KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
\,
/
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p, pe J},
LETO XXI / ŠTEVILKA 20	CELOVEC, DNE 15. maja 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Negotovost o nemški valuti odpravljena
Bonnska vlada ne bo zvišala ležaja marke
Že nekaj časa se je govorilo v svetovnih finančnih krogih, da namerava bonnska vlada revalvirati nemško marko. Sedaj pa je konec ugibanju storila prav bonnska vlada sama, ko je objavila v petek, 9. maja, sklep, da ne namerava zvišati vrednosti marke. Uradni predstavnik Ahlers je izjavil, da je sklep zvezne vlade dokončen in nepreklicen. V prihodnjih dneh bodo proučili, ali je potrebno sprejeti druge ukrepe, da se obnovi ravnotežje nemške plačilne bilance.
Kar se tiče zvišanja vrednosti marke v okviru splošnega popravka enakopravnosti (paritete) mednarodnih vaiuit, je Ahlers dejal, da sedaj ne kaže, da so druge države pripravljene menjati pariteto svoje valute. Predstavnik je še poudaril, da 'bo 'ta sklep napravil konec spekulacijam, ki so jih povzročile govorice o -revalvacijii marke.
V Bonnu so zanikali govorice, da je gospodarski minister Schiller predlagal kanclerju Kiesingerjiu sedemodstotno revalvacijo marke. Izjavili so, da je Schiller pred kratkim pisal Kiiesimgerjiu in mu svetoval enostransko revalvaoijo marke.
Kakšne bodo 'posledice sedanjega valutnega stanja, jie trenutno 'težko reči, iker niso znani razlogi, ki so narekovali ‘bonnski vladi ta sklep. Brez dvoma gre za politično zmago krščanske demokratske stranke,
ki je nasprotovala reralvaoji marke nekaj mesecev pred splošnimi volitvami.
Strokovnjaki v Londonu menijo, da bo zaradi mednarodnega valutnega stanjia postala nujna revalvacija marke. Odločnost bonnske vlade, da ne zviša vrednosti marke, je zadela britanske finančne 'kroge. Države, ki so neposredno zainteresirane z usodo marke, so sprejele z nezadovoljstvom novice iz Bonna.
Ko so v ponedeljek ponovno odprli borze, se je povrnilo 2,4 milijarde mark, tako imenovanega špekulativnega kapitala, je izjavil bonnski vladni predstavnik G. Diehl. Izgubo, ki so jo doživeli špekulanti, cenijo na več sto milijonov mark. Sklep bonnske vlade, da ne bo zvišala vrednosti marke, je povzročilo vračanje špekulativnega kapitala, ki ga cenijo na 16 milijard mark.
Tito obsodil Brežnjevovo doktrino
Jugoslovanski predsednik Tito je v .nedeljo na izlbdrotvainjiu v črnogorskem glavnem mestu Titogradu ponovno z ostrimi 'besedami zavrnil svojetsko nazimanjie (doktrino) o omejeni neodvisnosti socialističnih dežel, s katerim je partijski vodja Brež-njev zagovarjali sovjetsko zasedbo češkoslovaške.
Na množičnem zborovanju je Tito izjavil, da Jugoslavija ne more trpeti, da bi ji kaka država omejevala njeno samostojnost, kajti to si je priborila z lastnimi močmi, zato jo mora tudi sama braniti. Zaradi 'poslabšanja svetovnega položaja mora biti Jugoslavija vsaik čas pripravljena. Ker leži dežela na važnem geografskem presečišču, bi »nekatere velesile« rade dobile večji vpliv v Jugoslaviji. Tito je v nadailjievanju svojega govora poudaril, da jie povsod v deželi našel pripravljenost prebivalstva, da brani svojo domovino v primeru napada od katerekoli strani. Najmočnejše orožje Jugoslavije je njena edinost. Tiste, ki bi skušali porušiti to edinost ljudstva, pa bomo najstrožje kaznovali.
Zadnji del svojega govora je Tito posve-
til aktualnim mednarodnim problemom in jugoslovanski zunanji politiki. V zvezi z de Gau Lovim odhodom je dejal, da obstoji nevarnost za veliko valutno krizo, kar bo negativno vplivalo tudi na Jugoslavijo, ne le v monetarnem pogledu.
Kongres Federalistične unije evropskih manjšin
Pred nedavnim se je udeležil zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev zasedanja mladinske organizacije Federalistične unije evropskih manjšin na južnem Danskem. Od 15. do 18. maja pa bo mednarodni kongres Unije v Franciji (Colmar na Alzaškem). Ta kongres bo v znamenju 20-letnice obstoja Unije. Poleg Povla Skade-garda, generalnega sekretarja, bo spregovoril tudi dr. Valentin Inzko o temi »Manjšine v prostoru Alpe-Adrija«. Kongresa, o katerem bomo poročali podrobneje v eni naslednjih številk Našega tednika, se bosta udeležila tudi dva predstavnika Narodnega sveta koroških Slovencev.
DRŽAVNA POGODBA
V teh dneh se spet vsa Avstrija spominja znamenitega 15. maja 1955, ko so na Dunaju zunanji ministri štirih velesil podpisali avstrijsko državno pogodbo. S tem je Avstrija po dolgih letih zasedbe dobila popolno neodvinost. Bil je to prav gotovo najsrečnejši dan po ustanovitvi Druge republike in vreden, da se ga vedno spet spomnimo.
Zgodovina državne pogodbe se začne pravzaprav že sredi druge svetovne vojne. V Moskvi so leta 1943 zunanji ministri zavezniških sil v tako imenovani moskovski deklaraciji izjavili, da ne priznajo zasedbe Avstrije po Hitlerjevih četah in da je njihova želja, da nastane spet svobodna, neodvisna Avstrija. Avstrijski odporniki so to izjavo z veseljem pozdravili in po Hitlerjevem porazu se je provizorična vlada sklicevala in opirala nanjo. Kljub temu pa je trajalo še deset let, dokler ni Avstriji zasijal dan svobode. V letih od 1946 do 1955 je bilo potrebnih nad tristo sej dele-
ČLEN 7.
5 1. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.«
§ 2. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.«
§ 3. »V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvat-ski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.«
§ 4. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.«
§ 5. »Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.«
gatov štirih zasedbenih sil, na katerih so skušali razčistiti vrsto odprtih vprašanj, kot nemško imovino, zasedbene stroške, reparacije i. dr. Naj večja ovira je bila, da so Sovjeti vedno spet povezali avstrijsko vprašanje z nemškim problemom; šele ko je Sovjetska zveza februarja 1955 namignila Pripravljenost, da opusti ta sklop, je bila °dprta pot do zaključka tega za Avstrijo *ako važnega poglavja. Delegacija, ki se je aprila pod vodstvom zveznega kanclerja ^aaba podala v Moskvo, se je vrnila z zagotovilom, da Sovjetska zveza nima nikakrš-
nih pomislekov proti pogodbi, ki da nevtralni Avstriji popolno samostojnost.
Mislimo, da ni treba posebej poudariti, da se tudi koroški Slovenci s hvaležnostjo spominjamo 15. maja 1955 in da smo lojalnost do Avstrije in do člena 5 državne pogodbe, ki določa, da so avstrijske meje iste, ki so veljale 1. januarja 1938, že zadosti dokazali. Toda avstrijska državna pogodba vsebuje tudi člen 7, ki nalaga državi obveznosti do njenih manjšin. Vprašamo se, zakaj se jih brani izpolniti, ko vendar sama prizna, da še niso vsa vprašanja rešena? Ali navsezadnje vendar ni čisto res, kar se vedno spet sliši, da je namreč že stara avstrijska tradicija, da manjšinska vprašanja vzorno rešuje? Žalostno bi bilo, če bi se nekdaj reklo, da je bila Avstrija kakor mačeha do svojih manjšin.
Oglejmo si kratko manjšinsko zakonodajo avstrijske republike. Že skromnih zaščitnih zakonov Prve republike v senžer-menski pogodbi država ni sama iz sebe sklenila, ampak so nastali pod pritiskom
antante. Danes lahko ugotovimo, da Avstrija še teh ni izvedla. Kljub temu pa so se Slovenci, tudi tisti, ki so leta 1920 glasovali za Jugoslavijo, priznali k državi, »ki je nobeden ni maral« in ko je vkorakala Hitlerjeva drhal, so isti Slovenci s solznimi očmi stali ob grobu Avstrije, medtem ko so »domovini zvesti« — še danes včasih ni jasno, katera domovina je mišljena — na ves glas kričali svoj »Heil Hitler« in kakor pijani tavali v prepad, v katerega so vlekli še druge s seboj. Ko smo se po Hitlerjevem porazu streznjeni vrnili iz prepada, je najprej tudi v odnosih do manjšine vladala stvarnost. Šolska ureditev iz leta 1945 je bila v deželni vladi soglasno sprejeta, čeprav so se že takrat našli ljudje, ki so protestirali proti utrakvistični šoli. In komaj je Avstrija dosegla leta 1955 samostojnost, so nestrpneži tako dolgo divjali proti dvojezični šoli, dokler se jim oblast ni podala.
Tudi tolikokrat citiranega člena 7 državne pogodbe Avstrija ni prostovoljno skle-
IZ VSEBINE:	
Karntner Minderheitenproblem und die Ubenvindung des Nationalismus	2
Umetnost je potrebna vsakemu narodu	3
Šentjakobska šola zaključila šolsko leto	4
Prokofjev: Romeo in Julija	5
Udo Jurgens v Celovcu	6
Nila leti v nebesa	7
Radiotelevizijski program	8
POPRAVEK
V zvezi z zadnjim uvodnikom »Mati« prinašamo sledeči popravek: Mlad akademik, o katerem piše pisec uvodoma, ni dejal, da je čas, ko smo se navduševali za mater, domovino in Boga, mimo, pač pa je rekel, da frazersko zlorabljenim besedam mati, domovina, Bog danes nihče več ne naseda; vsakdo mora iskati in najti svoji osebnosti ustrezno pot do pravilne vsebine teh pojmov. Iz tega nesporazuma izvira tudi obsojanje v zadnjem odstavku omenjenega uvodnika.
De Ganile na Irskem
Bivši francoski predsednik Charles de Gaulle se je. ob koncu prejšnjega. tedna umaknil pred volilno mrzlico svoje dežele in šel nia počitnice v Park naši il a na Irskem. Mestece je eno izmed naj lepših delov' Irske na atlantski obali. S svojo ženo se je nastanil v skromnem hotelu z enajstimi sobami.
De Gaulle je pred odhodom na Irsko obvestil samo svojie najibiiižje sodelavce: premiera Courve de Muirvilla, zunanjega ministra Debrejia in obrambnega ministra Mesmera. Couve de M ur vlile je petem uradno obvestil o generalovem odhodu vršilca dolžnosti predsednika republike Alaina Pob er j a.
Pokrajina okoli mesteca Parknaisilla je pravi raj za ribiče, lovce in turiste. Vobče prevladuje mnenje, da se de Gaulle ne bo prej vrnil v Francijo, predno ne bo znan njegov naslednik.
nila, tudi tokrat so stale v ozadju tuje države, ki imajo več razumevanja za narodne manjšine. Toda dejstvo je, da se je Avstrija s podpisom pogodbe priznala tudi k temu členu. In kako izgleda danes? Leta 1959 je parlament sklenil manjšinski šolski zakon in zakon o uradnem jeziku pri sodiščih. Nadaljnje reševanje pa je povezal z ugotavljanjem manjšine. Proti tem določbam smo koroški Slovenci od vsega začetka protestirali in zastonj čakamo zdaj že 14 let na uresničitev cele vrste zajamčenih pravic.
Ni merodajno, koliko ljudi šteje manjšina; kdor jo hoče braniti in ohraniti, je ne bo prešteval, čudno je, da odreka Avstrija koroškim Slovencem iste pravice, ki jih zahteva za Južne Tirolce. Še bolj čudno pa je, da govori o manjšini kot obogatitvi, na drugi strani pa ne stori zadosti, da bi to obogatitev gojila in ohranila. Velikodušnost velesil je Avstriji podarila svobodo. Zakaj Avstrija ne bi povrnila iste velikodušnosti manjšinam na svojem ozemlju?
OD TEDNA DO TEDNA
NOVE REPUBLIŠKE VLADE
V JUGOSLAVIJI
Kakor simo že 'poročali, jie republiška 'konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva predložila, naj bi predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher in predsednik izvršnega sveta Stane Kaivčič tudi v novi zakonodajni -dobi ostaila na isvojem mestu. SZDL je to predlagala že v marcu, to j-e pred volitvami. Na zadnji seji predsedstva in izvršnega odbora SZDL so ugotovili, da 'so Kraigherjevi in Kavčičevi pred-Onigi o novem predsedstvu skupščine in izvršnega sveta v skladu s sprejetimi načeli 'kadrovske politike. — Za predsednika republiške Srbije je skupščina izvolila Drago-siava Dražo Markoviča; novi predsednik srbskega izvršnega sveta pa je Milenko Bo-jianilč. Za predsednika -maikedomsike skupščine je bil zopet izvoljen Mikola Min-čev, predsednik izvršnega sveta pa bo še naprej, dr. Ksente Bogoev. Predsednik črnogorske iSkupščine je Veljko Milatovič.
DVE NIKONOVI POSLANICI
DE GAULLU
Predsednik Nixon je -naslovil na generala 'de Ganila dve poslanici, eno- uradno, drugo zasebno. V prvi izraža globoko 'obžalovan j e nad odstopom francoskega predsednika. V drugi siporoča de Gaullu, da bo v Ameriki vedno dobrodošel in da še vedno velja Nixoinovo' povabilo, naj de Ganile obišče Ameriko v začetku leta 1970. Po Nixonovem obisku v Parizu so se odnosi med Ameriko iin Francijo močno zboljšali. Politični opazovalci pravijo', da se namerava. de Ganile na vsej črti približati Združenim državam Amerike.
BRIT AN SKO-IT ALIJ AN SKO
SODELOVANJE
O obisku italijanskega predsednika Sara-igata in zunanjega ministra Nenmija v Veliki Britaniji je bilo izdano uradno sporočilo. Obe vladi 'bosta v nein-ebnem stiku glede problemov, ki jih postavlja .politično in gospodarsko jiovezovamje v Evropi. Sodelovanje med Rimom in Londonom pa 'tudi z drugimi političnimi zavezniki naj zagotovi popuščanje napetosti iin varnost v Evropi. Obe državi bosta sodelovali na znanstvenem in tehničnem področju, kakor tudi glede uporabljanja posebne metode za o-
hramitev urana. Zagotovi naj se izmenjava študentov. Velika Britanija vztraja pri svojem 'prizadevanju, da postane reden član EGS. Obe državi smatrata proces politične in gospodarske integracije za element osnovne važnosti v politiki za popuščanje napetosti; ta politika naj pripomore do dialoga za sporazum med Zahodom im Vzhodom.
ZAGOVORNIKI UVEDBE
RAZPOROKE V ITALIJI
NIMAJO LAHKE NALOGE
Komisija iza pravosodje pri 'poslanski zbornici je z veliko večino glasov (15:3) odobrila zakonski osnutek o uvedbi raz-poroke. Besedilo osnutka vsebuje predloge tako socialističnih poslancev kakor liberalcev. Seveda pa bo minilo še precej časa, preden 'bodo predlog o uvedbi razpordke morebiti uzakonili, še poprej 'bo -namreč potreben pristanek same poslanske zbornice, nakar bodo osnutek predložili pristojni lw> misiji senata ter šele nato senatnemu zboru. Vsekakor gre za velik uspeh zagovornikov ra/poroke, saj ni v minuli zakonodajni dobi poslanska komisija za pravosodje odobrila tedanjega zakonskega osnutka. Razpoiroki odločno nasprotujejo krščanski demokrati ter bodo tudi skušali na vsak način onemogočiti njeno uzakonitev; vendar ni znano, kakšno taktiko 'bodo pri tem uporabili.
