Odprtje razstave in nagrajevanje zmagovalcev likot^gajnatečaja OKNO V Kulturni dom center tihe** far. $ Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia Aspettando «Calla in poesia» Koroška, slovenski medij pod udarom PULFERO_SALA CONSILIARE 20.4.2007 alle 20.30 Presentazione del progetto e del videomosaico PESNIKI DVEH MANJŠIN POETI DI DUE MINORANZE e dell'antologia bilingue DRUGAČNI VERZI_VERSI DIVERSI Presentazione concorso Calla in poesia ì ZSKD - Circolo di cultura Ivan Trinko - Beneška galerua SPETER, Condominio Al Centro sobota, 21. aprila 2007 ob 18.00 ustvarjalnost beneških, rezijanskih in slovenskih narečnih avtorjev glasbeni in plesni utrinek pozdravi: Jože Sušmelj, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Bruna Dorbolò, predsednik Instituta za slovensko kulturo sodelujejo: slovenski pisatelj Marjan Tomšič rezijanska pesnica Silvana Paletti uCenci Glasbene Matice iz Spetra Folklorna skupina Skala iz Kubeda (Slovenska Istra) Ob dnevu slovenske knjige, bodo na pobudo novinarke RTV Slovenija Mirjam Muženič, Založba Libris iz Kopra in drugi donatorji, podarili slovenske knjige Institutu za slovensko kulturo. Prireditve se bo udeležila tudi večja skupina bralcev iz Kopra, udeležencev prve prireditve knjigarne Libris iz Kopra v nizu Potovanje k izviru. Strupen nacionalistični vietar spet piha z vso moCjo na Koroškem v Avstriji, kjer slovenska manjšina z veliko težavo uveljavlja svoje pravice. Se posebno odkar je deželni glavar Jorge Haider, ki na vse načine stiska v kot Slovence. Poznamo zgodbo brez konca dvojezičnih tabli, ki jih ni teu an ni teu postavit. An kar jih je muoru, je stuoru napisat imena vasi po slovensko takuo na mikano, de se je kumi bralo. Sada je gard an močan Zlag udaru slovenske časopise. Deželna vlada je sprejela nov zakon za promocijo an podpuoro časopisom, s katerim pa so zbrisal vsako pomuoč časopisom slovenske manjšine. beri na strani 5 PRIMORSKA POJE Zavarh Villanova delle Grotte cerkev sv. Florjana nedelja 22. aprila ob 15. nastopajo Mešani pevski zbor MACKOUE Moška pevska skupina AKORD Vokalna skupina KORALA Komorni zbor MUSICA VIVA Oktet ODMEVI Mešani pevski zbor PODGORA Mešani pevski zbor DIVACA Planinska družina Benečije že 15 liet diela an bogati športno, socialno an tudi kulturno življenje naših dolin. Parvi občni zbor je biu lieta 1992 v Nokulah, zadnji v soboto 14. aprila v telovadnici na Liesah, kjer se je zbralo lepo število članov z njih družinam an tudi prijateljev Planinske. beri na strani 9 laninska Url®!* TAXEPERtUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy m KBcen er pofu *■ Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia tednik Slovencev videmske pokrajine št. 15 (1247) Čedad, četrtek, 19. aprila 2007 Prizor iz petkove predstavitve, spodaj del razstave Trinkove knjižnice Dvojezični Trinkov zbornik predstavili tudi v Ljubljani V slavnostni Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so v petek, 13. aprila predstavniki kulturnega društva Ivan Trinko predstavili zbornik posveta “Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami, Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture”. Sio je za pomemben dogodek, saj “predstaviti del svojega projekta v Ljubljani ni za nas, beneške Slovence stvar, ki se dogaja tako pogosto", kot je dejal predsednik društva Michele Obit. Predvsem pa je bilo vaino - v glavnem mestu Slovenije in pred številno publiko - osredotočiti pozornost ter poglobiti figuro, dela in misli tega sinu majhnega beneškega naroda, a evropskega formata. beri na strani 6 in 7 1 ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190» Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 2tVb Legge 662/% Filiale di Udine Cava a Pilifero, 0 Comune tiene la porta aperta La Regione non si è ancora pronunciata sulla richiesta di proroga inoltrata dal Comune di Pulfero per dare il proprio parere sulla valutazione di impatto ambientale della cava che dovrebbe essere attivata a Cedarmas. Nel frattempo la maggioranza consiliare continua ad approfondire il problema per formulare un parere condiviso e circostanziato, nella consapevolezza tuttavia che il non aver espresso un'opinione entro il termine prefissato (fine marzo) potrebbe già aver messo l'amministrazione comunale fuori dai giochi. "Il nostro no - spiega il sindaco Domeniš - non sarebbe vincolante per la Regione, e in ogni caso sono diversi gli enti e le istituzioni che si devono pronunciare sulla questione; di fatto però ci impedirebbe di sedere al tavolo delle trattative qualora il progetto andasse in porto. Credo sia quindi più proficuo proseguire nel "mantenere la porta aperta", cosa che ci dà la facoltà di esprimerci fino all'ultimo sugli interventi che interessano il nostro territorio. In un incontro con l'assessore Moretton - ricorda inoltre Domeniš - avevo rimarcato già a suo. tempo l'importanza di elaborare un piano estrattivo che riguardasse l'intera zona delle Valli del Natisone e dei comuni di Tor-reano, Attimis e Faedis, per e-vitare che le zone estrattive si espandessero a macchia di leopardo.” Nelle sue azioni, tuttavia, la Regione non dimostra di avere interesse a pianificare le attività estrattive, prova ne sia che già prendere in considerazione un'istanza come quella della ditta ALSAF -•che fa richiesta di a-prire una cava in un Comune dove attività di questo tipo non sono previste nel piano regolatore - appare quanto meno inopportuno. (m.p.) segue a pagina 5 MEDVED BEPO SE SPREHAJA Po NAŠIM DOLINAH.. Četrtek, 19. aprila 2007 L’assemblea dell’ente si è riunita giovedì 12 aprile sentieristica turistica parzial- Aster, la Comunità propone tre progetti Diffusione degli impianti fotovoltaici, messa a norma e ammodernamento degli edifici scolastici, realizzazione di piste ciclabili. Sono i tre progetti Aster (Ambito per lo sviluppo territoriale) che gli uffici della Comunità montana Torre Nati-sone Collio hanno predisposto, su indicazione dei Comuni, e che sono stati approvati dall’assemblea dell’ente giovedì 12 aprile. Come ha spiegato ai consiglieri l’ingegner Cosatto, responsabile del settore, si è partiti da una base di sei progetti di cui poi, seguendo le indicazioni delle amministrazioni locali, ne sono rimasti tre. Le risposte dei Comuni contenevano in realtà progetti per un costo complessivo di circa 20 milioni di euro, che è la spesa totale che la Regione ha in programma di destinare agli Aster. Più ancorato alle reali possibilità, il programma prevede una spesa di 3 milioni 695 mila euro, due terzi dei quali finanziati come Aster ed un terzo da parte dei beneficiari. Nello specifico, l’intervento di diffusione degli impianti fotovoltaici riguarderebbe gli e-difici pubblici di proprietà degli enti locali (Attimis, Dole-gna del Collio, Faedis, Luse-vera, Magnano, Prepotto, Pul-fero, S. Leonardo, Savogna, Stregna, Tarcento, Torneano e la Comunità montana) per un totale di potenza installata pari a 207 kilowatt ed un costo di 1 milione 350 mila euro. Il secondo progetto, riguardante gli edifici scolastici, vede come