil dopis iz Štor, v katei.ui opisuje stavko nekaterih tukajšnjih tovarniških c\člavcev. Vrhu tega nesramno napada delavce, pristaše .ISZ, zlasti pa podpisanega, češ, da pomagamo raviaatelju izkoriščati delavce. — Da so štorski socijal pitrijotje izvanredni modrijani in da si upajo pouiagati z: lažjo, smo že nekoč slišali, toda, da bodo v tej svoji modrosti vedeli delavci in javnost, potrjujem še enkrat, s sledečim: Nekateri scMijaldeniokratski dementi •¦>¦ zvabili 56 delavcev v stavko, torej saino dve oddeJka. Na vprašanje, kaj je z ostalirni delavci, so dejali: '/.%. tc pa je bolje, da delajo naprej!« Tudi zastopuil iz Ljubljane je tako pritrdil. Kaj reče k temu ddavec-,,1 ateri je že doživel kakšno stavko? Da na la način m-ganizirana slavka mora doživeti poraz, mora vedeti ¦ ines že zadnji delavec. Ker sedaj uvidevajo svojo zsn < in imajo nj« posledice pred očmi, so v svojem gla^iiu' «Delavec« krivdo zvalili na JSZ, češ. mi bi že zmagali. če bi ne bilo leh klerikalcev. Delavci, ki obratnjejo r.aprej, so po vefini socijalni demokratje. Ker sc v imeiiuvanem dopisu napada JSZ podpisanega, češ, da jiomagamo ravnatelju izkoriščati delavce, se na tem !;¦•_'stu stavijo dopisniku «Delavca« sledeča vprašanja: Kje ir kako izkoriščamo delavcc? Gotovo s lem, ker ne <n<bimo v rog kpmisarja Elbiiia Kristana. Dalje: Na čegavo voljo sem jaz zapustil Trbovlje? Nisem li to storil na lastno voljo? Imam za to kot dokaz izpričevalal lu so vsaki dan in vsakemu na razpolago, da si iste o^hda. Če pa še to ne zadostuje, naj izpriča ravnateljstvo rudnika Tirbovlje. Dopisnik v »Delavcu« naj mi v odgovoru tudi dokaže, kedaj in kje sem jaz govoril zopcr delavske koristil Če pa sem kedaj povdarjal prevjdnost, pa mora vsak moder delavec to upoštevati. Xa vse to mi naj omenjeni dopisnik odgovori. sicer nosi na čclu pcčat obrekovalca. — Čeme. Zima Irka na vrata Treba bo se preskrbeii s toplo obleko in perilom. Vsled zboljšanja naše vnlute in ugodnega nakupa se prodaja v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja razno sukno za moške in ženske obleke, močna hlačevina, lepi parhenti, zimske nogavice, robci, ter raznovrstno blago po zelo zmcrnih cenah. Isto tam se kupujejo jajca, lepe sube gobe in vsi poljski pridelki vedno po najvišji dnevni ceni. Enkratei poskus zadostuje in vsak postane slalen odjeinalec U- solidne trgovine, katero v.sem toplo priporočamo.