SOJENJE JUŽNIM TIROLCEM
Pired porotnim. sodiščem v Bologni gre proti zaključku proces proti 13 obtožencem iz Južnega Tirola, ki so sestavljali -tako. imenovano ahrntalslko -teroristično celico. Obtoženi so poskušenega množičnega umora in politične zarote -glede na to, da so izvršili vrsto atentatov, tako tudi na spomenik alpiinom, in to v času od oktobra 1966 dio fdbr-uarjia 1967, in sicer v okolici Bnuinecka. Štirje glavni obtoženci (Siegfried Stegeir, Jolsef Forar, Heinrich Oberlechner in Heinrich OibeHleiiter) so odsotni; zanje je diržavnii tožilec zahteval dosmrtno j-ečo. Za prisotnega Franza Ebnerja j:e zahteval 30 let ječe, za prisotne Davida Oberhollen-zerja in Johanna A-uerja prav tako po 30 -let; za Karolino Steger 6 let in 8 mesecev jidče, za Frideriko Ri-er 2 -leti in 8 mesecev, -za Gortini ed a Auenja 6 mesecev iin pol, za
J, Gberhollemzerjia iin Petra Rierja pa oprostitev.
V Perugiji se je začela pred porotnim sodiščem obravnava proti Kristianu Kerb-lerjiu — ki je sicer odsoten — a je obtožen umora A. Amplatiza in 'poskusnega umora Georga Klotza. Dejanje naj bi bil izvršil septembra 1964. Doslej je bil 'ta umor nepojasnjen.
IRAK PRIZNAL VZHODNO
NEMČIJO
Iraška vlada je Vhodno Nemčijo (DDR) priznala »uradno .in diplomatsko«. To- je prva arabska -država, iki j,e to storila. Sporočilo- iraškega zunanjega ministrstva pravi, -da gre .za prijateljski ukrep I-rakia- nasproti prijateljski komunistični, državi, -ki je zavzela plemenito stališče -glede arabske stvari. Ve-čiima arabskih držav je prekinila diplomatske zveze z Zahodno Nemčijo leta 1965, ko je Bonn priznal Izrael, vendar niso arabske države tedaj navezale diplomatskih stikov z vzhodnim! .komunističnimi državami.
POLITIČNI POGOJI SEVERNEGA
VIETNAMA
Severnovietn.amska delegacija na pogajanjih v Parizu je postavila nove 'politične zahteve, preden bi lahko prišlo do miru. Iz jiužnovi-etmams-ke vlade mora oditi podpredsednik Nguyen Cao Ky. Nato .mora
predsednik Nguyen Van Thieu svoijo vlado ■razširiti i-n vključiti 'budiste, predstavnike delavskih sindikatov, intelektualce in kmete. Predsednik Thieu ni posebno prajateljr sko razpoložen nasproti podpredsedniku Nguyen Cao Kyju ter je napovedal organizacijo nove stranke, ki bi zajela vso deželo. Zato računa Severni Vietnam, da bo južnovieitnamska vlada brez težav -lahko sprejela njegove zahteve. Edino pod tem pogojem se pogajanja za sklenitev miru v Parizu lahko 'nadaljujejo-. Po ugotovitvah ameriške obveščevalne službe vodi narodno osvobodilno fronto (Vietkong) okrog 8000 oficirjev. Ti so -nedavno Izginili iz Južnega Vietnama, kjer »o- bili po raznih vaseh in manjših mestih. Američani domnevajo, -da so odšli v Severni Vietnam na poiliitiiične tečaje., na katerih jih bodo usposobili za delovanje v Južnem Vietnamu, če se sklene mir.
IZRAELSKA ATOMSKA BOMBA?
PARIZ /JERUZALEM: Zadnje čase se vse bolj širijo novice, da imajo Izraelci atomske bombe, -ki da so jih proizvedli s pomočjo fra-ncosikih znanstvenikov. V -koliko je ta novica resnična in v koliko samo namenoma izmišljena, j:e težko- presoditi. Med Arabci je povzročila precejšen preplah in predsednik Naser upa, da mu 'bodo zdaj pomagali .prijatelji in zavezniki pri proizvodnji arabske atomske bombe, s čimer bi postala igra .z orožjem še bolj nevarna.
AMERIŠKO BRODOVJE V RUMENO MORJE. - Poročali smo že, da se je veliko število ameriškega vojnega brodovja zbralo v Japonskem morju za obrambo izvidniških poletov ob obalah Severne Koreje. Prav zaradi teh ukrepov je bila Moskva močno zaskrbljena. Sedaj je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da so vojno mornarico premestili v Rumeno morje pred zahodno obalo Koreje. Na sliki vidimo letalonosilko „Ticonderogo”, ki je pravkar menjala smer na južni konici Koreje.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllllllllllllllinilllKIUIIIIIIBIIIIIIIIllllllllllllllUIIIIIHIIHIIlUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIUIllllllllIIIIIIIIII
Karntner Minderheitenproblem und die Uberwindung des Nationalismus
Iz celovške »Kleine Zeitung« (8. maja 1969) ponatiskujemo zanimiv članek mednarodno priznanega strokovnjaka za manjšinsko pravo dr. Theodorja Veiterja, ki je po rodu Korošec in živi v Feldkirchu na Predarlskem.
Wer die in der »Kleinen Zeitung« seit dem II. Februar zur Karntner Minderhei-tenfrage veroffentlichten Artikel vom Heinz Stritzl und die Flut von Leserzuschriften aufmerksam verfolgt, wird ein gewisses Unbehagen nicht verbergen konnen. Wer vor allem die Leserzuschriften zu dem gewiB auBerst maBvollen und von vertieftem Osterreich-BewuBtsein Stritzls studiert, kann sich des Eindrucks nicht ertvehren, daB es Kam ten offenbar nicht gelungen ist, den Nationalismus als Auswuchserscheinung eines ethnokratischen Egoismus endgultig der Mottenkiste der Geschichte zuzuvvei-sen. In einer Zeit, in welcher von einem vereinten Europa, von einer Europaidee allenthalben soviel gesprochen wird — auch die slawischen Volker gehoren zu Europa! —, mutet es als Anachronismus an, wenn man erfahrt, daB eine Stadt, die sich »Europagemeinde« nennt, fiir die Zukunft nach juristischen Behelfen sucht, um der ethnischen Minderheit im Lande einen stadteigenen Saal nicht fur kulturelle Ver-anstaltungen zur Verfugung stellen zu miissen. Ubrigens ist der diesbeziigliche Be-schluB des Gemeindcrates von Volkermarkt mit der Rechtslage (Karntner Gemeinde-gesetz) nicht in Einklang und wird von der Aufsichtsbehorde behoben werden mussen.
VV-as. aiber noch allaimnierender ist, ist wohl dar Artikel iin dem hoch laingeseheinein Organ der deutschein Vollks-.gruppe in Danemark, »Der Nordlschles-w-iiger«, Abenraa/Apenraide, Nir. 79/80, April 1969, unter der tlberschirift »Kam-.ten .teegt t-i-ef iim Siiden und Wian ist xveit entfeimt«. Der Untertitel laufcet »Voliks-‘gruppen lin Ositerreich werdem geisatzlich verankerte Rechte vorentbalten«. Es han-delt sich um die Wiedergaibe eines Refe-raites au-f der Tagung des Jugendreferates der Fdderalistiisichen Union Euroipaischer Volksgrupipen au-f dem KnivSberg bei Abenr-aa/Apemrade. Der Generalsekretar der Union (FUEV), der danisch Ministe-rialrat P o vi Skadegar-d hielt das Referat, ain dais sich eine Aussprache schloB, in w-elichar au-ch Vertretar der Christlichen
Slowenen Kamnitem (Vollkara-t) detaillierte Aussaigem machbein. Karnten wird in -dem Organ der deutischen Minderheit in Dane-mark empifohlen, .sich das d eu tsch-dan-itsche Beiispiel zum Votfbiild zu nehm-en und čuditi ch die maitiiolnalisitischen Fakitorem ausizu-schiaLten.
Soavohl der Vetreter -der B-urgenlandkroa-t-en wie jen-er der Karntner Sk>wemen er-kllarten auf dem Kniusbeirg, daB beide Ver--tret-er tsitriikit eine Grenzm e vision ableh.nen und .loyaIe Staaitsburger Oisiterreiichs s-eiiin woll-em, daB aiber vor allem in Karnten die Skrvvenem als Tkoristen, KoimmuiniSiten und Asiniten diffa-mirent und durch den Wiindischen-Theorie zerspiittert und aissiimiliert wiirden.
Aus dem Leiitartike-1 des »Nordischl'eswi-ger«, der — leider — im wesentlichen der
Wahrheit enitspricht, emgibt sich, ebenso wie auis der Diskussiiom der latzten Mo-naibe im der »Kleinen Zeitung«, zweierlei:
Vdlkerreste und irreale Traume
• 1. Die Kantner Slowanen wollen loya-le, also »gute« Čsterreicher sein, w.ie dies igevviiB, auch die deutschen Čsterreicher sein vrollem, sotveit siie nicht gerade zum Anhangerkreis der »National, und Deut-schan Soldiaiteinzeiituing« zahlen. Die im -der »Kleinen Z-eiitung« aingekluingenie Meinuing, diaB Juigoslavvien, weil Srgnatarstaat des Ositerraichischen S-taatsvertrages von 1955 und also Miitgaralmt det heutigen Gremzen Čsterreichs, auf ewige Z eliten Gebiet san-spruchen auf Sudkarnten entsagt babe, ist zwam durch dais herkbmmliche Vblkerrecht gedeekt, nicht aber diurch das Volkarrecht dier Ko-ex:iisitenz, welches fiir jieden -kommu-nisbischen S ta,at gilt. Man lese hiezu das juristiisch bem-erk'einswerte Buch von Bu-la-jiič (Belgra-d) iiber dais Selbstbeatimmungs-recht iim VoLkerbund und iin den Verein-ten Nation-an. Man vvird daher auch nicht mit Dr. Regiin.ald Vosperniik einiggehen konnen, \venn er im »Večer« dem Silowenen aus Juigosla-wi>en emipfiehlt, im geimischt-sp-raehiigen Gebiet Karnteins i:n Gcschaften usw. nicht -die -deuitsche Sprache zu -gebrau-chen, soindiern die slow'enische. Ein-e solehe Emipfehluing -kainn nuir jenen Gasten gege-ben we:rden, -di-e zu voiHkabcwuB-ten Slowe-n-en in Karnten komm-en und mit dlesen spr-echen vvollen. Al,les ain-dere wu:rd-e in Karanten eher als pr-ovokamt emp-funden werden und komite nuir einem auBeinipoli-tischen W ieder au f flac k c r.n des »Kaimpfes um Karnten« deir Jahre 1918/20 dren en.
Erst recht mussen Tendcnzen abgelehnt werden, die das gemischtsprachige Gebiet Sudkamtens wirtschaftlich trotz der auch heute noch nahezu uniiberwindbaren
Karawankengrenze Slowenien und damit Jugoslavvien eingliedem wollen. (Slowe-nien gehort zu Jugoslawien und Ciril Že-bots Thesen von einem Loslosen SIowe-niens von Jugoslawien [Slowenija, včeraj, danes in jutri«, 1967] sind irreale Traume, ganz abgesehen davon, daB man im freien Europa iiber die Existenz Jugoslawiens in seiner foderalistischen Gestah mehr als froh sein miiBte.)
Es ist auch als Nationalismus zu miB-bi-lligen, d;aB imm-er noch umd immer wie-der dem Partrsam-en in einem MaB gehul-diigt wird, welches nur noch ein Pendarot i-n d-ein Parolen von Maos Ghima bat. Man braucbt hiezu nur die keiheswags objektiven Dairste-llungem in dem Buch des hoch-begab-ten jun,gen Laibacher Historikers Dušan Bibeir und jetzit auch dem prachtig ausges-taitteten -neu-en Wer,k von Tome Ferenc (Marbuirg/Draiu 1968) und in »Koroška iin S-tajersika v revoluciji« zu lesen-We:nm auch die Partisanen nicht gegein Osterreich, siond-ern gegen die Unmensch-lichikeiten -d-es natioinalsozialisitischen Deuitschliand ikaimipfein, so getvinnt fiir den Ber-eich Karntons diese andanemde Gc-schichtspropaigainda einen oh-er fatalen Bei-•gesclimiack eines Bemuhens urn Offeinhal-ten deir Kluft, di-e -diie volksbew-uBten Slo-vvenen von den Deu-tschkarntnern leider heuite mehr a-ls noch vor 15 Jaihren tremnt-Doikitor Reigiinald Vospernik bat mit Recht anlaBlich einer F er n s ehd is kusion in Wieti im Dezember 1968 gesagt, es miiBte dami1 aufgehbrt werden, iim-mer die Erimnerung an diie Pairtisianenkampfe wachzuhaliten. Er fiigte aiber hinzu, es miiBte auch danih aiufgehort werdan, auf der anderen Seite immer die Erimnerurng ain die Abwehf' kaimpfe aufrechtzuerhalLem.
-(Nadailjpvainje mia- 5. strani)
Umetnost je potrebna vsakemu narodu
V Ljubljani so te dni proslavili stoletnico rojstva slovitega slikar j a-impresioni-sta Riharda Jakopiča tudi s tem, da so mu pred osnovno šolo v šiški, ki nosi njegovo ime, odkrili spomenik; napravila ga je a-kademska kiparka Zora Novšak. Jakopič ni bil samo izredno talentiran umetnik, temveč tudi markantna osebnost v ljubljanski družbi.
Njegove poglede na umetnost iin še posebno na odnose med njo in narodom je lepo podal Izidor Cankar.
Izidor Cankar je obiskal Jakopiča v 'njegovem paviljonu in potem na domu leta 1911, ko je bilo slikarju nekaj čez 40 let. Govoril je z njim o težavah in skrbeh »slovenske umetnije«. »Da, v naše občinstvo še ni prodrla misel, da smo mu potrebni, je dejal Jakopič. Toda stvar se bo morala pojasniti tako ali tako. Ali smo mi slovenski kulturi potrebni in tedaj naj občinstvo stori svojo dolžnost; ali smo za narod brezpomembni in brezkoristni, tedaj je bolje, da se lotimo pametnejšega dela«.