beneficiaria la Comunità montana e come soggetti attuatoli i Comuni di S. Pietro al Natisone, Tarcento, Attimis, Faedis, Lusevera, S. Floriano del Collio e S. Leonardo, per un costo totale di 1 milione 10 mila euro. Il terzo e ultimo intervento si propone come continuazione necessaria del progetto di viabilità ciclabile e di mente finanziato dall’Aster 2006. I percorsi sono previsti ad Attimis, Dolegna del Collio, Faedis, Magnano in Riviera, Prepotto, Pulfero, S. Floriano del Collio, Tarcento e Tor-reano per una spesa complessiva di 1 milione 335 mila euro. Nel corso della discussione il sindaco di Taipana Elio Berrà (suo l’unico voto contrario) non ha mancato di rilevare la mancanza di interventi specifici per la montagna, in particolare riguardanti la viabilità transfrontaliera. Dal presidente Adriano Corsi la precisazione che il risultato deriva da una consultazione tra i Comuni, mentre per la manutenzione delle strade che portano ai valichi si starebbe muovendo la Regione con una norma ad hoc. (m.o.) Rifugio Solane, offerte fino al 30 pie Lunedì 30 aprile, alle 12, scade il termine entro il quale gli interessati devono far pervenire al Comune di Drenchia (a mano o a mezzo raccomandata) il plico con la documentazione necessaria per poter partecipare all'asta per ottenere la custodia e la gestione del rifugio escursionistico e dell'area sportiva a Soiarie. Sono ammesse solo offerte al rialzo sull'importo posto a base della gara che è stato fissato in 7 mila euro, mentre saranno escluse offerte alla pari o in diminuzione. La durata della gestione del rifugio Soia- rie è fissata in 5 anni. Tutti i dettagli su procedure, spese e requisiti richiesti sono contenuti nel bando che si può scaricare dal sito www.comune.drenchia.ud.it oppure richiederne copia rivolgendosi personalmente alla segreteria del Comune di Drenchia. L'auspicio degli abitanti di Drenchia e non solo è che il rifugio trovi un gestore e al più presto e che non si perda altro tempo prezioso nell'assegnazione, visto che grazie alle buone condizioni climatiche la stagione "turistica" è iniziata già da tempo. * ima Stojan SpetiC Kar priznajmo, da nas prvi finančni zakon Prodijeve vlade ni navdušil, prej nasprotno. In vendar moramo trezno priznati, da je Prodi ravnal kot zdravnik, ki bolniku da moCno zdravilo in ga nato ozdravi, Čeprav je moral pre-bdeti nekaj noči, ko se je v vročici premetaval v postelji. Sam pregovor pravi, da preveč usmiljeni zdravnik ran ne ozdravi. In tako se je zgodilo, da je vlada končno ozdravila finančno stanje države, ki je bilo na robu propada in se sedaj lahko z mirnim srcem loti drugih pomembnih ciljev, kot je nov zagon gospodarstva in modernizacije družbenih storitev. Se več. Podroben pregled računov je pokazal, da so davkoplačevalci po Prodijevi zmagi razumeli, da je čas utaj in prebrisanih sistemov goljufanja mimo in da jim ne preostane drugega, kot da državi poravnajo svoj dolg. V državnih blagajnah se je tako nakopičilo več milijard evrov dodatnih dohodkov. Tako imenovani “mali zaklad” znaša trenutno par milijard evrov, računajo pa, da bo do poletja narastel na 6 do 7 milijard, kar res niso mačje solze. Seveda so na mali zaklad jurišali, kakor indijanci na poštne kočije Divjega zahoda v kavbojskih filmih naše mladosti. Industrijci so, lahkomni po naravi, zahtevali kar vse, evropski finančniki pa so Prodiju svetovali, naj z malim zakladom pokrije del notranjega dolga države. In kaj je storil Prodi? Spomnil se je poziva, ki ga je režiser Nanni Moretti pred leti naslavljal D’Alemi, naj - zabo-ga - reče kaj levičarskega in sklenil, da bo on naredil nekaj levičarskega. In tako je sklenil, da bo dve tretjini malega zaklada namenil družinam, mladim in upokojencem, skratka revnejšim slojem prebivalstva, da se izboljšajo njihovi ži-vljenski pogoji. Tretjino pa bo namenil industrijcem, vendar ne tako, kot je hotel Montezemolo. Podporo bodo prejeli podjetniki, ki bodo delovali ekološko, se pravi zaščitili okolje pred kvarnimi posledicami njihove proizvodnje. Priznajmo si, da gre za pozitiven sklep, ki mu res ne gre oporekati. Kvečjemu bi moral danes dodati še nekaj v zvezi s nesrečami na delu, ki jih je preveč. Vlada je še nekaj ukrenila, ko je naročnikom del v zakupu naložila odgovornost za varnost na delu in morebitne nesreče. Morala pa bi potrositi nekaj denarja in zaposliti par tisoč nadzornikov, ki naj na terenu preverijo spoštovanje varnostnih pravil. Kajti število smrtnih nesreč na delu je v Italiji tolikšno, da je veliko varnejša vojaška služba v Afganistanu ali kje drugje na frontah, kakor na gradbiščih ali tovarnah na polotoku. Navsezadnje so nesreče na delu tudi velik strošek za državo, ki mora poskrbeti za vdove in invalide. Raje naj zapira delovodje, ki se za varnost ne zmenijo. Njihovo mesto je za rešetkami, nikjer drugje. PS: Na drugem mestu so bralci Novega Matajurja izvedeli, da sem prevzel novo politično funkcijo. Nikoli nisem skrival svojega prepričanja in bralci vedo, da mi to pomeni še večjo zavezanost objektivnosti, pa tudi sicer v svojih rimskih pismih ne komentiram dogajanja v naši deželi. Zato upam, da se bomo še naprej lepo razumeli. LDS je pred izrednim kongresom "Moja odločitev o tem, da v prihodnje ne bom vodil LDS je jasna in dokončna. Predsedniško mesto prepuščam njemu ali njej, po možnosti takoj." Tako je konec prejšnjega tedna povedal predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Jelko Kacin, ki bo delo predsednika opravljal do naslednjega kongresa, ki bo najkasneje septembra. "Predlagal sem, da danes prepustim vodenje komu drugemu, svet stranke ima namreč mandat, da imenuje vršilca dolžnosti predsednika. Želim, da še kdo poprime in potisne ta voz navzgor," je Jelko Kacin povedal po odločitvi, da pusti krmilo LDS in nadaljeval: "2e nekaj časa se pogovarjam z ljudmi in iščem okrepitve za različne položaje v LDS, tudi svojega naslednika ali naslednico, v očiščeni stranki, potem, ko se se tisti, ki v njej niso videli prihodnosti, razpršili na vse strani neba. Mesto predsednika ne more biti tabu in jaz se ga ne oklepam." Kako to, da je ta korak naredil dobra dva meseca po kongresu, na katerem je dobil več kot šestdesetodstotno podporo delegatov? "Ravnb zato, ker mislim, da je treba izkoristiti to zgodovinsko priložnost, sprostiti pozitivne energije in voljo, da se ponovno vzpnemo, dobimo zaupanje v javnosti in potem ponudimo prave odgovore na prava vprašanja. Želim, da se stranka prebudi, aktivira in resnično dokaže, da je živa, bolj kot je to uspela do tega trenutka," je odgovoril bivši predsednik LDS, ki meni, da je bil dovolj dolgo izpostavljen in strelovod ter da je čas, da še kdo drug prevzame to vlogo. Na novinarsko vprašanje, ali ne gre za priznanje, da ni sposoben voditi stranke, je odgovoril: "Mi imamo do prvih volitev novembra zelo malo časa. Ta proces lahko traja in traja. Zdaj smo na polju politike. Ce si politiki dovolijo različna posvetovanja in romanja po Sloveniji zato, da bi o njih stalno poročali, i Jelko Kacin imamo tudi mi pravico, da poiščemo druge, hitrejše, bolj prepričljive, za javnost razumljive poti, da bi se zaupanje v LDS okrepilo hitreje." Predsednik sveta LDS Aleš Gulič, ki je bil med tistimi, ki so predsednika v zadnjih tednih pozivali, naj razmisli o sestopu, meni, da je Kacinova poteza dobra za stranko. "Zdaj so vrata odprta in se lahko konstruktivno pogovarjamo z ljudmi, s tem, da jim imamo kaj ponuditi," je izjavil Gulič. Sporočilo Jelka Kacina o odstopu z mesta predsednika LDS precej odmeva v javnosti. Nekaterim se zdi logična posledica dogodkov v LDS v zadnjih dveh letih, drugim pa znak predsednikove politične zrelosti. Pozornost se usmerja predvsem na to, kdo bi lahko bil Kacinov naslednik ali naslednica. Prav vsi, ki so blizu vodstvu stranke, zatrjujejo, da novega kandidata še ni, kar je Aleš Gulič v svojem slogu podkrepil z besedami, da "še spola nimamo, kaj šele imena". Kot je bilo pričakovati, so takoj začela krožiti imena morebitnih novih prvih mož ali prvih žensk stranke. 