Med obiskom v stanovanju na Emonski cesti je Jakopič Cankarju dejal: »Mislim, da se ne motim, če pravim, da slovenske umetnosti ni bilo in je še ni — ona je v bodočnosti. Toda sedaj smo na poti do nje; ali jo dosežemo, je odvisno od okoliščin. Res smo imeli prej nekaj umetnikov, toda ostali so tuji masi naroda, kakor jim je bil narod tuj. Njih umetnost ni bila narodna umetnost. To, kar je Lahom bila umetnost ob času renesanse, kar je Francozom še danes. Pri nas je bila umetnost luk-sus, ne notranja, temveč zunanja potreba. Slike so nastajale, ker so naši dedje hoteli posnemati tuje odlične običaje, ker so naše sobne in cerkvene stene klicale po dekoraciji, ker je bilo treba ohraniti spomin rajnih in so v ta namen potrebni portreti. Umetnost postane slovenska tedaj, kadar nam postane življenjska potreba, kadar bomo iskali sebe v njej. Zato bi se pa morali prej popolnoma osamosvojiti na vseh poljih od tujega, zlasti nemškega vpliva.«
»Menke torej, da se umetnost bliža ljudstvu? Kritika nasprotno velikokrat trdi, da se mu vedno bolj odtujuje.«
»Umetnik gre pač svojo pot in je naravno, da je vedno nekoliko pred ljudstvom. V starejših časih se je ravno tako godilo. Kljub temu mislim, da bi ga ljudstvo ra-
Nobelovec Ivo Andric obišče Japonsko
Jugoslovanski književnik, Nobelov nagrajenec Ivo Andric bo na vabilo združenja za kulturno sodelovanje Japonske z inozemstvom gbiskal maja Japonsko. Jugoslovanski književnik je na Japonskem ipo objavi prevoda njegove knjige »Most na Dnini« zelo popularen, zaradi česar se japonska založništva zanimajo za objavo ostalih njegovih del. Med dvotedenskim 'bivanjem na Japonskem se bo Ivo Andric srečal s številnimi japonskimi književniki in zastopniki kulturnih krogov. Imel bo tudi več predavanj o sodobni jugoslovanski književnosti in poseben nastop na japonski televiziji. Istočasno z Andricem bo Japonsko obiskala tudi delegacija jugoslovanskih založb, ki vrača obisk združenju japonskih založ-ništev, katere zastopniki so oktoihra lani °biskali Jugoslavijo.
zumelo, če bi ga le poslušalo. Toda nesreča je ravno to, da ga sploh ne poluša; pred sliko stoji tako, kot stoji pred govornikm in sliši zvok njegovih besed, a ne misli na njih pomen. V prvem trenutku ljudstvo umetnika res ne bo razumelo, toda čim bolj se bosta spoznavala, tem ožji in tesnejši bo stik med njima.«
»Ali .niso morda umetniki krivi, da ne najdejo med občinstvom pravega umevanja?«
»Tega ne morem izključiti,« je pripomnil Jakopič. Nekateri ne delajo dovolj resno. Toda v tistih, ki hočejo sklepati kompromise s publiko, je več krivde kot v tistih, ki streme samostojno za svojim ciljem. Ti kompromisarji so hujše sodbe vredni, ker občinstvo z lažjo sleparijo; zapeljujejo ga, da išče tam umetnosti, kjer je ni in se klanjajo njegovemu skaljenemu estetskemu čutu.«
Cankar je še menil: »Kdor hoče sliko uživati, je 'treba, da kolikor toliko pozna slikarsko tehniko, i:n zlasti, da si je že nekoliko vadil oko na barvah. Ali ne mainjka tudi tega?«
To se mi ne zdi tako važno, je odvrnil slikar. Preprost človek bo veliko laže užival umetnost, ker se čisto naivno raduje lepote barv; on stoji pred sliko z voljnim nagonom, medtem ko inteligent misli na staro umetnost, na vse, kar je že prej videl in bral, na tujo sodbo. Užitek mu kali tudi javno mnenje — in vse to povzroči, da je pred sliko zbegan in se ji ne zna prilagoditi.«
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE IZ LJUBLJANE gostuje z ljudsko igro
Sosedov
sin
Po Jurčičevi povesti priredil Drago Pogorelec
Predstave bodo: v četrtek (na vnebohod), 15. majnika, ob 19.30 v farni dvorani v ŠKOCIJANU, v petek, 16. majnika, ob 20. uri v Kolpingovi dvorani v CELOVCU, v soboto, 17. majnika, ob 20. uri v Kulturnem domu v LOČAH in v nedeljo, 18. majnika, ob 14. uri v farni dvorani v SELAH.
Na prireditev vas vljudno vabita
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU in
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri voditeljih farne mladine in eno uro pred predstavo.
Nova spoznanja o hipnozi
Starodavno veščino magije je mogoče velikokrat tudi znanstveno koristno uporabiti. Do te ugotovitve je prišla nedavno skupina dvajsetih znanstvenikov iz raznih držav na simpoziju v francoskem mestu Tourtouru. Čeprav nepričakovano, delujejo njihova zagotovila vendarle dokaj prepričljivo. Tembolj, ker jih spremljajo rezultati dosedanjih raziskav in poiskusov, ki so se obnesli, opravili pa so jih na različnih vrstah živih bitij od živali do človeka.
Konec magičnega fluida
Vsaik od teh poskusov je po svoje zanimiv. Znanstveniki so ma primer ugotovili, da j e živali mogoče spraviti s hipnozo v negibno stanje. Dovolj je na primer, če položimo udomačenemu zajcu roko na hrbet, pa bo nehail bežati. Podoben rezultat je mogoče doseči tudi z vztrajnim gledanjem v opico. Tudi cirkuški krotilec živali, ki s svojim pogledom fiksira divjo žival, uporablja v resnici bodisi zavestno ali podzavestno eno. izmed tehnik hipnoze. Kar zadeva človeka, proučujejo zdaj problem hipnoze s pomočjo eleiktro-encefalograma. Primerjajo izvide, ki so jih povzročili s hipnozo, s spremembami v raznih obdobjih sna. Rezultati so ‘takšni, pravijo udeleženci simpozija v Tourtouru, da napovedujejo konec magičnega fluida poklicnih hipnotizerjev.
Ti,znanstveniki zatrjujejo celo, da hipnoza ni nikakršna naravna nadarjenost in da more hipnotizirati — vsakdo. Vrh tega so ugotovili še nelkaj zanimivega, namreč to, da j,e mogoče hipnotizirati samo tistega, ki to želi oziroma ki se temu prepusti. To po-
t Akademik prof. dr. Robert Neubauer
Pred štirinajstimi dnevi je po daljši, hudi bolezni preminil v Ljubljani akademik prof. dr. Robert Neubauer, organifzator protituberkulozmega ^ja v Sloveniji in Jugoslaviji.
Pokojni se je rodil 1895 v družini zdravnika na Voravskem. Medicinski študij je končal leta 1922 113 Dunaju. Slovenijo je spoznal kot mlad vojak ,ned prvo svetovno vojno. Ni še končal zdravniške-6a staža, ko se je prijavil na razpisano mesto hišnega zdravnika v nekakšnem okrevališču za vračali se vojake na Golniku. S prihodom na Golnik s° se dr. Neubauerju odprle možnosti za plodno zdravniško delo. Z železno energijo in vztrajnim delom mu je uspelo nekdanje neugledno okreva-lišče na Golniku spremeniti v lepo zdravilišče za Pljučno tuberkulozo, ki je po nekaj letih postalo Znano širom Jugoslavije.
Delo Rol k'rta Neubauerja se ni omejevalo samo 03 zdravljenje tuberkuloznih bolnikov. Po njegovi Uslugi se je na Golniku začela razvijati široka
preventivna dejavnost, ki je obrodila obilne sadove. S podporo Lige proti tuberkulozi je ustanovil več dispanzerjev. Na njegovo iniciativo so na Golniku organizirali tečaje za nadaljnje izobraževanje zdravnikov splošne prakse, ki naj bi postali glavni zavezniki ftiziologov pri odkrivanju novih jetičnih bolnikov v še ozdravljivem stanju. Ko je prof. Neubauer leta 1941 moral oditi z Golnika, je pustil za seboj cvetočo ustanovo, ki je bila tedaj že vodilno in najboljše organizirano zdravilišče za zdravljenje pljučne tuberkuloze v Jugoslaviji.
Profesor Neubauer je bil zelo znan v mednarodnih organizacijah za borbo proti tuberkulozi. Nekaj let je bil zaposlen pri Svetovni zdravstveni organizaciji in je uspešno opravil vrsto težavnih nalog, kar je še bolj dvignilo njegov ugled v svetu. Leta 1955 je prevzel funkcijo rednega profesorja ftiziologije na ljubljanski medicinski fakulteti in vodstvo nove ftiziološke klinike, ki jo je opravljal do upokojitve. Obseg njegovega dela nam prikazuje nad 120 znanstvenih in strokovnih obravnav.
mani z drugimi besedami, da je hipnotizer brez moči pred tistim, ki se upira njegovemu poskusu.
Dosedanja praksa
Sicer pa je znanstvena uporaba hipnoze že prešla iz faze preizkušanja na razna področja praktične uporabe. Medicina jo že uporablja v terapevtske (zdravilne) namene. To velja zlasti za odpravo bolečine, ki jo povzročajo ogenj ali kirurški posegi, stomatološke (ustne) operacije in porodi. Uporabljajo jo tudi psihiatri im psihoanalitiki.
Znanstveniki v Tourtouru pravijo, da se imajo hipnozi v veliki mani zahvaliti tudi športniki, posebej še atleti, ker jim ravno ona omogoča maksimalne rezultate. Odstranjuje namreč tremo in hkrati utrjuje v njih zaupanje v lastne sile. To metodo so že uporabili v Združenih državah Amerike.
Na osnovi dosedanjih rezultatov nameravajo znanstveniki zdaj prenesti hipnozo tudi na področje izobrazbe. Med drugimi primeri navajajo učenje tujih jezikov. Praktična uporaba hipnoze je doslej vzbudila največjo pozornost v Ameriki. Tu že proučujejo možnost, da bi hipnotizirali kupce v veleblagovnicah. Ni pa izključena uporaba hipnoze niti ma drugih področjih, ker je znanstveniki nikakor me priporočajo. Pravijo, da more znanstvena uporaba hipnoze koristiti tako dobremu -kot zlu. Sicer pa je takšna usoda mnogih odkritij, 'to -najbolj drastično dokazuje največji dosežek znanosti našega stoletja — jedrska energija.
V službi astronavtike
Zaradi morebitnih nezaželenih 'posledic pionirji znanstvene uporabe hipnoze sedaj še nočejo odkrito 'povedati svojega mnenja o vseh 'področjih, kjer bi si hipnoza mogla pridobiti domovinsko pravico. Zato pa posebej opozarjajo na nj-en izredni pomen pri prilagajanju človeka na nove 'podnebne in druge razmere, takšne, ki jih je mogoče, in takšne, ki jih ni mogoče predvideti.
Po dosedanjih poskusih se more človek s pomočjo hipnoze prilagoditi tudi takšnim stanjem, kot so izredno razburjenje, hud mraz ah vročina, zelo naglo premikanje itd. Vse 'te sposobnosti ibo človek neogibno potreboval, ko bo ne samo kot 'kozmonavt, ampak tudi kot preprost potnik krenil na ipot v vesolje. Zaradi tega imajo znanstveno hipnozo predvsem za znanost prihodnosti.
CHAPLIN PREDLOŽEN ZA
NOBELOVO NAGRADO
Danski pesnik Piet Heim je predlagal Charliejia Chaplina za Nobelovo nagrado za književnost ob umetnikovem 80. rojstnem dnevu.
SLOVENCI
(Lama In po Lada
Prof. dr. Vilko Novak — 60-letnik
Pred kratkim je praznoval GO-letnico svojega rojstva univerzitetni profesor doktor Vilko Novak, predstojnik stolice za etnologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Dr. Novak se je rodil 28. aprila 1909 v Beltincih v Prekmurju. Pot srednješolskega profesorja ga je vodila v Maribor, od tam v Mursko Soboto in nato v Kranj in Ljubljano. Od leta 1948 pa dela na oddelku za etnologijo ljubljanske filozofske fakultete. Svoje znanstveno delo je najprej usmeril v slovstveno zgodovino, hkrati ga je zanimala tudi ljudska kultura, najprej seveda rodnega Prekmurja. Temu je posvetil več pomembnih etnoloških razprav, tako na primer so znane: njegova doktorska disertacija o ljudski prehrani v Prekmurju in njegove razprave o prekmurskem lončarstvu, kmečkem vinogradništvu ali opis običajev prekmurskih Slovencev ob rojstvu in smrti. Pozneje, ko je služboval v Kranju in Ljubljani je posvetil več temeljnih etnoloških razprav Gorenjski, zlasti ga je mikala živinoreja in planšarstvo. V slovenski etnologiji ne najdemo skoraj področja, ki ga ne bi proučeval profesor Novak. O tem pričajo številne študije, ki jih je objavil v jugoslovanskih in tujih strokovnih publikacijah. Važno je tudi njegovo delo na področju bibliografije, pisal je številne članke, s katerimi je seznanjal tujino s slovenskim etnološkim delom. Slovence pa zlasti z delom madžarskih etnologov.
Teden kulturnih prireditev
Pretekli teden so imeli v Ajdovščini, Vipavi in Dobravljah teden kulturnih prireditev. V Ajdovščini so odprli razstavo štirinajstih del grafika Vladimirja Makuca, rojaka iz Solkana. V značilni izvirni izvedbi predstavlja znani umetnik vrsto motivov, ki jih je inspirirala primorska pokrajina. Ajdovska godba na pihala je priredila samostojen koncert v Vipavi, medtem ko je novogoriško gledališče nastopilo v Doberdobu z znano Millerjevo dramo „Vsi moji sinovi”. Med prireditvami kulturnega tedna je treba omeniti recitacijski večer slovenskih balad in romanc Staneta Razstresena, člana slovenskega gledališča iz Trsta ter nastope pevskih zborov z območja celotne Primorske. Nastopilo je dvajset pevskih zborov. Srečanje pevskih zborov so združili z razpravo o pevski amaterski dejavnosti.
Trinajst tisoč kilometrov
Znani slovenski potovalec Stane Tavčar iz Kranja se je ponovno odpravil na pot po svetu. V ponedeljek, 5. maja, se je odpravil na 13.000 kilometrov dolgo pot okrog Sredozemlja — na Tomosovem mopedu. Kot je sam v intervjuju dejal, se izmed sredozemskih dežel najbolj veseli obiska Španije in Maroka. V Ljubljani so Tavčarja na Ajdovščini pozdravili številni Ljubljančani in mu zaželeli srečno pot.
Šentjakobska šola zaključila šolsko leto z mogočno proslavo
06- cofa* povedano
„Vesfnikova“ kosmata vest
Pod naslovom »Nenavaden spodrsljaj in značilno vaporedj-e« jie »Slovenski vestnik« v svojii zadnji številki skušali krepko udariti po našem listu 'ter po politična liniji Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se baje udi -zgodovine OF iz Žebo-tove knjige. Kar se tiče našega iporočanja o proslavi OF v Velenju, mio ramo priznati, da smo številko povzeli- iz celovške »Kleine Zeiitung«. S tem, da- poročajb- -drogi listi o drugih številkah, se nam ne zdi dokazano ne eno in ne drugo. Dokazano pa je: Vestnik se je lotil z naslado- številke, ni pa videl, da smo tudi v -»rekordnih štirih stavkih« poročali- objektivno. Novinarske etike -nam ne bodo -predpisovali ves-tniiikovci, kajti dovoljujemo sii biti mnenja, d-a naj pomedejo pred lals-tiniim pragom. Želli-mo namreč opozoriti na dejstvo, da se v Vestnik-ovem vo-ka-bularju -nekam stereotipno -ponavlja misel »Opustimo imalemikostne prepire!«, da pa je napadov na Niarodn-i svet iin n j-emu sorodne organizacije v taistem Vestniku nemalo. Kabinetna' mojstrovina podtikavanja je govor predsednika ZSO dr. Fr. Zvvit-tra na občn-eim izboru ZSO -ter na občnem zboru Slioivensike prosvetne zveze. Opozarjamo -na polemiko- okoli ocene Ivana Cankarja, -k-i jo -je razvnel Vestnik (ker je odgovarjal ali dal prostora odgovorom na našo ocen-o, čepra-v kritika- kritike nikjer ni običajna). Opozarjamo na to, da sii j,e -dbvol-il -biti' predstavnik ZSO oz. SPZ v Pliberku mnenja, da je bilo »izz-ivanj-e« v Velikovcu z Martinom Krpanom odveč, da naj dr. P-runč ne -izziva s svojimi predavanji. S tem se je omenjeni predstavnik postavil popolnoma na stran Kamtn-er Hoim-a.tdiens-ta!
Vprašamo: Komu primanjkuje .političnega -takta, kdo si dovoljuje več ikot navadne sipodrsl-jaje?
Kar se tiče »Kleine Z-eitung«. moramo reči, -da -je maloforma-tn-i nemški list večjega forma-ta -kot marsikateri večji. K alko zadovoljen je Heim-atdiien-st bil s Stritzlovim -poročanjem iz Velenja, nam ddkaizuj-e neko ogorčeno -pismo bralcev v sobotni številki celovške »Volfcsz-ei-tung«. In naposled še eno vprašanje: v kolikšni -meri se pa zavzema »Ka-m-tiner Tageszei-tung«, -katere varovanci in Ijubljmdki morajo vendar biti Slovenci okoli ZSO, za upravičene -interese koroških Slovencev? Ampak gotovo je -tam vse -v redu, tudi če se deželni glavar izreče za princip priznavanja k manjšini.
In o-b koncu še: ali skuša »Slovenski vestnik« s tem, da -podtikava drugim Žebo-tove težnje, prikriti pomanjkanje lastne, slovenske -politične volje?
P. S.: Teh ipol-emi-k -nismo -izzvali mi. Ker smo prepričani, da ne koristijo -našim skupnim -težnj-am, -trdno upamo, d-a bodo v bodoče izostale.
AKCIJA ZA E LE KT RO APARAT E! Brez obresti — do 36 mesečnih obrokov Vam sedaj dobavimo vse E LE KT RO APARAT El
„Zares nelto-cene" le v veletrgovini
Valentin in Anketa Maie{
PLIBERK - LIBUČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
SPODNJE BOROVLJE
Dne 28. aprila je bila pri naši podružni cerkvi poroka gdč. DorLi Gr-aiber z Antonom Hamim-erschallom in Kris-te Graber z Alfredom Kircherjem. Obe nevesti s-ta iz Raivševe h-iše. Poročne o-brede jie opravil pečniški župnik Janez Markič, ki se j-e zahvalil -nevestama za sodelovanje pri cerkvenem pevskem zboru. Go-stij-a je bila pri Ravšu, kjer sta Vaznikov-a Martina in Aleš deklamirala prisrčne čestitke. K veseli svatbi so prišli -tudi gostje iz St. Il-ja ob Dravi, -kjer je Dorli učiteljica.
O-bema mladima -paroma želimo obilo zakonske sreče.
Prejšnjo nedeljo smo bili v Št. Rupertu pri Velikovcu, to nedeljo pa so nas povabile šentpetrske šolske sestre na razstavo in kulturno prireditev. Razstavo so si številni rojaki iz vseh predelov Koroške ter gostje iz Slovenije imeli priložnost ogledati v lepem kletnem proštom novega, a še nedokončanega poslopja tik ob gospodinjski šoli v Št. Petru. Tudi tokrat so presenetila dekleta s kvalitetnimi izdelki iz vseh domačih področij. S posebnim zanimanjem so si ljudje ogledali sobo, kjer so sestre razstavljale kuhinjske izdelke. Marsikatera mamica je bila vesela torte, ki jo je kupil atek.
Kulturna prireditev je imela svoj lepi okvir v veliki dvorani farnega doma v Št. Jakobu. Kljub temu je bil prostor premajhen, kajti lepo vreme in tradicionalna kvaliteta petja, rajanja in igranja naših deklet pod spretnim vodstvom šolskih sester, pevovodje župnika Michorja ter režiserja župnika Vinka Zaletela je privabila vse, ki se zanimajo za našo bogato slovensko kulturno ustvarjalnost in dejavnost. Strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko je v svo-
V čaisu, ko j-e v naši škofiji nad sto župnij -nezasedenih, -pomeni inštalacija dušnega pastirja i-z-reden farni -praznik. Ta čas-t je toikra-t zadela župnijo Kaizaze, ki nad 20 let -niiso -imele v-eč definitivno nastavljen ega duhovnika. Z a-to j-e bilo veselje -nad tem dogodkom v fari tem več j-e. Po doseda-nj-em dušnem pastirj-u g. Florijanu Zergoiu že i-taik razgibana farna družin a j-e ob njegovi inštalaciji duhovno še bolj zaživela in pokazala, -da je vredna svojega pastirja, kii j-e v času svojega skoraj petletnega delo-
vanja v župniji pokazal svojo gorečo skrb in svojo vnemo zlasti za prebujenje apostolskega d-uha pri mladini im odraslih v župniji. Bog mu j-e dal zato tudi lastnosti in talente, ki so mu in m-u še bodo dobro služili p-ri pridobivanju zaupanja od strani vernikov.
Že predlainskitai pri birmi so pnevzvižeMi g. škof namignili -g. pirovizorj-u, naij b-i se pustil inštalirati na faro. Pa se j-e stvar le še zavlekla; rekli bi: jabolko še -ni bilo zrelo!
Letos za dan sv. Florijana, .k-i je godovni zavetnik našega novega župnika, -pa se j-e želja vseh kazaškah župljian-o-v nepričakovano h-i-tro izpolnila. Ko s-e j-e stvar v javnosti zvedela, so se farami pod vodstvom požrtvovalnega 'predis-edinika KA Jožefa Kovača, zganili, češ, to j-e n-aš-a skupina častna za-d-eva, pri ka-teri j-e -treba zastaviti vse razpoložljive sk-upine moči. In ravno -na podlagi te, za Kazaze brezprimerne občestve-ne miselnosti jie slovesmo-s-t kot ipra-vo družinsko slavj-e sijiajino uspela.
Župnija s-e na pr.aizn-ik inštalacije -ni samo na zunaj pri-praivila, marveč še z večjo vnemo z d-uhovno -tridnevnico, katera j-e bila zelo dobro obiskana. Tis-ti prezirljivi -izraz »Polonci«, -katerega so se posluževali nekdaj mnogi, nikakor ne velja več za verno božje ljudstvo, -kii živi -tu med Dobravo in Dravo!
Med pritrkavanjem zvonov je -na-počila nedelja — praznik župnikove inštalacije. Nebo im zemlja sta bila polna sonca in -vonja vigrednega cvetja. Pa tudi srca fara-
jem slavnostnem govora prikazal ob stoletnici obstoja zavoda šolskih sester v Maribora marljivo in požrtvovalno prizadevnost naših sester, ki služijo Bogu, narodu in mladini in iz leta v leto vzgajajo dekleta iz naših kmečkih in dragih domov v strokovno podkovane in kulturno zainteresirane ter versko utrjene mladenke, ki jim je naloženo, da dajo to tradicijo naprej naslednjemu rodu. Ni naključje, da je prav ob tem redovniškem prazniku izšla v Celovcu pri Mohorjevi dražbi knjiga o Antonu Martinu Slomšku, ki jo je spisala šolska sestra. Slomšek, veliki vzgojitelj svojega naroda, je dejal, da mora zdrav človek združiti v sebi ljubezen do Boga z navezanostjo na materino besedo.
Proslava je obsegala nekaj recitacij, dve krajši igrici, rajanje, ritmično gimnastiko z žogami ter šopek lepih pesmi.
Zdi se, da so se te zaključne prireditve naših gospodinjskih šol globoko ukoreninile v zavesti naših ljudi, ki vedno spet radi napolnijo dvorano, da črpajo iz kulturnega užitka, ki se jim nudi, novih moči za vsakdanje življenje.
nov so dehtela v radostnem pričakovanju. Slaivoil-oki -pred cerkvijo i-n župniščem so se -svetili v rosnem pomladanskem j-ut-ru.
Pred župniščem se j-e med pokanjem mož--n-arj-sv zbrala o-gromna mno-žica vernikov. Niiso- bili -to radovedneži, ki j,ih vidiš n. pr. ob cvhari-stičnem obhodu -v Celovcu, temveč -bili so -to ljudj-e z vero v srcu, katerim duhovnik pomeni še res -delivca božjih skrivnosti.
Ko j-e -novioimenova-n-i g. župnik v spremstvu g. -pro-šta B-ruimnika iz Dobrle vesa in do-mačega pli-berške-ga dekana g. Srienca stopil pred zbrano množico, je zapel zbor. Nato so sledile deklamacije, vse po vrsti izrečene z veliko prisrčnostjo.
S skupno deklamacijo sta pozdravila slavljenca Komar Marija in Brigita. Nato j-e naša najmlajša Ko-vač Pep-ka izročila župniku šopek, češ: »Sem deklica • mlada ...«
Pri tej priči se je človeku zdelo, ko-t bi zla-t sončni žarek spolzel preko lic vseh navzočih.
Smo le s-e včasih kakor nedolžni in ne-ipopačeni otroci im to zlasti -tedaj, kadar se iztrgamo za -trenutek iz krempljev danes -ta-ko zakoreninjene materialistične mi--selln-oisti! Ganljivo sta nato čes-ti-tali k podelitvi župnije Rozka im Neži-ka Božič. Helga Samic je zatem v nemškem jeziku izrekla voščila -in čes-titke cele farne družine.
V	zelo globokih, v pokoncilskem duhu -izraženih besedah je predsednik KA, g. Jožef Kovač -pozdravil -novoimenovanega dušnega pastirja -ter mu obljubil sodelovanje -cele fare.
V	imenu žena j-e spregovorila gosipa Marija Komar in v imen-u mladine Lonca Podrečjniik iiln žulžov Hubert. V imenu šolske mladine -in obenem kot zastopnik -politične oblasti je nait-o -spregovoril dobro-lski župan in šolskii ravnatelj g. Hafner, -ki je poudaril važnost slovesnosti ter obenem izra-ziil željo, da -bi novi g. žuipnik dolgo ostal m-6d s-vojo čredo.
Tudi gasilci so se po svo-j-am načelniku g. Pavlu Kovaču poklonili svojemu pastirju.
Med pritrkavanjem in molitvijo je množica nato o-dšla v cerkev, kj-er se je izvršila pred ol-tairj-em s-lovesin-a inštalacija s predajo koretlja, bi-reta, štoile in ključev. Dekan Sriemc j-e v -svojii pridigi naglasil -pomen teh obredov -im doižnos-ti, ki sledijo iz njih — za župnika -in faro.
Ob koncu se jie novi g. župnik v ganljivih besedah zahvalil Bo-gu, -g. škofu -in vsem
Inštalacija g. župnika v Kazazah
= Naše prireditve
VABILO
Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1969, ob 14.30 v Delavska zbornici (Arbeiter-kammer) v Celovcu.
Ravnateljstvo
O
PLIBERK
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu uprizori v nedeljo, dne 18. maj-nika 1969, ob 14.30 v farni dvorani v Pliberku komedijo v treh dejanjih
POKOJNIK
Delo je napisal Branislav Nušič, prevedel Ciril Debevec.
Prav prisrčno vabljeni!
O
GLOBASNICA
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu priredi v nedeljo, dne 18. majni-ka 1969, ob 20. uri zvečer pri šoštar-ju v Globasnici komedijo v treh dejanjih
POKOJNIK
Spisal Branislav Nušič, prevedel Ciril Debevec.
Vsi prijatelji odrske umetnosti prisrčno vabljeni!
O
RADIŠE
Slovensko prosvetno društvo na Ra-dišah vabi na
PEVSKI KONCERT
Poje nam že znani moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz KROPE.
Koncert bo v nedeljo, 18. majnika 1969, ob 14.30 v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Ljubitelji domače in umetne pesmi prisrčno vabljeni!
VVERNER BERG -pliberški častni meščan
Pliberk je storil v kratkem času dve veliki kulturni dejanji: lani je (20. maja) otvoril »Galerijo VVerner ja Berga«, 9. aprila letos pa so mestni očetje soglasno sklenili, da podelijo slikarju častno meščanstvo. Imenovanje so mu na svečan način izročili v nedeljo.
»Vsak dan je poln truda, smelosti in novega pričetka, samokritika me bo še nadalje spremljala skozi življenje«, je dejal VVerner Berg v svojem zahvalnem govoru mestnim očetom.
Po slovesnem aktu so na Glavnem trgu ponovno otvorili »Galerijo Wemerja Berga«, ki bo odprta do 5. novembra.
WERNER BERG, novi častni meščan Pliberka, ]e po svečani slavnostni seji mestnega sveta razlagal navzočim svoja dela v Galeriji. Med slikami je leto* tudi nekaj novih stvaritev.
-navzočim za njiih s-o-delo-va-nj-e, pripravo -*11 po-mo-č, da je slovesn-ois-t -tako lepo potekla-Vsa globoko doživeta čustva zbranega vernega ljudstva pa so prišla na-to do izraza v skupn-i zahvalni pes-mi.
Prokofjev: Romeo in Julija
Ta.ko se živahni in razgibani ples »Ljudski ples« iz prve suite, nadaljuje v drugem delu — kjer postaja ples nežen in poetičen in se imenuje »Menuette«, tu se razodeva zlasti moč duhovitosti.
V tretjem delu pa nam komponist prikazuje rojevanje — ljubezni. V drugem in tretjem delu izstopa lik Julije, njene čiste ljubezni do Romea, lepote mladosti, svežine in preprostosti.
Višek baleta je v spevu »Romeo na Julijinem grobu ».
Znana vsebina Shakespearove drame nam postane ob gledanju baleta spet živa, tako da besedilo slišimo — gledamo samo še plavajoča — plešoča človeška telesa, ki nam s svojimi gibi, mimiko in poduhovljenim izrazom nudijo vsega v polni meri. Ne moremo dovolj strokovno oceniti umetniških kvalitet, ki jih imajo vsi plesalci — zlasti
Naš narodno-polifični anfipol
Odločilni dogodek v našem narodno-po-litičnem življenju na Koroškem po 1. 1945 je bil brez dvorna nastanek dveh nasprotujočih si političnih skupin. Kljub čustveni bolečini, ki jo je ta razkol povzročil prenekateremiu narodnO-čutečemiu Slovencu, kljub eventualni 'čustveni, politični ali idejni pripadnosti eni ali drugi skupini, je vendar potrebno, dia poskusimo mirno in trezno poiskati vzroke, ki so privedli do formacije nasprotujočih si 'polov ter raz-
V	soboto, dne 10. maja, je gostoval v celovškem Mestnem gledališču 'balet iz Ljubljane. Že prej smo slutili, da nam bo balet »Romeo in Julija« mudil velik umetniški užitek.
Da nas bo Prokofjeva baletna glasba tako zajela in očarala, pa si nismo mislili.
Za lažjie razumevanje dela moramo vsaj delno poznati skladatelja Sergeja Prokofjeva in seveda dramo »Romeo in Julija«.
Sergej Prokofjev je bil po rodu Rus, rodil se je 1891 v Jekaterinoslavu, umrl pa leta 1953 v Moskvi.
Prokofjev je napisal mnogo oper, toda kljub uspelim posameznim delom v operi ni uspel v celoti. Najvažnejša izmed njih je opera »Zaljubljen v tri oranže«.
Pisal je tudi popevke, kantate, vendar pripada Prokofjevu prvo mesto v oblikovanju sodobnega baleta.
V	baletu prihaja do izraza vsa njegova liričnost — čustvenost in prqprostosit v oblikovanju likov.
Najboljše Prokofjeve de lo-m ojstro v in a je balet »Romeo in Julija«.
V	njem nam je skladatelj podal vse, kar premore njegova umetniška duša.
Dolžina baleta je nenavadna, saj traja dve in pol ure, toda kljub temu gledalci ne postan e jo utrujeni in nezainteresirani. Nasprotno — napetost, privlačnost baleta se stopnjuje iz slike v sliko iz dejamjia v dejanje.