2e prej so se dogovorili, da naj kandidat ne bi bil iz ožjega vodstva stranke. Gulič, ki je zadnje čase med najbolj izpostavljenimi člani, sebe ne vidi na tem položaju, a ne pozablja reka o zarečenem kruhu, vodja poslanskega kluba Jožef Školč pa je namige, da bi bil lahko on naslednji na krmilu, označil za nekaj, kar je zraslo v časopisnih logih, ne pa da bi to bila njegova ambicija. (r.p.) Žale, monumento di valenza europea Presidente cercasi A poco più di due mesi dal congresso che lo aveva votato con oltre il 60% dei voti, dopo l’abbandono del partito di numerosi esponenti e più della metà dei deputati, con un calo dei consensi precipitato secondo i sondaggi al 4,9%, il presidente della LDS Jelko Kacin ha dato le dimissioni. Rimarrà però alla guida del partito fino al congresso straordinario che, secondo Primorske novice, dovrebbe tenersi prima dell’estate. Per la giustizia e lo sviluppo Il presidente della repubblica Janez Drnovšek non ha ancora fatto sapere se intende presentare nuovamente la sua candidatura alle prossime elezioni, intanto ha passato il testimone del Movimento per la giustizia e lo sviluppo da lui stesso fondato qualche anno fa a Stane Pejovnik. Il congresso del movimento si è tenuto domenica scorsa a Rogaška Slatina ed ha visto la partecipazione di una settantina di aderenti. In attesa del governatore Il presidente Drnovšek sta cercando un nuovo candidato alla carica di governatore della Banka Slovenije, ma il compito non risulta facile. Gli eventuali candidati non sareb- bero disponibili ad accettare perché non intendono seguire la sorte dei due candidati precedenti, l’ex governatore Gaspari ed il suo vice Andrej Rant, entrambi bocciati dal voto in parlamento. Festival della musica La 22. edizione delle Giornate slovene della musica si aprirà lunedì 23 aprile con il concerto dei Sinfonici della Tv pubblica (RTV) slovena. La Big Band della RTV si presenterà al festival, che mette in risalto soprattutto la musica modema, con un progetto sulla musica popolare slovena ma in veste jazz. Al festival ci sarà naturalmente spazio anche per il canto corale. Parallelamente ai concerti si svolgerà anche un simposio sul tema dell’identità nazionale nella musica nel periodo della globalizzazione. Bilancio UE in attivo La Slovenia verserà 5 milioni di euro in meno rispetto a quanto preventivato nelle casse dell’UE. Nell’anno 2006 non sono stati spesi ben 950 milioni di euro, il bilancio è comunque in attivo per un totale di 1,8 miliardi di eu- ro. Da qui le quote più basse da versare da parte di tutti gli stati membri. Croazia nell’UE nel 2009 La Commissione Affari E-steri del Parlamento Europeo ha adottato, il 27 marzo scorso, un rapporto sul progresso di integrazione della Croazia nell'UE, suggerendo un'entrata del Paese nell'Unione nel 2009. Secondo Setimes.com, l'approvazione del documento, preparato dal relatore del Parlamento Europeo per la Croazia, Hannes Swoboda, ha segnato la prima dichiarazione ufficiale di un'istituzione europea che riconosca una possibilità di adesione prossima. Zale, patrimonio europeo Lunedì 16 aprile cerimonia a Zale, complesso cimiteriale di Lubiana, opera dell’architetto Jože Plečnik, che è stato insignito del titolo di monumento di valenza culturale europea. La decisione di conferire il marchio europeo a 2ale è stata assunta il 25 gennaio scorso a Madrid da una commissione che sta identificando l’eredità culturale europea comune. In quest’occasione è stata inaugurata nel municipio di Lubiana anche una mostra dedicata a 2ale -Giardino di tutti i santi di Jože Plečnik. Kultura 17» '*»*#,• '•sl t; * I ’ r,./ * i V Sežani nagradili učence Glasbene Sole iz Spetra Mladi glasbeniki špetrske Sole Glasbene matice so se ponovno postavili v ospredje s tekmovalnimi dosežki. Dva uCenca iz razreda prof. Claudia Furlana sta se pred kratkim udeležila 9. regijskega tekmovanja mladih harmonikarjev Zveze primorskih glasbenih Sol, ki ga je priredila Glasbena Sola SeZa-na. Glasbena matica je bila prisotna s harmonikarji iz tržaške in špetrske Sole, ki so nastopili solistično in v komorni zasedbi. V kategoriji najmlajših sta Patrik Racman (Gm Trst) in Mitja Tuli (Gm Speter) z enakim številom toCk osvojila srebrno priznanje. Njun mentor, dolgoletni profesor Glasbene matice, ki je Ze pripeljal do pomembnih uspehov veliko uCencev, se na poseben naCin veseli tega rezultata, saj imata mlada harmonikarja za seboj le kratko obdobje študija- Vedno med solisti, a v višji kategoriji, je srebrno priznanje prejel tudi Gabriele Gosgnach iz špetrske šole. Mitja in Gabriele sta tekmovala tudi v duhu v kategoriji komornih skupin, kjer sta dosegla še veCji uspeh in sicer zlato priznanje. V petek 13. aprila je Slovensko stalno gledališče iz Trsta bilo v Benečiji. V telovadnici na Liesah je predstavilo delo “Mame. Mičkene, stršno mičkene tragedije”, ki jo je napisal v narečju iz Nea-p.ji i ìniiiumc rvuccetto, v primorski dialekt jo je preliu Danijel Malalan, reZiser je pa biu Alessandro Marinuzzi. Slo je za štiri tragikomične monologe o štirih mamah, ki jim je na odru z lepim ritmom dala Življenje odlična Maja Blagovic. Najprej se je zlo šibka luC prižgala an se je pokazala stara Zenica, mati s tamneno ki-kjo an facuolam na glavi, ki je pravce pravla. Na duzim je štulTa an štuFla, pa zlo Zivuo, takuo, ki so znal ankrat an na koncu je poviedala adno buj ljudsko, “obiejano” bi lahko jal, ki se je zaparla s “piesmijo perde-nja - pazdenja”. Ratala je tarna, potlé se je spet parZgau reflektor na drugo ženo, zmiešano. Klicala se je Karmela an je mislila, de je Mati Božja. Je molila, piela an guorila, v nje besiedah so se mešali svečeniki an protagonisti iz sveta filma, televizije an Sorrisi e canzoni, od Marlona Branda do Oriette Berti. Tretja mati je prosila tišino, tarpiela je, ker jo je zob Bila je Živahna pripoved o antropoloških spremembah Clovieka, družine an družbe, od cajta, ko je imiela glavno mesto domaCa besieda an pripoved, ki se je prenašala iz rod v rod, do današnjega dne, ko so na Žalost naša kultura an tudi jezik, ki ga guormo, kultura an