Da balet ne bi bil dolgočasen, je Prokofjev razdelil delo na tri dele — suite.
PLIBERK
(Materinska proslava)
Kalj je otrokom večji zaklad? Zlato ali mati? Malti! Največji zaklad in največja dobro'ta sveta! — Tako je berač premišljeval sam pri sebi. Gospod župnik je 'pozdravil vse matere ter jih sp&mmil, da imajo veliko nalogo. Nato so otroci s pesmimi in deklamacijami razveselili naše matere. Mladima je zaigrala z mandolinami -in kitara-mi nekaj venčkov narodnih melodij.
Zelo smo -se razveselili naših deklet in fantov, iko so nam v lepih nošah zaplesali venček koroških plesov. Posebno -starejše matere se niso mogle načuditi, da znajo tako lepo plesati. Harmonikar pa nam je zaigral še lepo melodijo.
Oder je bil sedaj prost za »Pogumnega Tončka« — pravljično igro našega koroškega -pisatelja Jaka Spicarja. Oder se je
zasvetil v novi luči, v ozadju srno videli krasno kuliso naše Pece. Sploh nam je vsa -scenerija dobro ugajala. Po prizoru na vasi, ki kaže vso bedo Bajtarjeve družine, smo se znašli v vilinskem -svetu. Skoraj vsa bajna bitja smo -videli: -povodnega, in zelenega moža, vile ter -njihovega kralja. Prvič na tem odru so igrali z maskami. Skoraj nas bi bilo strah. Pogumni Tonček pa se le mi bal. Za svojo -pridnost pa mu je kralj -podaril zlata, ki miu -ga ne bo kmalu zmanjkalo. Da j-e to res zlato, to smo zvedeli od kraljevega -poslanca i.n učenjaka.
Ob robu povedano — nastopili so sami mladi igralci, večinoma šele prvič. Za ta korajžen -poizkus jiim velja priznanje. Hvaležni smo g. kaplanu za nj-egov -trud, enaka hvala pa velja gospe, ki j-e naše naueila--tako lepo plesati. Upamo, da 'to ni bil njihov zadnji nastop.
solisti. Hočemo -povedati, da nam je bil baletni večer zelo všeč in nas je navdušil.
Skoraj brez diha smo sledili izvajalcem in navdušeno ploskali tudi med posameznimi. slikami — prizori.
Posebno navdušila -st-a nas -solista- - junaka 'baleta Julija in Romeo.
Julija — Lidija Sotlar jie že leta prima-balerina Ljubljanskega gledališča, s svojim -dovršenim plesom se more -pokazati na vseh tujih odrih, saj, to dokazuje njen -sigurni nastop.
Romeo — Janez Mejač pa nas je osvojil najbolj, v končni sceni »Romeo na Julijinem groibu«, kjer db-seže 'balet svoj višek. T udi drugi solisti so -nas navdušili, saj, -smo jih nagradi-li z -dodatnim »aplavzom«.
Lahko ‘bi bilo gledališče bolj zasedeno, -ker -tokrat res me moremo očitati prirediteljem, da delo ni bilo primerno za Celovec, tudi za nemško -publiko, ker bi moral ravno balet -biti razumljiv vsem.
Navdušeni smo in ponosni, da -imamo Slovenci talko odličen balet.
iskati globljo naravo današnjih -nasprotij.
Kateri so bili torej momenti, ki -so omogočili nastanek n-asih notranj-e-političnih nesoglasij?
Preden si poskušamo odigo-volriti na to vprašanje, -si oglejmo, ali -so v -naši narodni zgodovini že obstajali podobni antipol-i in predv-sem, ali j-e bila narava teh antipolov političnega ali svetovnonazorskega značaja. Tak vpogled v slov. politično zgodovino se zdi močno upravičen, saj obstaja Koroška kot manjšinski problem šele po 1. 1918, ko nas j-e državna meja ločila od našega narodnega telesa, medtem ko je bila pred to-dobo eden najaigilmejših im -najnaprednejših delov slov. naroda.
Slovenci so se že v prvi dobi svojega prihoda v novo domovino, sedanjo Koroško, znašli pred dvema antipoloma, ki sta -prevladovala takratno dobo. Na eni strani trenje med Slovenci in Bavarci, kar je predstavljalo naš politični antipol, ter med krščanstvom i-n poganstvom, kar je bilo izraz takratnih svetuvmo-n azorskih aro tip otav. Iz pokristjanjevanja Srbov in Rusov, ki nikdar niso poznali upora proti krščanstvu, vidimo, da obstoj in izravnava med svetovno-nazorskimi amtipoli ne zavzemajo nujno niti političnih niti kulitumobojnih nasprotij, pod pogojem, da se svetovno-mazorski pol ne veže niti na kulturne miti na politične tradicije. Ta pogoj je bil pri pokristjanjevanju vzhodnih Slovanov v polni meri
OBJAVA
SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za I. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22.
Za izpit je treba predložiti tele dokumente:
1.	rojstni list
2.	dokaz avstrijskega državljanstva
3.	spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole.
Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
izpolnjen. Ko -sita se brata sv. Ciril im Metod podala m-ed Slovane, nista po-skušala presajati grške kulture na slovanska tla, še manj -sta bila nosiiteljia bizantinskih političnih interesov, temveč sta se vživela v slovansko kulturo ter ji celo ustvarila prve pismene temelje ter podpirala moravske Slovane v njihovi težnji -po politični neodvisnosti od Germanov.
Pri pokristjanjevanju Slovencev ta pogoj -na žalost ni bil -izpolnjen. Zaradi tesne povezave političnih interesov Bavarcev s po-kriisit-j anjev-anjiem, kateri so pod pretvezo, da morajo pokristjaniti poganske Slovence, širili dejansko svojo politično moč, je prišlo do večkratnega upora Slovencev proti krščanstvu, kateri pa so bili v bistvu izraz narodno-političnega odpora. In to sovpadanje političnih in svetovnonazorskih antipolov je že v prvi dobi slabilo našo narodno -politično moč, ker se v uporih proti Bavarcem -takrat že pokristjanjeni Slovenci iz verskih ozirov niso mogla v polni mera pridružiti poganskim upornikom, kakor je na drogi strani slabilo razširjevanje krščanstva, ker so ga poganski Slovenci odklanjali iz političnega antagonizma. In tako je že takrat nastala nesrečna alternativa, ali j-e narod pred vero ali obratno, alternativa, ki je pri drugih narodih nepoznana,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Karntner Minderheilenproblem und die Uberwindung des Nationalismus
(Nadaljevanje z 2. strani)
Der Streit um ..Heimattreue"
• 2. Daimiit 'koimmen wir aber ziim Kem-punildt der Auaeimandersetzungan. Obwohl di-e slovv-emsohe Miinderh-eilt in Ka-m-ten, salbst wenn -ihre Zalil 60.000 Menschen betragen solite — -e.ihe objektive Beuirtei-lung wird die Zalil dler Spradisloivenen woh'l -kiaum hoher alls noch 45.000 ein-schatizen koon en —, fiir -die deuitsche Mehr-h-eit vvalhrliidi -keinerl-ei Gefahr darstellt und es sich-er fa-lsch -ist, von ein-er Gefa-hr der Major-iisiierung dieser Mehirheiit durch cine -so geriinge Minderh-eit zu 'sprechen, von vvelcfaer -zuidem eiin -niicht geringer T ei.1 (»W>imdische«) gar nichit eiinmial šlovvenisch-vcliksibe-vvuBt ist, vvird -im-mer wieder d as Schilagvvo-rt der Abvvehrkampfe von d en »haimattreum«	Slovvenen heirvorgeholt.
K-on-secjucint ve-rficht eine -exitram nationali-stische Groppe iin der M ehirh eitsvolks-gruippe -Kannitens -de-n Stafn-dpunk-t.
Um dii-ese Fiktion aufre-chtzuerhialten, wird -imm-eir vvieder -auf -di-e Aibvvebrkampfe zuirii ck-gegri f f en -und gesagt, jiene Slowenen, die dam a Is fiir Čsterreich eintraten und 1920 ahtimmten, -selen hei-miaititreu -gevvesen, di-e anderen a-ber eben nichit. Man ka-n-n a-ber mich-t Verha-llttni-sse von daimia-lls in un-sere Gegevvairt projiizieren. Dainn vva-rem ja auch die Vorarlberger, die 1919 mit er-druckender Mehrheit fiir den An-sch-luB an die Schweiz sitimmten, ni-chit »heimat-tieu« gewesen. Hier vvird -ei-n falscher Hei-m-aitbegriff eintwickelt, und a us -di-eser dišati mini er-enden Gramdhaltung h-era-us ent-stehen d-am-n ali die ant islovvenischen, einem riicksitandigen Nationalismus ent-springenden Aktionem vvie die Vervveige-
rung der Durchfuhrunig des Artikels 7 des Staa-tsvetrages von 1955 (keine slovveroische Verwailtungsamt$isiprache, keine slowen!ische Gerich-tsspraehe in -dan -slovvemischen oder gem isch-tsprachigen Tei len der Bezirks-geiricht-ss-prengel Klaigenf-urt und Rosegg, Vervveigerurag doppelsprach-i-ger Aufsthrift-tafeln, Pramiieirung von antislovvenischen Schriften vvie j-on-cr von Wi Ihelm Mucher usw.).
Das Beispiel Finnland
Es li-egt auf der Hand, dlaB m-an, vvenn man ein-er Gruppe von Mitbiirgem voir-vvirft, si-e s-ei niicht h-eimiaittreu, so hamdeln vvird. Aber sind die seit urdenklichen Zei-ten -in Kam-ten a Is ihrer ain-gesitammten Hei-mat (sol des aince-tres, smolo a.ncestrale, pa-tria a-vi-ta, domačnost) siiedelnde-n Slovvenen n ur deshalib roich-t heima-ttreu, weil si-e eine Germanisierung abl-ehnen und i-hr Volks-tum erhafit-en vvollen? Sind die Deutschen -in Nordlschlieswig, in Sieibembiirgen, in Euipon-St.V-ith, -sind die Siidtiroier, -die D eutsch-freiib-urger usw. niicht heima-ttreu, weil sie -i-hre Spra-che und dhr Volkstum sow-ie Kulturbezi-ehiuingen z um Gesamtvolk j-ensaits deir Staia-tsgrenzen pflegen und sich nicht assiimiiilieren la-sse-n woll-en?
Welch eine Vervvirrung der Begriffe von matcrieller Gleichbercclitigung, von Volks-tumserhaltung und Heimattreue! Man kann nicht mit zweierlei MaB messen. Man kann nicht sich auf der einen Seite zum deutschen Volk bekennen und daher den Schulz der deutschen Volksgruppen ver-fechten, aber auf der anderen Seite dort, wo man in der Mehrzahl oder an der
Macht ist, anderen Volksgruppen die Ent-faltungsrechte verweigem.
Immer vvied-er wird -i.ns Treffen gefiihrt, daB -eine MindPrhoitenfeststellung von amts-wegen .zuerst vorgenotoim-en werd-en miisse, eh-e siidi uber Schutzrechite der M-i-nderheit diskutieren lasis-e. M-an sebe sich -das in der »Kleinen Zeitunjg« angefuhrte Finnland-Bei6|pi-el atn. Dor-t -halt die Regierong \or nichit lanigem, a-ls -di-e -schrvedische M-inder-heit -di-e fruh-er besita-nidene 10-Prozent-Greinz-e 'bei -der Spračhzahluing (eine Min-derh ei-tenf esitsit elliung ist weder dtort noch -sonist wo in d-er Welt j-e erfoilgt, m-an -gi-ng 'immer von der Sprachzahlung bei Volks--zahlunigen aius) n-icht mehr erreichte, die M iin-derh e it enrechi te an ein e Zah'1 vo n 8 Pro-ze-nt und zu-letzit vo-n 7 Prozent ge-knupf-t. Di-e Vorgange bei d'en letalen Volks-zahl-ungen -in Kamten hahen ergeben, daB der gesellsch-aftliche Drodk (»sozuia-les Pre-stiigege-fal-le«) in Kamiten eine objektive Ermittl-uing der Zafal der Slovvenen von d-er Sprache h er aiuisschliieBt. In vi-elen Gemei-n-de, wo eis zumiiindest eine -groBe Zah! von Personan gibi, die zwar niidhit volksbevvuBte Sl-oiwenen sedn vvo-llein, siich aber alis Windi--s-che bekennen — wals ihr -gufces Recht is t —, wurden au-ch k-eine oder so -gut wie 'ke-ine Eiinwo-hn-er rnu-t iirgendeiner vvindischen Spradivairianite 1961 mehr gezahlt. Geht mam in die Hauiser, so hort man aber die Karntner :slo*weniiis'che Mundart (»Win-di-sch«) alis Hans- und Familiemsprache sprechen. Ist ischon -das Ergebnis -der Volks-zahlumigen, wo jia -ein oibj-ektmves Element (»Mutt-ersprache«) ermiittelllt werde-n so-11 und daher -die Zahl der Spraichsilovveinen groBer seiin m-uB all‘s bei ein er Volksbe-kennitniiseirmiittlung, -nicht iiber-all mit den Taitsachen im Einklang, w-ie soli bei dem ge-sellschafitlichien D rock (»ethnoipoiliitische Druekzone«) ei-n e B ek en n tmis-arm ititl ung zu
einem mit den T aitsachen in Einklang ste-hendem Ergebnis fiihren? Nur wer sehr mu-tig ist, wird -sich alis »der Heiimat untreuer« Naitionallslovvene bekennen. Das ELsaB list da ein rvatrmondes Beispiel.
Das Jahr 1970 - ein Priifstein
Das Jaikr der Erinnerung an die Volks-ahsbimmiung, 1970, vvi-rd fiir Karanten ein Priifstein dafiir sein, oh mam -i-n Osterreich die groBe altos-terreichische Tradiition des Schiuitzes ali er Volksgruppen und Nation a-H-taiten forts-etzit oder — vvie e s derzeit der Fali -ist — vv-eiitgeliend iiber Boird gewor-fan halt. Selbstverstandlich sind die Ab-vvehrkamipfe, ist -die Vo-lksahstimmung, die voLkerrechtlich e n d g ti 11 i g Siidkamten Č-sterre-ich zug-evvieisen h-ait, Gruin-d zum Feiern im Jufoeljiahr 1970, weil es sich um eine Feiar des FIeimaitbewuBiseiins und -der Heimaittre-ue hamdelt. Aber Karmtein -ist die Heiimat von Deutschen u n d Slovvenen — vvobcii 'die W'indlischen dar Sprache nach zu de-n Slovvenen zahlen, mogen auch mamehe von ihmem dem Volksibek enntnii s nach -den Dautschkamitneim. zugchbre-n — und das Jahr 1970 wird nur dainn in einem euro-paiischen und einem ion ibeistan Sinn des Wor.te!s osterreiohilschen Gei-ste gefeient werden, weun die Umtanscheidu-ng -zvvischen »heiimaititireuein « -und niicht-» heimamtreu en « Karnltner Slovv-en-em -ein fiir -alleimal v-er-schvvindet, wenm -aille Slovvenen, -die sich zu O-Siterreith un-d zu Karaten ibek-ennen, a-ls gleichberechtiigte Karntner daran tedl-nehimein -durfen, \vc-nn man kein-e Zahlen-sipiM-e beitreib-t, soindem die ethiniischc Ge-imeinschaifit -ail-s is-olche schatzit uin-d schutzit. Das isclllte keine uniibemmidliiche-n Schvvie-riigk-eit-en mit -sich Ibringen. Man muB nur auf einein .liieibg-ewoirdenen, eingerosteten N-ationaiismuis — auf beiden Seiiten — ver-zich'ten.
Brundage noče zimskih olimpijskih iger
Brundage zahteva, naj nekateri smučarji vrnejo olimpijske medalje iz Grenobla
Slavni slikarji v Narodni galeriji v Ljubljani
Narodna galerija v Ljubljani sicer hrani lepo zbirko del tujih mojstrov, ki so nastala ali ostala v Sloveniji. Toda že njeno ime pove, da je bila ustanovljena za domačo umetnost. Spričo pomanjkanja prostora lahko tuje mojstre predstavlja samo na občasnih razstavah.
Prav te dni pa se nudi ljubiteljem likovne umetnosti edinstvena priložnost videti zalogo leningrajskega Eremitaža, ene izmed največjih muzejskih ustanov na svetu. Med njimi so dela tako znanih slikarjev kot so: Murillo, Giorgione, Tizian, Van D vek, Rubens, Rembrandt, če omenimo
samo najvidnejše izmed petdesetorice slik znanih mojstrov zahodnega slikarstva.
Doba, ko so 'ta dela nastajala, pomeni razgibani čas ipozne renesanse, manierizma, baroka in njegovega zadnjega, dvornega poganjka, rokokoja. Nekaj; slikarjev pa napoveduje že tudi naslednja obdobja evropske umetnosti, čas med 16. in 18. stoletjem bi lahko imenovali tudi dobo evropskega slikarstva. Sicer lahko ločimo 'tudi v sedanjem ozikem izbam italijansko, špansko, francosko, flamsko in holandsko šolo z vsemi značilnostmi, pa tudi s prepletajočimi se vplivi umetnostnih središč.
Ostra in groba igra nemških nogometašev. Na sliki vidimo, kako je Voigt (Nemčija) grobo zrušil Avstrijca Siberja.
Udo Jiirgens v Celovcu
Danes, 15. maja, poje znani avstrijski popevkar Udo Jiirgens v celovškem Mestnem gledališču. Udo Jiirgens je označil svoj nastop v Celovcu kot veliko željo, da bi enkrat pel za svoje prijatelje in vobče za Koroško. Prireditelj večera je kulturni referat mesta Celovec v sodelovanju z gledališčem. Čisti dobiček prireditve je namenjen za gradnjo koroške visoke šole. — Začetek bo ob 19.30.
Predsednik olimpijskega odbora Ameri-kainec Avery Brundage je zadnje čase dal vrsto izjav, v katerih se jie ostro opredelil proti prirejanju zimskih olimpijskih iger. Brundage namreč trdi, da jie smučarski šport na višji mednarodni ravni že povsem siprofeaionatlmran in tekmovalci torej ne bi smeli nastopati na olimpijskih igrah, ker to' ni v skladu z olimpijskim pravilnikom o amaterstvu.
Brundage jie s 'svojimi izjiavami seveda sprožil val polemik po vsem svetu. Njegova zahteva, naj nekateri smučarji, ki so nastopili na olimpijskih igrah v Grenoiblu, vrnqjo svoje medalje, pa je naletela na zelo različne komentarje. Večina komentatorjev po vsem svetu se sicer strinja v tem, da smučarski šport danes nikakor ne plava več v čistem amaterstvu, (koit da bi drogi športi plavali!), vendar pa se 'temu ni mogoče izogniti, saj bi drugačni pogoji za nastopanje krepko načeli kakovost tekmovalnih storitev.
Zanimiva je bila reakcija slovitega francoskega smučarja Jeana Clauda Rillyja: mladenič je namreč dejal, da je Brunda-gevo stališče povsem pravilno in alpsko smučanje nikakor ne sodi več na olimpijski spored. Takega stališča Kiilyja, ki je v Grenoblu osvojil štiri zlate medalje, ni seveda nihče pričakovali. Killy je sicer s tem priznal, da žive danes tudi amaterski vrhunski športniki v povsem profesionalnih pogojih, ni pa pokazal realne poti (kot tudi ne Brundage), ki bi vodila iz te zadrege.
Oglasila se jie tudi odlična kanadska smučarka Nancy Greene, ki meni, da so Brun-dagevi pogledi na to vprašanje zastareli in da drugače pač danes ni mogoče dosegati vrhunskih dosežkov ne v smučanju, ne drugod. Če bi hoteli najboljšim 'smučarjem iz Grenobla res odvzeti olimpijske kolajne, potem bi morali enak 'postopek uve-
sti tudi v drugih športih. V tern primeru pa bi se prav lahko zgodilo, da bi bilo število tistih tekmovalcev, ki bi morali medalje oddati, višje od tistega, ki bi jih lahko obdržali.
NOGOMET:
VUmtiia : Ai/strija 1:0
Strokovnjak FIFA poln hvale avstrijske
reprezentance
Toliko lepih besed in pohvale avstrijske nogometne reprezentance ni bila deležna, od. baj aslovne tekme proti Angliji v ‘tridesetih letih. Nemški trener FIFA Dettmair Gramer, mednarodno priznani izvedenec, jie izjavil po nesrečni igri avstrijskega moštva sledeče: »To moštvo, ki je igralo' v soboto proti Nemčijii, lahko ponovno postane svetovno znano!« Tisto moštvo, ki zna vsiliti nasprotniku -svoj način igre, je boljše. In avstrijski način igre je deloval sijajno, tako da se Beckanbauer in njegovi soigralci niso in niso mogli dobro znajti. Znanje ,m zmogljivost avstrijskih igralcev je bila še večja kot na tekmi s Škotsko v Glasigovvu.«
Nurnherg je doživel ptreteklo soboto pravi ipoplah, kajti igra se je bližala h kraju iin rezultat jie bil še vedno 0:0. Nemški nogometaši iso postajali od minute -do minute bolj živčni. Toda potem .se je zgodilo nekaj neverjetnega — res se morda dogaja samo. v nogometu, ne rečemo zastonj, da je žoga okrogla. Gerd Muller, najboljši nemški igralec številka 1, je zadal avstrijskim upom smrtni sunek. V 88. minuti je prišel
'nenadoma pred avstrijska vrata in iz čudnega položaja z glavo dosegel srečni gol za Nemčijo. Gledalci so izbruhnili v vihamo veselje. Ta zmaga pomeni za Nemčijo verjetno' tudi vozovnico v Mehiko.
Gerd Muller je v 88. minuti z glavo zadel avstrijsko mrežo in s tem pokopal vse nade in upe, da bi se tekma končala neodločeno, kajti avstrijska nogometna reprezentanca se je v drugem polčasu izkazala kot boljše moštvo.
JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK:	3
Rokovnjači
DRUGO POGLAVJE
O11 reconnait chaque jour* le succes des mesures que Son Exc. le Gouverneur General a prises pour purger les routes des bri-gands qui les infestoient sur quelques points.
Ljubljanski „Tčlegraphe officiel” leta 1810, št. 23
Tačas, leta 1810, so Francozi vladali v Iliriji, slovenski zemlji. Dali so jii bili, zedinjeni z delom Hrvatske in Dalmacije, ime Uirij.e, kakor beremo v spominih maršala Marmonta, »kot spornim velikega imena v starem veku«. Napoleon I. jie bil v tej. deželi, katere strategično vrednost za strahovanje Avstrije je takoj spoznal, postavil enega svojih najbolj talentiranih genera-
* Od reconnait chaque jour. .Vsak dan bolj se pozna uspeh naredbi, ki jih je ukrenil Njegova Prevzvišenost generalni guverner (Marmont), da bi očistil ceste razbojnikov, ki so jih ogrožali na nekaterih mestih. — Jurčič je v geslu izpustil iz obzirnosti do avstrijske vlade naslednji odstavek: et deja elles sont plus sures qu’elles ne Vont jemais čtč sous le gouvernement Autrichien, kar se glasi po slovensko: in so že zdaj bolj vame kakor kdajkoli za časa avstrijske vlade. — Tčlčgraphe ofEciel je bil uradni list francoske vlade v Ljubljani.
lov za vladarja, ravno imenovanega maršala Marmonta, vojvodo Dubrovniškega. Ta je imel z naslovom generalnega guvernerja vse pravice podkraljeve. Organiziral je Ilirijo jako marljivo, ker je vedel, da je ta »pred dunajska vrata porinjena straža«. Tako je namreč sam Napoleon I. našo domovino imenoval. Zato je hotel iz nje narediti od francoskega cesarstva in od Italije nekoliko neodvisno deželo, posebej upravljano., po zgledu nekdanjih francoskih mark srednjega veka. Pri uredbi dežele je iime.1 Marmont pred očmi naj,bolj vojaške ozire. Jako državniško o tem piše sam, da pri, vsej. organizaciji mi delal po kakem 'tujem vzoru, temveč je puščal, kolikor se jie dalo, domače že utrjiene zavode in šege, »kajti nič ni ljiuedm bolj neprijetno nego svoje navade brez potrebe spreminjati,« piše v svojih spominih. Tudi javne blagosti narodia ni iz vida puščal in je skrbel zlasti za to, da bi se javna varnost zopet povrnila.
To pa nikakor ni bilo lahko delo. Če se mora- priznati, da se je za vladanja Francozov na Kranjskem v tem oziru mnogo storilo in dosti zboljša,lo> se je bilo zahvaliti le čudoviti organizator ioni zmožnosti, ki jih je vojak genialnega francoskega naroda v vseh rečeh pokazoval v krajih, 'ki jih j;e zasedel.
Že pod prejšnjo avstrijsko vlado se je bila skrb za življenje in imetje podložnikov močno zanemarila. To ni veljalo le o Kranjskem, nago sploh o Avstriji in srednji Evropi. Država je imela vedno vnanje vojske, bila je v vednih zadregah, morala je obračati vse sile m svojo obrambo pred vnanji-
mi sovražniki. Tako se jje malo mogla brigati za hrambo proti notranjim protivni-kom javnega reda. Vojakov jie bilo, primerno z današnjim časom, malo in težko jih je bilo dobivati iz ljudstva. In kar jih je bilo, ,so se rabili zunaj doma na mejiah.
Na Kranjskem so se tačas naredili pri prehodu javne oblasti iz roke ene države v roke druge novi neredi. Avstriji zvesti ali morda le odlikovanja željni uradniki so bili dali po mnogih krajih kmetom orožje in jih naščuvali zoper Francoze, zmago-nosno v deželo prihajajoče. Ubogi, v orožju neučeni kmetje, to se ve, da niso nikjer ničesar opravili proti,, redni zmagovalni vojski. Mnogokje so videli, da je njih podpihovalec, uradnik, o pravem času pete odnesel, in vprašali so se: kak razlog imamo mi dati se streljati? Videč, da pametnega vzroka ni, -so se večidel razšli. Kateri so pa sovražnika počakali, 'ti so se razbegnili vsaj potlej, ko so videli, da vojak vse drugače strelja kakor neuki nerodneži.
Ali orožje je bilo med ljudi prišlo. Tisti, ki so se imeli zaradi upora novih francoskih gospodarjev bati, so bežali v gozde in gore in od tam delali nemire. Kasneje, ko so Francozi za svojo vojsko nabirali novincev, so tudi ti radi bežali v gozde in pomnožili število ljudi, ki so morali živeti od sile im ropa. Tako so bile ceste po Kranjskem nevarne. Zlasti mnogo francoskih uradnikov je bilo oropanih in ubitih, a tudi domačim drhal ni prizanašala. Vlada pa vsemu temu ni bila kos.
Občine so poleg vseh teh novih klatežev imele svoje velike križe tudi s starimi, od
nekdaj nelztrehIjenimi četami zlih ljudi, bi so brez dela hoteli živeti n,a tuje stroške in niso ločili, kaj je moje in kaj je tvoje.
Med temi je bila slovita zlasti po Gorenjskem, pa tudi po vsem drugem Kranjskem in v Istri razširjena tatinsko-roparska skrivna zadruga rokovnjačev, ki so bili od nekdaj grozna šiba kmetu in gospodu. A v teh nemirnih časih tuje invazije je bila njih predrznost prikipela do neznosnega viška.
Rokovnjači so imeli svojo staro dobro organizacijo, opirajočo se n,a strogo disciplino in vražno vero. Imeli so redne glavarje, znali so svoje mreže razpletati po celi deželi in tisti, ki so bili v zadrugo popolnoma sprejeti, so imeli celo svoj jezik, to je mnogo besedi med seboj ustanovljenih, katerih nihče drug v njih pomenu ni razumel. Ta jezik se je razmeroma mnogo ohranil še do današnjega dne, in sicer nekoliko v spomin naroda, -največ pa v zapiskih kriminalnih sodnikov.
Ime rokovnjači — Valentin Vodnik je slišal im zapisal tudi manj navadno imenovanje rokovniki, a pri Prešernu se bere tudi v rokoimavhiih — je staro in se opira na narodno vražo, ki smo jo že v prvem •poglavju omenili im ki ni bila razširjena le med našim narodom, temveč po celi srednji Evropi, namreč, da se z roko nerojenega deteta more čarati, še dandanes preprosti ljudje ne puste radi noseče ženske same na kak samoten poit, boječ se, da bi je ne dobili rokovnjači. In temu razlaganju našega preprostega slovenskega naroda nahajamo znamositnega podpornika tudi v »Nemški mitologiji« slavnega uče-
ASTRID VaRING:
GliLa Leti
Stekla v oknu so 'bi'la od mraza čisto bela, ko je seržant Flog — prej, se je pisal Anderson, toda iizpremendl jie svoje ime po svojem poklicu — vzel luč z mize in osvetlil okno, da bi videl, koliko kaže toplomer. Mraz je naslikal na stekla najlepše cvetice, vitke zvezdnate lilije in čudovito ukrivljene liste. Toda kakor hitro so se stekla ogrela, so se cvetice na oknu stopile in temen madež je zazijal kakor črna luknja sredi beline. Naposled je lahko videl termometer, toda nič mu ni pomagalo. Koliko stopinj mraza je, ni mogel zvedeti, kajti živo srebro je padlo tako globoko, kolikor je bilo mogoče, in potem zmrznilo.
Jezno je seržant nekaj zagodel in utrnil luč. Za 'trenutek je obstal in se zagledal v temo. Saj ni bilo samo hladno ta večer, tudi vihar je divjal, v gostih kopicah je zanašalo sneg proti oknu, kjer so se kmalu spet .pokazale nove ledene rože. Dostikrat je že imel slalbo vreme, dostikrat je moral že leteti v takem vremenu, ko so drugi lepo sedeli na toplem ... Danes bo moral leteti iskat starega Laponca, ki morda ni niti več živ. Toda ni smel izbirati. Bil je voditelj velike letalske reševalne 'postaje in je vedel, kaj je njegova dolžnost.
Stari Laponec naj, bi ga bil ubogal poleti, ko ga je bil obiskal. Nila je bil star že nad osemdeset let, toda ni ga bilo mogoče pregovoriti, da bi se iz svojega laponskega doma preselil v mesto.
»Misli na zimo,« mu je dejal seržant, »misli na mraz, samotnost, misli na to, kako bo, če Zboliš...!«
Toda Nila ni mogel pregovoriti. Samotnosti je bil starec vajen in mraz njegovemu utrjenemu telesu ni prav nič škodoval. Bal se je samo bolezni iin smrti — toda če bo zbolel, ga 'bodo* pač prišli iskat z letalom, tako si je mislil.
Seržant se je moral vrniti s praznim letalom. Nocoj, sredi najhujšega viharja pa so ga poklicali po telefonu. Nila je bolan in prosi, da bi ga prišli iskat. Med življenjem iin smrtjo je, tako so rekli.