jezik televizije, narbuj blešCeCe an prazne. Avtor telega diela je izhaju iz njega esperience v Neaplju dvajset liet od tega (takrat je tudi zlo mlad umaru v prometni nasreCi), v resnici nam je pokazu špiegu, v katerem se lahko an sami pogledamo an videmo. Zadnji veCer naše kratke gledališke sezone, je v petak na Liesah poviedala Marina Cernetig, ki je organizirala program, se bo zakljuCu v začetku maja, ko bo organiziran prevoz v Trst, de bomo lahko šli v pravo gledališče an doživeli premiero Molierovega diela Namišljen bolnik (Zdreu bunik je biu za Beneško gledališče). Sevieda se je potrieba vpisati, zatuole lahko pokličeta v Čedad na tel. 0432 731386. S pet tisočink davka na svoje dohodke (IRPEF) podprite SKLAD SERGIJ TONCIC! Tako boste soudeleženi pri poslanstvu naše ustanove, ki že od leta 1952 z zaupanimi sredstvi spodbuja izobraževalne ambicije, ustvarjalnost in znanstveno raziskovanje mladih iz naše dežele ter jih s tem navezuje na svoje rodno okolje, Ko boste vpisali na ustrezno mesto SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONCIC, z davčno š-tevilko 80032290324, se vam ne bo poznalo v žepu, zato pa boste izpričali svojo zavzetost za perspektivo slovenstva v naših krajih. boleu an zatuo je ukazala hCeri, naj zniža glas muzike. Nic drugega okuole sebe jo ni skarbielo, samuo nje zobobol. Zadnja je bila mati TV, mati našega cajta, ki je cieu cajt bila na telefone, otroc so pa gledal televizijo, naštimano s takuo moCnim glasom, de se je hiša tresla an je biu pravi potres. Takuo bi na kratko povie-dal, kaj se je zgodilo na odru. Od prave do televizije, mama vcera an donas Dva prizora iz predstave Za uveljavitev slovenskega jezika SKGZ izdala brošura o slovenskih priimkih V sredo, 18. aprila je Slovenska kultumo-gospodarska zveza na svojem sedežu v Trstu predstavila medijem najnovejšo publikacijo na področju uveljavljanja slovenskega jezika z naslovom "Pravica do imena in priimka", ki jo je izdala SKGZ v sklopu projekta pravnega urada. Brošuro je uredila tajnica pokrajinskega odbora SKGZ za Tržaško, absolventka na pravni fakulteti v Trstu Marjetica Možina. V zadnjem Casu z veseljem ugotavljamo, da se Čedalje veC pripadnikov slovenske manjšine v Italiji odloča za ponovno pridobitev izvornega priimka ali za pridobitev slovenske oblike imena. Po odobritvi zaščitnega zakona je tudi postopek mnogo enostavnejši, obenem pa zakon doloCa, da je brezplačen. Priročnik SKGZ je nastal z. namenom, da strnjeno povza- me osnove pravnih virov, ki zagotavljajo vsakemu državljanu neodtujljivo pravico do svojega imena in priimka v izvorni obliki kot tudi nudi pregled nad zakonskimi določili, ki urejajo postopke za udejanjenje te pravice in ponazarja potek postopkov s praktičnimi napotki in primeri. Brošura v formatu A5 obsega 26 strani, ki jih polnijo nadvse uporabne informacije, pa tudi pričevanja vidnih pripadnikov naše skupnosti, ki so se v minulih letih Ze odločili za spremembo priimka. Resno vsebino hudomušno dopolnjujejo vinjete skupine Vile&Vampi. Brošura je izšla v zaCetni nakladi 2000 izvodov. V prihodnjih mesecih bo SKGZ priredila še vrsto predstavitev na terenu, se pravi po društvih in ustanovah na Tržaškem, na Goriškem in v Benečiji. Ha preso il via mercoledì 18 a S. Daniele la rassegna “Intersezioni babeliche” Tre giorni di lingue e scritture Tra gli appuntamenti un concerto “doppio” con i gruppi musicali Autodafé e JonoKognos Folklore a Magnano Si terrà a Magnano in Riviera domenica 6 maggio l'annuale manifestazione folklorica itinerante organizzata dall’Associazione dei gruppi folkloristici friulani - AGFF - e denominata “XXII Rassegna itinerante del folklore regionale”. L'importante associazione raggruppa sodalizi danzanti da tutta la regione, da Villa Santina a Trieste, e ogni anno propone un ricco calendario di appuntamenti dedicati alla musica e alle danze del Friuli Venezia Giulia. Il 6 maggio l'appuntamento verrà ospitato dal gruppo folklo-ristico “Balarins di Riviere”. La cittadina sarà pacificamente invasa da oltre duecento rappresentanti dei più importanti gruppi folk regionali, ognuno dei quali porterà allegria e colore esibendosi nelle proprie danze. Tra i gruppi invitati anche il Gruppo folkloristico “Val Resia”, con le sue particolari ed esclusive dattze ed il gruppo “Stu ledi” di Trieste. L'AGFF organizza anche la “Giornata regionale del costume popolare” quest'anno giunta alla sua ottava edizione e prevista per il mese di settembre nello splendido scenario della cittadina di Palmanova. Ha preso il via ieri, mercoledì 18, a S. Daniele, con un reading di letture in francese, tedesco, friulano e dialetto valsugano, la prima edizione di “Intersezioni babeliche”, progetto organizzato dall’associazione culturale “Elisa Mertens” che, per la durata di tre giorni, concentra sul territorio di San Daniele scrittori, poeti, personaggi della cultura, giornalisti e musicisti. Lo scopo - affermano i promotori - è quello di affrontare una tematica che sempre di più negli ultimi anni, sta diventando il simbolo di un meticciato sociale e culturale del nostro vivere quotidiano: il pluralismo linguistico e il lavoro di scrittori che nella loro esperienza artistica hanno scritto in più lingue. L’inaugurazione ufficiale avviene questa sera alla pre- senza di Roberto Antonaz, assessore regionale alla cultura, Maria Grazia Dall'Arche, assessore alla cultura del Comune di San Daniele, Alessandra Kersevan, presidente dell’associazione “Elisa Mertens”, e di Marco Stolfo, direttore del Servizio Identità Linguistiche - Regione Friuli Venezia Giulia. Tra gli appuntamenti la presentazione del libro “Intersezioni babeliche. Lingue dominanti e lingue dominate nella letteratura”, ed. Kappa Vu, venerdì 20, alle 17.30, nel palazzo Sonvilla, con la presenza di Leo Zanier, Božidar Stanišič, Angelo Floramo e Rosa Maria Bol-lettieri Bosinelli, e nella stessa serata, alle 21, nell’Auditorium alla Fratta, il doppio concerto fra Slovenia e Friuli con le performance dei gruppi musicali “Autodafé” e “JonoKognos”. četrtek, 19. aprila 2007 4 Interessante incontro organizzato dal Comune di Pulfero W-------------1----------------- Depressione e ansia, mali della contemporaneità Difficoltoso affrontare in lina serata gli argomenti sfaccettati e complessi dell'ansia e della depressione. A grandi linee li ha illustrati il dottor Elio * Campiutti, che da vent’anni lavora presso i servizi territoriali di Trieste, Pordenone e Udine, nell'incontro organizzato venerdì 13 aprile dall'amministrazione comunale di Pulfero. E' stata per molti un'occasione per approfondire argomenti "importanti e purtroppo molto presenti anche neHe nostre definiti il sindaco Piergiorgio Domeniš, e infatti alla relazione è seguito un prolungato dibattito, in cui alle curiosità e-spresse dai presenti si sono alternate anche testimonianze di persone che, spontaneamente, hanno parlato della propria e-sperienza personale in relazione ai disturbi trattati. Innanzi tutto il dottor Campiutti ha sottolineato quanto sia rischioso affidarsi a notizie trovate su internet in merito a ansia e depressione, o affidarsi alle cure che amici o conoscenti hanno provato: i siti internet infatti forniscono informazioni spesso false, grossolane o finalizzate unicamente a pubblicizzare un farmaco, mentre le terapie che possono risolvere il problema per una persona possono essere del tutto inutili o persino dannose per un'altra. Ed è proprio la complessità a caratterizzare queste malattie e a rendere molto difficile debellarle: la depressione infatti, pur essendo caratterizzata nella maggior parte dei casi da un profondo stato di prostrazione e dall'abbassamento del tono dell'umore, presenta sintomi psico-fisici molto diversi, spesso persino contraddittori. "Quando la condizione di malessere si protrae per un certo periodo è il caso di iniziare a preoccuparsi - ha affermato il dottor Campiutti - ma è tuttavia necessario comprendere che il dolore è parte della nostra vita e bisogna accettarlo. Nel caso di un lutto, ad esempio, è necessario che passi del tempo per superarlo". La società e il vivere contemporanei, invece, non con- v Il relatore: “Rischioso affidarsi a notizie trovate su internet, spesso false o finalizzate a pubblicizzare un farmaco ” sentono ormai a nessuno di essere improduttivi, di essere da meno degli altri: si è costante-mente in cerca di migliorare la propria condizione, di dimostrare agli altri il proprio valore, di stare al passo con le mode e di possedere molte cose, perdendo di vista i valori più importanti e cadendo in uno stato di costante insoddisfazione e frustrazione. A questo si aggiunga il fatto che, al primo segno di cedimento o malessere, si ha la presunzione di poter risolvere tutto con una terapia farmacologica, quando invece questa cura solo i sintomi e non è detto risulti efficace in ogni caso. Queste considerazioni potranno apparire banali, ma sono in effetti le motivazioni per cui sempre più persone soffrono di disturbi legati all'ansia e alla depressione, per cui il 60-70% della spesa per psicofarmaci dei consumatori si orienta sui tranquillanti e per cui l'Organizzazione mondiale della sanità ha stimato che nel 2020 la depressione sarà la seconda malattia più diffusa a livello mondiale, dopo quelle cardiovascolari. M.P. all'Associazione Via libera del consiglio provinciale di Udine all’Associazione fra le Province del Friuli. Con 25 voti a favore e un astenuto (Carmelo Seracusa di Re) nell’ultima seduta è stato dunque dato l’ok all’atto di indirizzo, frutto dell’impegno del gruppo trasversale, di cui hanno fatto parte sia consiglieri di maggioranza che di opposizione. Lo stesso punto all’odg prevedeva anche la nomina del nuovo gruppo di lavoro che sarà incaricato di predisporre gli atti necessari all’istituzione dell’Associazione. “Con questo voto - ha commentato il presidente Strassoldo -poniamo in essere il primo atto ufficiale che ci porterà a una collaborazione e a un coordinamento stabili, per la crescita complessiva della comunità friulana". ZELENI LISTI Ace Mermolja Kje so vsebine? Sedaj je čas strankarskih kongresov. Berem časopise, gledam televizijo in ostajam po malem razočaran. V ospredju pozornosti sta seveda kongresa, ki naj hi bila zadnja, to je Levih demokratov in Marjetice. Stranki naj bi se razpustili in postali os Demokratske stranke. Vendar o tem kasneje. Na kongresu UDC, ki se je za nekaj korakov oddaljila od Berlusconija, je Pier Ferdinando Casini žel buren aplavz s tem, da je citiral slo- ean, ki ie pred 35 leti spremljal preavuiaiu da For lanija. Na letaku je en avtomobil drsel na desno, drugi na levo. Slogan pa je bil: “mi gremo naravnost proti sredini". Ca-siniju je na kongresu ploskal sam, danes že prileten, Forla-ni. Besede povejo vse ali nič, je pa dejstvo, da se centrist Casini obeša na nostalgijo po Krščanski demokraciji. Očitno je imela ta stranka kaj povedati, česar njegovi (Ca-sinijevi) manjka. Potrjeni tajnik SDÌ Enrico Boselli je pozval k novi združitvi vseh socialistov. Pred letom je odkupil stari znak PSI z nageljnom v sredini. To naj bi bil novi-stari znak novoustanovljene socialistične stranke ali hiše, kot je to danes moderno praviti. Očitno je lažje iti v omaro po staro obleko, kot povedati kaj novega- Čakamo na kongres Levih demokratov in Marjetice, vendar nam v ušesih brni Veltro nij e va “hladna fuzija”. To pomeni, da bosta glavna partnerja stopila pred oltar brez ljubezni v srcu. Veliko se govori in piše o novi stranki, resnici na ljubo nam oči drsijo po zelo splošnih časopisnih izjavah voditeljev strank, ki naj bi se združile. Prave vsebinske debate skorajda ni, kar ne ugotavljam le jaz, ki sem zagovornik velike reformistične stranke z levosredinsko usmeritvijo (reformisti so vsi, kot so vsi demokrati). Najbolj moti, ko voditelji pričnejo razpravljati o tem, kdo bo vodil novo stranko, kako bodo izbrali njenega Lettera al giornale “Le zone estrattive vanno individuate prima, poi pagate in modo adeguato” Ho già scritto sulla “coltivazione” delle cave di pietra. Ora leggo di nuovo sul Vostro giornale che in comune di Pulfero c’è la richiesta da parte di una ditta di Faedis per una nuova cava sopra San Giovanni d’Antro. A parte il sito di grande interesse paesaggistico, voglio far notare le procedure con cui questi affari vengono trattati. La ditta di Faedis ha acquisito nel tempo dei terreni agricoli (prati o boschi che siano) a soliti 25 centesimi al metro quadro. Ora “spinge” in Regione e in Comune affinché la zona acquisita ven- ga convertita da zona agricola a zona e-strattiva. Per capirci farei un altro esempio. E’ come se un’impresa edile comprasse 40.000 mq di terreno agricolo e poi con la scusa occupazionale andasse in Comune e in Regione a piangere per(ché questi terreni diventino edificatoli. Succede purtroppo anche questo, ma non così spudoratamente. Mi permetto di far notare che comunque i Piani regolatori esistono da tanti anni. Quindi le zone estrattive così come quelle produttive o edificabili vanno in- tajnika• in podobno. Mi, “ljudstvo” želimo vedeti, katera bo pot te stranke, kam nas bo vodila, katere kultur-no-politične smernice bodo v njej prevladale. Komaj potem nas bo zanimalo, kdo bo šofer ,iavtobusa. Osebno imam navado, da stopim na avtobus z določeno številko, ki me bo peljal do zaželenega kraja. Ne ogledam si najprej šoferja in vstopim, če se mi zdi vešč, drugače pa ne. Ne peljem se v nasprotno stran mesta, če je za krmilom mlada šoferka. g,-onvdifpk majhnih levosredinskih strank, vendar mi gre na živce, ko Mastella, misleč na volilni zakon reče:“raje ohranim stranko kot vlado”. Dobro je vedeti, da je za ministra italijanske republike pomembnejših par odstotkov lastnih glasov kot pa usoda države in državljanov. Radikalna levica, termin ni v bistvu tako zgrešen, mi vzbuja dvome, ko je sama v dvomu, če biti na vladi ali ne. Nekatera mirovniška, naravovarstvena in podobna načela v svoji radikalni obliki naravno trčijo ob obveze in zav-zništ\’a Italije, kot je npr. NATO. Razumem ljudi in volilce, dejstvo pa je takšno, da bi brez te levice Italija ostala v