Seržant Fiog je sicer godel nekaj o staram Laponcu, ki mi hotel ubogati, ko je bilo že vse pripravljeno na odhod;, toda pomišljal se ni niti za trenutek. Žena bi ga bila rada prosila, naj ostane doma, toda ni se mu upala reči niti besedice. Mirno je oblekel težko letalsko obleko, čeprav so otroci s solzami stremeli vanj..
Ko je odprl vrata, mu je puhnil sneg v obraz.
»Kako misliš priti skozi ta vihar?« je dejala njegova žena in srce jii je vzdrhtelo.
»Nekako že pojde. Doslej sem še zmeraj srečno prišel,« je skoraj veselo odvrnil. »Le
a nebeia
ne boj se, mati, in skrbi za otroke. Sredi noči se vrnem. Dotlej pa — bodi zdrava!«
In seržant jie storil nekaj nenavadnega —• pobožal je svojo zvesto tovarišico v dobrem in hudem po licu.
Zadušila jie solze, ki so ji silile v oči, in se poskušala nasmehniti.
Malo pozneje je stal seržant spodaj pri jezeru in pregledoval letalo v soju močnega žarometa. Vse je bilo v redu, mimo je stopil v kabino in mirno si je nataknil debele rokavice. Mraz j,e silil skozi vse razpoke in Flog je vedel, da bo moral ohraniti svoje čute, pa tudi tople roke, če bo hotel, jla se mu bo polet ob takem vremenu posrečil. Dosti človeških življenj je že rešil, ko je prišel v zadnjem trenutku s svojim letalom v kakšen daljni kraj in odpeljal bolnika v bolnišnico v mestu.
In zdaj je spet čakal ubog 'bolnik njegove pomoči. Boj s prirodo bo hud, toda star remu Nilu je treba pomagati. Spet je zagodel Flog, toda to pot od zadovoljnosti, potem je pritisnil pedal in takoj jie zdrsnilo letalo čez led. Nekaj minut nato se je že dvignilo in izginilo v temi.
Tam daleč, v svoji siromašni sobici, je ležal stari Nila in njegov boj je bil še hujši, njegov sovražnik še močnejši — smrt. Bolezen ga je iznenada presenetila. Pljučnica ga je vrgla na cunje, ki so bile njegova postelja. Potujoč Laponec ga je dobil v takem položaju, mu za silo pomagal in poslal sporočilo o N ikra bolezni v mesto.
In zdaj je stari Nila čakal rešitelja, ki bo prišel iz oblakov in ga rešil trpljenja. Skoraj brez zavesti je slišal nekaj besed o letalu in svojem prijatelju seržantu, ki bo prišel, da mu bo pomagal. In v vročici se mu je potem vse zmedlo. Iz letala je postal velik ognjen voz, ki je dvignil v časih stare zaveze Elijo -in ga odpeljal v nebo. Tako je ležal stari Laponec in ni čakal samo svojega zemeljskega rešitelja, ampak tudi nebeškega Rešitelja njegove nesmrtne duše. Snežni vihar je pretresal slabo grajeno sivo kočo in silil skozi stene. Stari Nila se je zbudil iz svojih vročičnih sanj in se ozrl. In nenaden nemir ga je prevzel.
»Vode!« je šepnil; in ko mu je tovariš zmočil ustnice, je nadaljeval: »Pojdi in poglej, proti nebu! Morda že prihaja.«
Laponski popotnik je poslušno, zapustil kočo in, komaj je stopil ,na prag, že je zagledal žaromete letala nad malim jezerom pred kočo. Kmalu nato je zaslišal brnenje motorja in čez nekaj minut jie stroj, obstal tik pred njim.
»No, ali jie še živ?« je kratko dejal seržant. »Ta polet je bil najhujši, kar sem jih doslej doživel.«
»Živ, živ,« je hitro poltrdi! Laponec; »nestrpno že čaka, da prideš.«
»No, potem je pa vse v redu. Pomagati mi boš moral, da ga bom spravil v kabino. Vrnitev bo lažja, ker je vsaj vihar popustil.«
»Ali si prišel?« je zadovoljino šepnil Nila, ko je seržant stopi! k njemu. »Hvala, da si prišel.«
Seržant jie videl, kako so starčeve oči vesele, in še sam je postal vesel. »No, Nila, saj bo vse dobro, samo nekaj dni 'počakaj.«
Jlipa
To vam je bilo lopo drevo, da ni 'takega daleč okoli! Lipa, visoka in košata, da je bilo veselje, pa deblo je imela, da bi ga ne objelo četvero ali petero -takih palčkov, kakršni ste vi, ki me poslušate, ko bi se še tako napenjali in stezali roke. Spodnje veje so j:i bile debele, kakor si čez pas ti, ki tako bistro gledaš in tako zvesto poslušaš. Bog ve, 'koliko let je že stala tu!
Najistarejši ljudje v okolici se niso mogli ■spomniti, da bi jo bili videli kdaj drugačno; in vendar je bila tudi ona nekdaj mlada in majhna. Morda je videla v svoji mladosti celo grozovitega Turka v deželi. Koliko je doživela v tem dolgem, dolgem čaisu! Vojne iin kuge so razsajale po deželi, lakota, draginja in žalostni časi. Viharji so bučali nad njo; zvijali in stresali so ji veje in mladike, da so ječa.le in stokale in da ji je pokalo osrčje. Ali vse je prebila in pretrpela.
Kolikokrat je zelenela in cvetela! In pridne čebelice so -rojile po njenih vejah iin veselo pele; svoja gnezda so imeli ptički v zatišju in zavetju njenih gostih vej. In nato je prišel zopet čas, žalosten čas, za pomladjo zima, ko je uboga lipa zapuščena in gola stala in zmrzovala ter tiho in potrpežljivo čakala nove vesele pomladi.
Talko so se jii — Bog ve, kolikokrat — vrs-tilli žalostni in veseli časi. Otroci so se igrali, zdaj, smejali, zdaj; jokali v njeni senci.
Minila so leta iin leta, iz otrok so postali stari Ijludje, ki so se izdaj s hrbtom naslonjeni na njeno deblo pogovarjali in modrovali. 'ter se pač sipominjali nedolžnih otroških let in veselih iger pod njo. In talko je videla pod selboj rod za rodom stara, častita lipa.
JOSIP STRITAR
In malo nato je Nila- čutil, kako se dviguje v višave. Zavit je bil v mehke tople kože in mi več čutil bolečin. Niti za trenutek ni seržant 'počival, čeprav je bil na smrt utrujen. Ni se upal počivati, saj je bilo treba spraviti starca čiimprej v bolnišnico.. Če bosta le o pravem času prišla še tja! Više in više se je dvigalo letalo!
Tam v kabini se je Nila na pol prebudil. Ležal je udobno, privezan na svoji bolniški postelji, in ni prav vedel, kje je. Niti toliko moči ni imel, da bi bil dvignil glavo. Toda to ni bilo niti potrebno, saj je čutil, kako se dviga čedalje više, kako ponehavajo 'bolečine, kako izginja trpljenje, kako ostaja samo še neizmerna utrujenost, da ga nekaji nese kvišku! Srce mu j-e komaj še utripalo.
Negibno je ležal na hrbtu in gledal nerazločno pred okni bele vrhove gora. Hiteli so mimo, povsod naokoli pa so žareli čudni ognji, zeleni in rdeči plameni so se dvigali in padali. Vedno .slabotn-ej-e je bilo Nilovo srce. čutil je, kako se dviga, više, više, v sredo žareče, svetlikajoče se. luči, in s skoraj neslišnim vzdihom je naposled zdrsnil na perutih vetra čez najvišjo mejo.
*
■ šele proti polnoči je bilo, ko je pristal seržant Flog naposled ob domačem jezeru. Utrujen je bil, lačen in vse ude je imel utrple. Stopil je z letala. Toda njegova prva misel je bila namenjena Nilu.
»Pomagajte, tovariši!« je zaklical letalcem, ki so prihiteli naproti, in z združenimi močmi so odnesli možje Laponca iz kabine ter postavili nosila za trenutek na led. Potem so posvetili starcu s svetilko v nagubani obraz.
»Mrtev je že!« je dejal eden izmed nj-ih suho.
Presenečeno j-e pristopil seržant Floig.
»Zaman!« si j-e grenko mislil. »Ta strašna pot je bila zaman!«
Toda potem je zagledal čudno srečni nasmešek, ki j-e starcu v smrti zjasnil in polepšal obraz. Ta obraz! Sama hvaležnost je bila na njem. Flog je začutil, kaj, je temu starcu storil, začutil je, da njegova pot ni bila zaman.
»Ne, zaman ni bilo,« si je mislil. »Pomagal sem starcu v lepo smrt. Drugače se ne bi tako jasno smehljia-l. Naravnost v nebesa, v njegova nebesa sem ga odpeljal.«
(Lohte aali&
Neupravičen davek. — Profesor gospodarstva izprašuje pri sem-inarjiu študente: »No, povejte -mi kakšen primer neupravičenega davka!«
študent: »Davek na psa.«
Profesor: »Kako mislite to?«
študent: »Davek na psa je neupravičen, ker ga pes ne more plačati.«
njaka Jakoba Grimma, ki na strani 606 pripoveduje: »S prsti nerojenih otrok se morejo uganjati čarobnosti; če se zapah jo 'ali zažgo, narejajo plamen, ki ljudi v hiši 'uizaspani, da se nobeden ne prebudi.« — Tudi na Francoskem je morala biti med 'narodom nekdaj ista vražna vera, kajti beremo, da je v »Coutume de Bordeaux«* v čl. 46 govor o čaranju z rokami mrtvih otrok.
Ko so Francoz j e 'zasedli Ilirijo in je bil energični maršal Marmont imenovan — kakor Valentin Vodnik v prevodu neke vojne sodbe 1. 1810 pravi — za »general poglavarja s-loVenskih dežel«, so bili začeli najprej' rokovnjače na Noitranjiskem in v Istri trebiti.. Marša! v svojih, kasne j-e po njegovi smrti izdanih sipoimimih to sam pripoveduje: »Razuzdanost teh tatov iin razbojnikov je bila tako velika, da si 'prebivalci niso upali ,iz mest, ako se niso prej vsako leto z razbojniki pogodili, koliko jim bodo dali, več ali manj, kakor šo bili premožni ali ne. Ako se j,e kak človek hotel te naklade osvoboditi, so taitje raz-devali in pustošili njegovo imetje. Moja dolžnost je bila to zlo odpraviti. Ali -imel sem tako rekoč šele protivj-e prebivalcev premagati, ki so se Prestrašili, ko so slišali, da se imajo razbojnikom zameriti, in ki so se bali za svoje stanovanje, za svoje življenje, ako javn-o oib-lastvo zoper razbojnike nič ne opravi, kakor so videli, da se je to prej večkrat zgodilo.« Prav tako kakor z istrskimi rokovnjači se je moralo ravnati z -gorenjskimi,
* Go A turne de Bordeaux: šege v Bordeauxu; zbirka običajev, običajnega prava v Bordeauxu.
ki so imeli svoje središče v kamniških hribih. A ta boj 'bo ravno poj-asnjien iz naše pripovesti, zatoreji se k njej vrnimo.
TRETJE POGLAVJE
Govorila sva med sabo o visoki stvari: rešetili so med sabo kmetje svoje uboštvo.
Pa mi zlodej glavo zmoti, vrže me za kmeti; skoči z mano moj prijatelj, v tčk spuste se kmetje.
Levstik
Naravno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih spomladanski semenj leta 1810 v mestu Kamniku prav majhen. Kmetje so se bali prodajati, če so kaj imeli, nekoliko zato, ker je bilo nevarno denarja imeti, nekoliko pa tudi zato, ker so bili zmešani zaradi preklica in ne polne veljavnosti prejšnjega avstrijskega denarja, zaradi uvedbe novih »frankov«* in zaradi različnih pretiranih govoric, kakor se v takih časih rade med kmeti raznašajo. Kupovat hoditi so se tudi bali, ker je bil vsak pot nevaren pred roparji. Kdor ni torej, prav moral, je ostali doma. Kamniški prodajalci, so torej z upravičenjem tožili, da ni skoraj nič trgovanja, da semenj že dolgo ni bil tako slab, da še nikoli ni bilo tako m-ailo ljudi. Tudi kamniški krčmarji so bili slabo zadovoljni, ker so videli, da bodo mo-
* Franki: francoska valuta, v slovenski izgovarjavi „fronki”, kar še danes po Kranjskem pomeni davke.
rali polovico za semnjarje pripravljenega mesa sami jesti in da vina ni 'bilo 'treba posebej za ta semenj nastavljati. Le en krčmar je bil izvzet, eden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev.
To je bil krčmar Jošt VI agar, ki je točil vino in žganje v svoji mali hiši na severni strani Kamnika, na levem bregu Bistrice.
Med vsemi pivci ob tem semamjem dnevu v Vlagairjevi krčmi je bil najbolj glasan Blaž M o z o 1, petinštir ideseti eten človek, pa .na videz starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako živih in iskrih oči, nekoliko zanemarjen v obleki, ali vendar opran in oisinažen. Zmerom din zmerom je vstajal izza mize, govoril s celo izbo, zdaj s tem, -zdaj z ornim, zmerom šaljivo iin zbadljive, tako da mu je odgovarjal zdaj živ smeh, zdaj resno zabavljanje. Zlasti trem sumljivim neznancem, ki so za ozko mizo pri peči sami sedeli, je metal ostre puščice, tako da so ga oni srdito pogledovati.
Poleg njega je sedel lep mož, najmanj deset let mlajši, v kmetski, pa izredno skrbni obleki:
»Nikarte, stric, molčite pa pijte,« reče ta Blažu, potegne ga z močjo poleg sebe na sedež in m-u vino toči. »Pustite ljudi na miru!«
»Veš kaj, Nande,« govori stric Blaž Moral mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti meni, dia so amile trije, ki pri peči sede, kaki rokovnj a č i, tovariši berača Tomaža, ki se jie danes v zemljo pogreznil, če mi ušel. Pa jaz se jih nič ne bojim.«
Pri tej, srdito govorjeni trditvi Blaž Mo-zoil spet vstane, a lahka rdečica spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je oni Nandeta imenoval in čigar roke so bile bolj bele in manj' delovne nego drugih om izmikov.
»Naj; bodo oni, kdor hote, kaj nama to mar; dražite ji'h nikar!« reče Nande bolj tiho, a pomakne svoj klobuk iz zajčje dlake niže na oči, da je zasenčil široki, a lepi obraz.
»Dražiti? Menda se jih vendar me bojiš?« ropoče Blaž. »Ti veš, Nande, če misliš moje 'sestre hčer za ženo jemati, moraš znati tudi udariti, kadar j,e treba, posebno dokler še fantu ješ. Omele 'tri rokovnjače pri peči pa jaiz sam nase vzamem in si jih upam s starim mettiščem poditi -skozi celo kranjsko deželo tja v Lahe. Ti capini bi bežali kakor pes, kadar je klobaso ukradel.«
Glasno so se kmetje zasmejali -okoli. Oni trije pri peči so mrmrali nevoljno med seboj, jezno in zaničljivo pogledovali Blaža in pili. Dva sta bila mlajša, eden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni z različno, močno ponošeno in ne njim na telo novo umerjeno obleko. Starejši je imel majhno, osivelo brado, razraslo gor do oči. Med mlajšima je bil eden majhen, šepav in je imel širok obraz, razjeden od koz. Drugi je bil srednje rasti, debel in lasje so mu padati kakor griva dolgi po plečeh. Tega je Blaž že večkrat videl, dva sta mu bila pa neznana.
»Poznaš li one?« vpraša ga nasproti sedeči kmet.
(Dalje prihodnjič)
Naš narodno-politični antipol
(Nadaljevanje s 5. strani)
vrši proces izravnave napetosti med socialnima antipoloma, kapitalizmom in socializmom (kapitalom in delom), lahko jasno opazimo, da kjerkoli jie kapitalizem poskušal identificirati svoje stališče s krščanskim svetovnonazorskim polom, je nujno potisnil nosiiteije drugega socialnega pola v ateizem, kar velja zlasti za Evropo. Da tako sovpadanje socialnih in svetovno-na-zorslkih antipolov nii nujno, nam nazorno
DEVIZNE OMEJITVE ZA TURISTE
V OECD Avstrija stavila važen predlog
Države s pomembnejšim turističnim prometom se čutijo gospodarsko močno prizadete, iker so zlasti v zadnjih letih nekatere države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoji (OECD) zaradi težav v svojih plačilnih bilancah uvedle občutne Omejitve pri dodeljevanju deviznih zneskov za državljane, ki potujejo v inozemstvo.
Zaradi tega je avstrijsko zastopstvo že pred letošnjim februarskim zasedanjem ministrskega sveta OECD v Parizu stavilo formalni predlog, da se to vprašanje v okviru OECD nadrobneje prouči. Zlasti je avstrijsko zastopstvo predlagalo, da se pri uvaja-
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
dokazujejo razmere na Angleškem, kjer se je izravnava socialnih teženj že izvršila, in v Ameriki, kjer je ta izravnava šele v procesu, a v nobeni izmed dežel socialna borba ne nosi svetovno-nazorsiki, temveč izključno socialno-politimi značaj. In kot paradoks evropskim razmeram izzveni dejstvo-, da jie versko življenje v omenjenih deželah ravno v delavskih krogih najmočnejše. Silbke začetke tedence ločitve med svetovnonazorskimi in političnimi amtipoli lahikio opazujemo že tudi v Nemčiji in deloma celo v Avstriji.
(Dalje prihodnjič)
nju zadevnih omejitev uporabi postopek, ki sta ga Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) in Mednarodni valutni sklad predvidela glede omejitev za uvoz blaga. Taki ukrepi naj bi se vsestransko proučili, poleg tega pa naj bi zadevna država svoje omejitvene ukrepe tudi nadrobno utemeljila oziroma opravičila. Medtem pa so se doslej devizne omejitve za potovanje v inozemstvo izdajale brez sleherne opravičljive utemeljitve, čeprav ima turistični promet za številne države članice OECD izredno velik gospodarski pomen, kot npr. za Avstrijo, kjer zavzema kar 10 odstotkov od celotnega narodnega dohod-
ki se pa pri nas kot dramatičen zaplet vleče skozi vso 'našo zgodovino prav do današnjega dne.
Ta alitemaflivav ali bolje rečeno, ta poskus sovpadanja svetovno- nazorskih im po-ilii-talonih polov, j.e zadušil -toliko obetajoče nastajanje političnih amitipolov med »mlado« in »stairoslovenci« v dobi našega narodnega prdbujievanja, antipolov, katerih jasna -diferenciacija bi bila našemu narodnemu razvoj-u samo v korist, kar jasno dokazujejo razmere na Goriškem, kjer -se je razvil mdke vrste politični dualizem, in katera je postala s Trstom vred nazavednejši del' Slovenije.
Ko se je v poznejši diolbi svetovnonazorsko -trenje zlasti pod vplivom dir. Mahniča še povečalo, je praktično svetovnonazorski pol nadvladal političnega, s čimer je bila politika spodlrinjiena s področja, ki ji pripada, namreč iizvojevati za svoj- narod čim večjo 'politično in z njo zvezano gospodarsko neodvisnost. Pa tudi v -verskem pogledu jie 'sovpadanje političnega in svetovnonazorskega pola prej škodovalo kot koristilo. Na eni 'strani je sililo zlasti -slovensko inteligenco iz političnega v verski antagonizem ali vsaj agnosticizem, medtem ko je na drugi strani dajalo verskemu življenju prizvok političnih -manifestacij in politično verske demagogije, s -čimer se je naše versko življenje samo poplitvilo im poz-umainjilo.
Zgrešeno- bi bilo misliti, da je so vpadanje političnih in svetovnonazorskih amtopolov samo slovenski, pojav. Le vzroki, ki vodijo do sovpadanja omenjenih aintiipoJov so v posameznih deželah in narodih različni. Toda kjerkoli se je to sovpadanje pojavilo, lahko -povsod opažujiemo, da ni bilo to koristno niti za eden niti za -drugi -pol. Tipični primer za -to je francoska revolucija.
Kot 'politična antipola sta se v takratni dolbi v Franciji pojavila na eni strani meščanstvo, ki se jie vedno bolj zavedalo politične, kulturne in gospodarske -tlačenosti, ter na -drugi strani fevdalna stanova plemstvo im kl-erus, ki meščanstvu nista hotela dati zaželenih pravic. Ker izravnava nasprotujočih se interesov ni -bila mogoča mirnim, legalnim potem, ker pač francoska družbena ureditev ni bila za to usposobljena, jie nastala revolucija. Fevdalni stanovi so zagovarjali svoje predpravice tudi s -krščanskega stališča, poskušali so torej izstovetiiti svoj politični pol s svetovnonazorskim (krščanskim) polom, s čimer so avtomatično potisnili svoje politične in gospodarske nasprotnike v svetovnonazorski antipol, t. j. verski antagonizem. Sovpadanje poliitično-gospodarskih in svetovnonazorskih antipolov je francosko revolucijo samo zaostrilo, kar je bilo fevdalnim stanovom v poguibo, verskemu življenju pa močno škodovalo.
In če -pogledamo v današnjo dobo, ko se
»Kmečka ohcet“ v Ljubljani
Letos bodo gostinske, turistične in trgovske gospodarske organizacije iz Ljubljane že petič zaporedoma organizirate veliko mednarodno turistično-folklorn-o- prireditev — »Kmečko ohcet«, ikd bo od 28. do 31. maja.
Na prireditvi, ki se je v teh letih že mednarodno uveljavila,-se bo- tudi letos po starih folklornih običajih poročilo 10 parov iz raznih -držav, ki bodo izbrani z javnimi natečaj-i.
O obsegu letošnje »Kmečke dhceti« naj-boljie priča podatek, da bo- na glavni dan prireditve v veliki -svatovski povorki na ulicah Ljubljane sodelovalo več kot 2000 narodnih noš, folklorni ansambli in narodno-glasibeni .ansambli iz raizni-h držav. Na zaključni prireditvi -v dvorani »Tivoli« pa bodo s posebnim programom sodeilovaile tudi -kuharske ekipe gostinskih podjetij iz Ljubljane, ki bodo v posebni kulinarični reviji udeležencem predstavile slovenske narodne posebnosti. Zlasti za -tujie turiste bo to- pomenilo posebno- mikavnost.
»Kmečka ohcet« je po svoji vsebinski zamisli in izvirnosti izvedbe edinstvena prireditev v Evropi in največja taka prireditev turistiičn-o-foiliklom-ega značaja v Jugoslaviji.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 18. 5.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 19. 5.: 14.15 Informacije. Žena, družina in dom. — 18.00 Za našo knjižno polico. — TOREK, 20. 5.: 14.15 Informacije. Koroška kronika. Hugo Hermann: Francoska pastorala. Igra akordeon — orkester. — Športni mozaik. — SREDA, 21. 5.: 14.15 Informacije. — 5 minut za gospodarstvo. Mlada grla. Koroški kulturni pregled. — ČETRTEK, 22. 5.:
14.15	Informacije. Solistična ura. — PETEK, 23. 5.:
15.15	Informacije. Iz ljudstva za ljudstvo (Pri Artaču na Obirskem). — Cerkev in svet. — SOBOTA, 24. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 18. maja: 15.30 Za otroke od 6. leta naprej: Medvedek (1) — 15.35 Za mladino od 11. leta naprej: Sir Francis Drakc (12. nadaljevanje) —
16.00	Konjske dirke — 17.00 Za mladino od 14. leta naprej: Mladenič iz železne dobe — 17.25 Flippcr —
18.00	Iz moje knjižnice: Karl Heinrich Wagcrl bere svojo zgodbo Binkoštno potovanje — 18.25 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše —
18.30	Pogled z okna: Firence — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Snob, televizijska igra Carla Sternheima — 21.50 Dunajska zdravniška šola — danes — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 19. maja: 18.00 Denar in življenje (8. nadaljevanje) — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Valerija in pustolovščina — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Sleparji proti sleparjem — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 športna panorama — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja —
22.20	Posebno za vas: Dan z glasbo, nato konec oddaje.
TOREK, 20. maja: 18.00 Walter in Connie —
18.20	Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Kam piha veter (11. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama
—	19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport
—	20.10 Reklama — 20.15 Kaj sem, veselo ugibanje
—	21.00 Zgodovina Dunajske državne opere, 1. del
—	22.05 Čas v sliki — nočna izdaja in konec oddaje.
SREDA, 21. maja: 10.00 Televizija v šoli: Tečaj
angleškega jezika — 11.15 Program za delavce: Pustolovščina nesrečnika — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Gašperček in črviček — 17.10 Mala risarska umetnost — 17.35 Za mladino od 11. leta naprej: Lassie — 18.00 En Francais: Tečaj francoščine —
18.20	Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Dragi stric Bill (10. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki — 19.55 Evrovizija iz Basla: Evropski nogometni finale pokalnih zmagovalcev — 20.45 Reklama — 20.55 Nadaljevanje nogometne tekme — drugi polčas — 21.40 Reklama — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Poročila iz parlamenta in konec oddaje.
ČETRTEK, 22. maja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Vesoljski polet (4. nadaljevanje — 11.00 Tečaj angleškega jezika — 11.30 Pisani denar iz vsega sveta — 12.00 Kdo je moj naj-bližnji? — 18.00 Dobrodošli v Italiji: Tečaj italijanskega jezika — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Športni mozaik
—	18.45 Reklama — 18.50 Donavske zgodbe (10. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Umor po operi, televizijska igra — 21.45 Jour fixe z Woolf-gangom Krausom — 22.45 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.55 Parlamentarna poročila.
PETEK, 23. maja: 10.00 Televizija v šoli: Denar in življenje — 10.30 Gottfried von Einem gost pri Borisu Blacherju — 11.00 Program za delavce: Imate radi Brahmsa? — 17.30 Prenos iz Gradca: Avstrijsko državno prvenstvo Sturm Gradec:Rapid Dunaj — 18.15 Reklama — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Prenos 2. polčasa tekme Sturm Gradec:Rapid Dunaj
—	19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki - 20.00 Reklama - 20.06 Šport - 20.10 Reklama — 20.15 Stari sodnik — 21.15 Časovni dogodki — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
SOBOTA, 17. maja: 9.35 TV v šoli: Domače živali in nalezljive bolezni — Rigoletto — Na razstavi — 15.00 Landskrona: Evropsko telovadno prvenstvo za ženske — prenos — evrovizija — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Jugoslovanska revolucija — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1
—	20.35 Poje Caterina Valenta — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.00 Maščevalci — 22.50 TV kažipot — 23.10 Poročila.
ka. Temu predlogu se je pridružila tudi švicarska delegacija, kar je seveda razumljivo, saj sodi tudi Švica med države z najbolj razvitim turističnim prometom. Zato obe imenovani državi predlagata, da naj bi se odločbe Splošnega sporazuma o carinah in trgovini glede blagovnih uvoznih omejitev dopolnile v tem smislu, da bi veljalo enako ali vsaj podobno obravnavanje tudi za turistični promet, predvsem pa glede dodeljevanja ustreznih deviznih zneskov turistom v posameznih državah. Pri tem je avstrijsko zastopstvo predlagalo uvedbo prehodnega posvetovalnega postopka, ki naj bi se izvedel pred uvajanjem zadevnih omejitvenih ukrepov, s čimer bi bili interesi držav z razvitim turističnim prometom bolje zavarovani.
Omenjeni avstrijski predlog so številne države članice OECD ugodno sprejele. Ko ga je pred dlnevi obravnaval Stalini svet OECD, je le-ta sprejel sklep, da se odboru za devizne trgovske posle pri OECD poveri naloga, da v -zvezi z avstrijskim predlogom prouči zadevne določbe.
Slovensko planinsko društvo
bo v nedeljo, dne 1. junija, ob 11. uri otvo-rilo svojo novo planinsko kočo nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini (pod Jepo).
Na otvoritveno slavnost vabljeni vsi ljubitelji planinstva.
V nedeljo, dne 8. junija, pa bo prvo srečanje planincev treh sosednjih dežel pri koči.
*
Pot na Bleščečo planino se od državne ceste med Ledincami in hotelom »Mittags-kogel« odcepi pri kažipotu na Kopanje, nekaj sto metrov vzhodno od omenjenega hotela.
NEDELJA, 18. maja: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.25 Pet minut po domače — 9.30 Kmetijski razgledi — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja — TV kažipot — Novi ansambli — nove melodije — 14.30 Monaco: Avtomobilske dirke — prenos — 15.00 Erfurt: Mladinski nogometni turnir UEFE — Jugoslavija:Avstrija — 16.45 Nadaljevanje avtomobilskih dirk iz Monaca — 17.00 Polet vesoljske ladje Apollo 9 — 18.15 Celovečerni film — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 -
20.35	Humoristična oddaja — 21.20 Videofon —
21.35	Športni pregled - 22.00 TV dnevnik - 22.20 Evropsko telovadno prvenstvo za ženske.
PONEDELJEK, 19. maja: 9.35 TV v šoti - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina —
17.15	Madžarski TV pregled — 17.45 Tik tak — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Aktualna tema za samoupravljanje — 18.50 Godala v ritmu — 19.20 Ljudje in poklici - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik -
20.30	3-2-1 - 20.35 TV drama - 21.35 Biseri glasbene literature — 21.50 francais — 22.05 Poročila.
TOREK, 20. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 An gleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina
—	17.45 Risanka — 18.00 Ostržek — film za otroke
—	18.20 Obrežje — oddaja za italijansko narodnostno skupino — Torkov večer — 19.05 Od zore do mraka - 19.35 Portret - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film -Baletna oddaja — Poročila.
SREDA, 21. maja: 9.35 TV v šoli - 17.15 Mad žarski TV pregled — 17.45 20 slavnih — oddaja za otroke — 18.30 Francoščina — 18.45 Poljudno znanstveni film — 19.15 Popularna glasba — 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3—2—1 —
20.35	TV drama — Dokumentarni film — Poročila.
ČETRTEK, 22. maja: 9.35 TV v šoli - 10.50 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 TV v šoli —
15.30	Atletski miting „Alpe Adria’ — 17.45 Tik tak
—	18.00 Risanka - 18.15 Po Sloveniji - 18.45 Turobna jesen — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.30	3—2—1 — 20.35 A. Marodič: Mali oglasi —
21.20	Kulturne diagonale - 22.05 Serijski film -22.55 Poročila.
PETEK, 23. maja: 9.35 TV v šoli - 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.55 Otroški serijski film — 18.15 Mladinski koncert —
19.00	V središču pozornosti — 19.45 Pet minut za boljši jezik — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.30	3-2-1 - 20.35 Celovečerni film - Veš, vem
—	Poročila.
Vlas tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringcr Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.- šil, letno 100.- šil. Za Italijo 3400 - lir, za Nemčijo 24.- DM, za Francijo 30.- ffr., za Belgijo 300- bfr., za Švico 25- šfr., za Anglijo 3-~ sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringcr Ring 26.