rokah desnice za večno. Nekaterih vprašanj pa enostavno ne more rešiti z rezom mesarskega noža. Italija se tradicionalno ne nagiba na levo. Levica predstavlja le delček (10?) odstotkov volil-cev. Leva sredina lahko zmaga v vedno manj ideološkem svetu, kjer se nezadovoljni državljani premikajo z desne proti levi in obratno. Gre za majhno jedro, ki pa v večinskem sistemu odloča. Drugače so pozicije dokaj zacementirane. Omenil sem Casinija, vendar zapada v senco tudi Fini. Vedno bolj je papirnat. Rad bi bil veliki vodja, a to ne bo postal. IVlll Utò/ic at cui/iv ^ Berlusconi. Kamor pride, ga sprejmejo kot pop zvezdnika. V politiki brez vsebin je njemu najlažje in, kljub letom, najbolj uspeva. Vodita ga dve vrednoti: zmaga in profit. To pa sta danes veliko bolj učinkovit cement od tega, kar imenujemo .kot “dobrobit države", ki se oddaljuje od zavesti ljudi kot nekaj koristnega- L i inrorma dividuate preventivamente. Dopo di che vanno pagate adeguatamente alla loro destinazione. Se dobbiamo rovinare il nostro territorio direi che il minimo che si possa fare è almeno pagare i terreni quello che valgono realmente. Oggi, tanto per avere un numero, i 40.000 mq della cava di Pulfero valgono 25 centesimi al metro quadro, quindi 10.000 euro in totale. Quanto vale realmente un terreno in zona estrattiva? JoSko - de Domenica 15 aprile si è svolta la consueta cerimonia in via Spalato a Udine in ricordo dei 29 partigiani fucilati il 9 aprile 1945 dai nazifascisti. Alla presenza di un numeroso pubblico, giovani e partigiani in particolare, hanno preso la parola Luigi Raimondi Comi-nesi, della Presidenza onoraria deli'ANPI di Udine, il vice sindaco Vincenzo Martines e il segretario provinciale dell'ANPI, Luciano Rapotez. Si avvicina il 62° anniversario della Liberazione, e numerose sono le manifestazioni organizzate dal-l'ANPl provinciale di Udine. Sabato 21 aprile alle 11 nel cortile della Scuola Elementare "G. Carducci" in via Tricesimo 57 a Pader-no, si terrà la celebrazione deW'Anniversario della Liberazione alla presenza di scolari, alunni ed autorità scolastiche, oratore ufficiale sarà Vincenzo Martines, vice sindaco del Comune di Udine. A Ragogna la cerimonia avrà inizio alle 9 con ritrovo presso il locale municipio, e proseguirà con l'omaggio alle lapidi della Resistenza e la deposizione di corone d’alloro al Monumento dei Caduti e della Resistenza. Alle 11.30, presso la sala consiliare, prenderanno la parola Mirco Daffarra, sindaco del Comune di Ragogna, Andrea Lestuzzi, presidente della sezione ANPI di Ragogna, Giorgio Zardi, presidente onorario dell'Associazione Partigiani Osop-po-Friuli e, a seguito di let- ture di poesie degli alunni delle scuole di Ragogna, ci sarà un ricordo di Ermes Brezzare a cura di Federico Vincenti, presidente del-l'ANPI provinciale. Martedì 24 aprile alle 18, con inizio in Via Leicht presso l'Istituto Magistrale "Caterina Percoto", si svolgerà la commemorazione in ricordo dei 22 caduti di Borgo Villalta. La manifestazione si concluderà con la deposizione di una corona presso la lapide dedicata a G. B. Periz "Orio" in via Anton Lazzaro Moro. In questa occasione prenderanno la parola Elisabetta Rossi, medico, e Nadia Mazzer, insegnante. Mercoledì 25 aprile a U-dine, dopo il concentramento in piazza 1° Maggio, alle 10.30 ci saranno l'alzabandiera e la deposizione di corone al Tempietto ai Caduti in piazza Libertà, cui seguirà l'intervento del sindaco di Udine, Sergio Ce-cotti, e la lettura delle motivazioni delle Medaglie al Valor Militare assegnate alle città di Cividale (letta da Stefania De Santis, studentessa), Tolmezzo (Mario Cuder, assessore comunale alla Sanità) e Udine (Pietro Pascoli, comandante partigiano osovano). Il discorso celebrativo sarà tenuto da Giovanni Ortis, presidente Associazione Nazionale Ex Deportati Politici nei Campi Nazisti, mentre alle 11.30, al Monumento alla. Resistenza, parlerà Giuseppe Lizzi, presidente della Federazione provinciale Combattenti e Reduci. Aktualno Uncem e sindaci sul Ddl regionale per gli sloveni Sarà impugnato il nuovo contratto di servizio Rai E ora i friulani si rivolgono al Tar --------!f W-jTTW In una riunione indetta dal presidente regionale dell’Un-cem (Unione nazionale Comuni, Comunità, Enti montani) Giuseppe Marinig, i sindaci della Comunità Torre Natisone Collio hanno dibattuto il tema del disegno di legge regionale a tutela della minoranza slovena che, dopo l’approvazione della giunta regionale, sta iniziando il suo iter in consiglio. Nell’incontro, tenutosi ad Attimis martedì 10 aprile si sono discusse alcune osservazioni alla proposta di legge. “Sostanzialmente come Uncem siamo favorevoli alle norme - spiega Marinig -preoccupa però il trattamento riservato ai dialetti sloveni presenti nella provincia di U-dine. Mentre a Trieste e Gorizia esiste una realtà scolastica forte, qui da noi il dialetto sta scomparendo. Noi proponiamo una sezione speciale della legge dove si prevedano forme didattico-peda-gogiche per recuperare le forme dialettali.” Una posizione che però non ha trovato troppa condi- visione nei rappresentanti delle amministrazioni locali. Davide Clodig, vicesindaco di Stregna (per le Valli del Natisone unico presente assieme al sindaco di Pulfero), ha sostenuto che l’insegnamento del dialetto porrebbe non pochi problemi di natura pratica. Meglio quindi valorizzare i dialetti in altri contesti, la scuola deve invece muoversi su basi diverse come dimostra l’esperienza della scuola bilingue di S. Pietro. Altro aspetto affrontato nella riunione è stato quello del finanziamento previsto dalla legge 38 per il territorio della provincia di Udine dove è presente la minoranza slovena. “Vogliono spostarlo dal Fondo montagna alla Direzione regionale cultura, sono fondi per lo sviluppo delle nostre Valli, non vorrei venissero indirizzati solo ad attività culturali - fa sapere Marinig, il quale attende ora una chiamata dalla commissione del consiglio regionale per un’audizione in previsione dell’approvazione della legge. Una raccolta dì firme contro la cava di Mero dalla prima pagina Approvare un'iniziativa di questo tipo creerebbe inoltre un precedente che consentirebbe a chiunque, in forza dei terreni acquistati in aree dalle destinazioni più diverse, di accampare il diritto di attivare cave dove più è loro congeniale. I punti fermi delfamministrazione riguardano la viabilità e il controllo rigoroso sulle attività e-strattive: "Se la cava dovesse entrare in funzione non permetteremo che i camion utilizzino la viabilità ordinaria e vigileremo affinché gli accordi presi vengano rispettati sia in termini di quantità di pietra e-stratta che per i vincoli di ripristino delle aree interessate". Ma gli amministratori di Pulfero non sono gli unici ad occuparsi del problema: il comitato “Difendiamo il Cra-guenza” ha indetto una raccolta di firme che ha preso il via casa per casa proprio nelle frazioni che più da vicino sarebbero investite dai disagi provocati dalle attività estrattive. Chi volesse sottoscrivere la petizione può farlo anche presso la sede del Novi Matajur e della K-meCka zveza di Cividale. Impugnare davanti al Tar il nuovo contratto di servizio tra la Rai e il ministero delle Comunicazioni per violazione del decreto di attuazione (Dpr 2 maggio 2001, n. 345) della legge 482/99 per la tutela delle minoranze linguistiche storiche. E la soluzione individuata, lunedì 16 aprile a Udine, al tavolo organizzato dal settimanale "la Vita Cattolica", promotore della raccolta di 54 mila firme per una sede Rai autonoma in Friuli, e dai Comitati 482 e Per il rilancio e l’autonomia del Friuli, al fine di definire le iniziative da intraprendere per far rispettare i diritti delle minoranze linguistiche, dopo il duro colpo inferto loro dal nuovo contratto di servizio Rai-Gover-no, che ha depennato nel testo definitivo ogni riferimento ai contenuti minimi di tutela della lingua friulana e alla sede Rai (Udine) cui attribuire le stesse attività di tutela. All’incontro nella sede del settimanale diocesano sono intervenuti il rettore dell’Università di Udine, Fu- rio Honsell, il presidente della Provincia di Udine, Marzio Strassoldo, il sindaco di Udine, Sergio Cecotti, il vicario generale dell’Arcidio-cesi, mons. Giulio Gherbez-za, il direttore della Vita Cattolica, Ezio Gosgnach, il presidente dell’Arlef, Lorenzo Fabbro, di alcuni rappresentanti dei Comitati 482 e Per il rilancio e l’autonomia del Friuli, tra cui l’on. Arnaldo Baracetti, Carlo Puppo, Geremia Gomboso e Giovanni Biasatti. Hanno appoggiato l’iniziativa anche il presidente della Provincia di Pordenone, Elio De Anna, e di Gorizia, Enrico Gherghet-ta. L’azione di ricorso al Tar sarà intrapresa congiunta-mente alla richiesta di un incontro con i presidenti delle Camere, Franco Marini e Fausto Bertinotti, e la convocazione urgente del Comitato per le minoranze istituito presso il Consiglio dei ministri, di cui si farà promotore il primo cittadino di Udine, Cecotti, componente dello stesso organismo. Primorski, ista podpora že 15 let V nedeljo, 15. aprila je imela v Prosvetnem domu na Opčinah svoj volilni občni z-bor Zadruga Primorski dnevnik, ki je lastnik edinega slovenskega dnevnika v Italiji, to je Primorskega dnevnika. Na občnem zboru so člani odobrili posebno bilanco, redno bilanco in izvolili nov odbor zadruge. Občni zbor, ki ga je vodil dosedanji predsednik A-ce Mermolja, je izpostavil vrsto novosti in kako težavo. Med težavami je najočitnejsa finančna. Primorski dnevnik namreč prejema skoraj nespremenjeno podporo že 15 let. Po razpredelnici Istat je to 950 tisoč evrov na leto manj kot pred 15 leti. Zadruga PD in Družba za založniške dejavnosti, ki je v lasti zadruge, sta morala za uravnovešeno bilanco sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov, med katerimi so bile tudi pre-dupokojitve tiskarskega o-sebja.V kratkem času bo na časopisu prišlo do generacijske zamenjave. Nekateri starejši novinarji so Ze odšli v pokoj, drugi bodo odšli. Deloma jih bodo zamenjali mladi novinarji. Na občnem zboru zadruge je bila najavljena tudi sprememba odgovornega urednika, saj bo dosedanji urednik Bojan Brezigar odšel v pokoj. Na koncu so člani izolili nov odbor: Ace Mermolja, Livio Valenčič, Lojze Abram, Tomaž Ban, Alessandro Corra-detti, Renato Kneipp, Jole Na-mor, Ernesto Quinzi in Matjaž Rustja. Deželna vlada Jorgeja Haiderja sprejela nov zakon za podporo tiskanim medijem Slovenski medji pod udarom Tednika Koroških Slovencev Novice in Nedelja sta ostala brez finančne podpore Dežele s prve strani Kakuo? Na deželni vladi Koroške so napisali nove pravila an po novem imajo pravico do finančne podpu-ore samuo tisti časopisi, ki imajo parblizno 15 taužent naročnikov ali z drugimi besiedami rečeno naklada (tiratura) muora bit 3 od-stuo od vseh prebivalcu Koroške. Ze na prvi pogled je jasno, de so take številke nedosegljive za manjšinski časopis. Koroški Slovenci imajo skupni manjšinski tednik Novice an Se katoliški tednik Nedelja, oba sta z novim zakonom ostala brez podpuore. Organizacije koroških Slovencev so ostro protestirale. K njihovim protestom se pridružujemo tudi mi an izražamo vso solidarnost kolegom na Koroškem. Manjšinski časopisi so že po svoji naravi minoritarni, se tudi geografsko o-mejujejo na področje, kjer je naseljena manjšinska skupnost in lahko računajo le na majhno Številko bralcev in naročnikov. Prav zaradi tega so manj zanimivi tudi za oglaševalce, ki svojo reklamo raje daje časopisom večine, ki imajo več bralcev. In se hitro zastopi, da so njihovi prihodki zelo omejeni, zato povsod imajo javne prispevke. Prav za prav jih prav manjšinski časopisi SLOVENSKI TEDNIK ZA KOROŠKO - PETEK, 6. APRIL 1007 - ŠTEV. 14 Novice Uspešen razvoj Gledališki abonma Posojilnica-Bank Borovlje Drama o mladi gospodarsko napreduje. generaciji v Pliberku «ran? stran 2. Avstrija / Slovenija Evropska unija daje llcoroPiÉoToméc i25 aprile aCmdde L'Associazione Nazionale Partigiani d'Italia sezione di Cividale, in collaborazione con la Società Operaia di Mutuo Soccorso ed Istruzione, con la locale Camera del lavoro della CIGL, e col contributo del Comune di Cividale del Friuli e della Coop Consumatori Nord Est, in occasione della ricorrenza del 25 aprile - 62° Anniversario della Liberazione - ha organizzato un concerto del coro partigiano triestino "Pinko Tomažič" che si terrà alle 18.30 presso il Teatro "A. Ristori". L’ingresso è libero. Il Coro, accompagnato dall'orchestra, è composto da circa 60 elementi. Si tratta di un evento di rilievo per Cividale considerando che il "Pinko Tomažič" onora della sua presenza Cividale (decorata con Medaglia d'Argento per i fatti della Resistenza) nella data altamente simbolica della Liberazione, nonostante gli innumerevoli impegni che lo vedono coinvolto nei giorni successivi in concerti in Italia e all'estero. Se najbolj potrebujejo. Na Koroškem po novem, če ne bo prišlo do novosti tudi zaradi pritiskov avstrijske in širše demokratične javnosti, bodo slovenski časopisi težko preživeli. Tednik Novice ima recimo le nekaj tisoč naročnikov in ni pogojev, da bi jih dosegu 15 tisoč. To kar se dogaja pa je več kot očitno groba diskriminacija slovenske manjšine na Koroškem Narodni svet Koroških Slovencev in Enotna lista EL sta zahtevali od deželne vlade, naj v nov zakon vključi jasno normo, v kateri je določeno, da manjšina ima pravico do posebnega tratmaja in tudi, da nov zakon spoštuje Evropske konvencije o zaščiti narodnih skupnosti, ki jih je ratificirala tudi Avstrija. Na ta apel ni bilo odgovora in deželni svet Koroške je kljub vsemu in soglasno sprejel nov zakon. Bitka je zgubjena ni rečeno, da bo tako tudi za vojno, saj mora zakon potrditi Se deželni svet. Z nase strani upamo, da se bo res zadeva pozitivno rešila in izražamo našo solidarnost kolegom na Koroškem. Kot manjšinski časopis, ki ne bi mogeu preživeti brez javnih finančnih prispevkov, zelo dobro razumemo njih položaj in za-skrbjenost vse skupnosti. Spetič deželni tajnik Sik Stojan Spetič, nekdanji senator KPI, novinar Primorskega dnevnika in nato slovenskega uredništva Rai, tržaški pripadnik slovenske manjšine in naš sodelavec je bil prejšnjo nedeljo izvoljen za deželnega tajnika stranke Slovenskih in italijanskih komunistov. Kongres Sik je potekal v Tržiču in je bil priložnost za razpravo o sedanjem političnem položaju v deželi, o odnosih znotraj demokratičnega zavezništva in deželnih volitvah prihodnje leto ter o prihodnosti levice. Politično prizorišče se bo z ustanovitvijo Demokratske stranke precej spremenilo, na levici pa se pojavljajo pozivi in premiki v smer združevanja sil oz. konfederacije vseh strank, ki se imajo za levičarske in se prepoznavajo v vrednotah kot so prizadevanje za mir in solidarnost med narodi, varstvo okolja, prizadevanja za kvalitetne socialne in zdravstvene storitve, varnost pri delu in boj proti vsem oblikam izkoriščanja in diskriminacije. Kultura Prešernova dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je gostovala predstavitev zbornika posveta o Ivanu Trinku. Spodaj sto iet stari beneški pirhi, ki jih je po izvirnikih prerisal Maksim Gaspari ' — —-I M II .Ll|.<||l^ Predstavitev je potekala pred številnim in uglednim občinstvom Društvo in dvojezična šola sta del Trinkove dediščine Prof. Matjaž Kmecl: “Zbornik posveta o Trinku dokazuje kako znajo Benečani združiti glave iz zamejstva in vmejstva okrog skupnega projekta” Prof. Roberto Dapit: “Pričakovali bi, da italijanska vlada bi se odločila za celoten ciklus izobražbe v slovenščini, od vrtca do univerze” V slavnostni Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so v petek, 13. aprila predstavniki kulturnega društva Ivan Trinko predstavili zbornik posveta “Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami, Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture”. Sio je za pomemben dogodek, saj “predstaviti del svojega projekta v Ljubljani ni za nas, beneške Slovence stvar, ki se dogaja tako pogosto”, kot je dejal predsednik društva Michele Obit. Predvsem pa je bilo važno - v glavnem mestu Slovenije in pred številno publiko - osredotočiti pozornost ter poglobiti figuro, dela in misli tega sinu majhnega beneškega naroda, a evropskega formata. Kot je povedal profesor Matjaž Kmecl, ki je sprego- voril po pozdravu predsednika izvršnega odbora SAZU profesorja Boštjana Zekša, “zbornik dokazuje kako znajo Benečani združiti glave iz zamejstva in vmejstva okrog skupnega projekta.” Zorko Pelikair, državni sekretar Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu se je spraševal, “ali ima slovenska država vzpostavljene mehanizme, po katerih bi bilo v zamejstvu zagotovljeno rojstvo, rast in delo v službi celotnega narodnega telesa.” Zbornik sta na kratko predstavila profesor videmske univerze Roberto Dapit in profesorica Živa Gruden. Prvi je spregovoril o posvetu, osrednjemu dogodku širše pobude, ki jo je društvo Ivan Trinko organiziralo ob 50-le-tnici smrti monsinjorja. “Samo društvo je del Trinkove dediščine - je še dejal Dapit -, drugi del te dediščine je pa špetrska dvojezična šola, ki je tudi izraz Trinkovega mišljenja, saj je gojil obenem odnos do svoje male domovine, Benečije, istočasno pa je pisal v slovenskem knjižnem jeziku. Dvojezična šola je zelo uspešna, pričakovali bi, da italijanska vlada, mogoče skupaj s slovensko vlado, bi se odločila za celoten ciklus izobražbe v slovenščini, od vrtca do univerze.” Nato je prav ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden na kratko orisala vsebino za- jetnega zbornika. Spomnila se je tudi na profesorico Bredo Pogorelčevo, izredno pri- jateljco in poznavalko Benečije, kateri ni uspelo dokončati prispevek za zbornik, saj jo je na žalost usoda prehitela. beri na strani 7 Predstavitev zbornika je popestril akademik in profesor Milko MatiCetov, ki je bogatil knjigo z dodatnim prispevkom o tarCmunskih pirhih, ki jih je bil Trinko poslal v ljubljanski etnološki muzej. MatiCetov se je spomil na prvo sreCanje s Ivanom Trin-kom, leta 1940, ko ga je kot mlad študent slavistike v Padovi obiskal na TrCmunu, povedal pa tudi svoje izkušnje z rezijanskim ljudskim izročilom, to kar je bila tudi važna “lekcija” v trenutku, ko se v Reziji spet pojavljajo polemike o domaCem jeziku. Po kratkih prispevkih nekaterih avtorjev prisotnih na predstavitvi (Jožeta Pirjevca, Branka Marušiča, Igorja Jelena, Luce Nazzija, Fedore Ferluge Petronio), je Tamara Blažina pozdravila v imenu Dežele Furlanije Juljiske krajine, ki je prispevala k izidu zbornika skupaj z Uradom Republike Slovenije za Slovence po svetu'Tii v zamejstvu. Na koncu je Drago Samec predstavil razstavo Trinkove knjižnice, ki jo hrani biblioteka SAZU. Predstavitev se je konCala z upanjem, da se bo sodelovanje med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in kulturno društvo Ivan Trinko se bo nadaljevalo, še posebej z objavo korespondec monsi-njorja, to kar je sedaj prihodnji cilj društva. La mostra sul lascito Trinko alla SAZU di Lubiana comprende solo una scelta rappresentativa delle pubblicazioni e della corrispondenza custodita nella biblioteca. Tra le pubblicazioni ci sono il libro “Poezije", gli spartiti del componimento “Iz globočine", gli Atti della Accademia di Udine, di cui Trinko è stato socio fino al 1910, una selezione di libri in russo, ceco ed ucraino, ricerche di Baudouin de Courtenay e Kare! Kadlec Tdipana Ref. Zuan Kos, oStjer A Cergneu hanno la lingua, la pronuncia come noi, solo hanno introdotto molte più parole friulane di noi. Monteprato ha mantenuto di più degli abitanti di Cergneu la nostra parlata slovena. A Subit parlano come noi ma con inflessione degli abitanti di Canale (Ko-najski). Canebola parla come i Cragnolini, abitanti sopra Lubiana. A Montemaggiore hanno una parlata più pesante della nostra, “tirano” le parole. A Monteaperta hanno u-na parlata simile alla nostra, vorrei che non fosse così perché sono cattivi contro di noi, taipanesi, come il diavolo verde. Noi “prešljvmo” mastichiamo alla buona, solo due righe in sloveno poi finiamo sul friulano. Abbiamo la predica in friulano, le orazioni, la dottrina. Soli abbiamo voluto che ci insegnino in friulano. Qui in paese insegnano tutto in italiano e in friulano sia in chiesa che in scuola. *** A volte noi balliamo, quando siamo insoddisfatti di tutto; quando non sappiamo cosa fare, non possiamo stare senza far Tiw-6anièjb nù-majò jezbk alpàj lbDgài toj-mì, tiàma nù-majò dostb besjèt litSkhx, vbj kuj-mì; tiw-Kamicax oi\ -j inibtù bwòj nàS-jezbk, kùj òaraèjskb; tìw-Subldu nù majò naš -jezik, mà nu-mekhi bwòj-konlijskb; tìw - Tanjébolb nù-nmjò jezùk kragolìii nu-raàr, meàkleèài}; ttw -Brjèzjax nù-majò bwòj-debòw jezàk, koj-mt, nù wljekò besjèdo; tiw- Viškw0ršb nù-majò tìcuniii taj-mì,— maagdri tdko uà, kì 60 yàrdb kttjntrt - nliri, TijplUjnnaig tàj - te< zslànb «xndlj. Mi-zmarkàwamo nóme dwà-rèdi po-nàSiiy, zàt po-furlàjskiip Mi-momò po-làèkiq prédijo, racjònb montò po-lkškiij. Òi\ - uči po-Muij dnntrlno. Sàmi smo-tjélb, k-òij-nas-nòb po-Bško, k - òm - predijèj (-predijbj) po-ltiškiig Nbč po - slovéjskiij nè -jantàino, Jsntàmo nóme po - Iftškin. Zà - sa - nnučltb nu-màr po-lfiškii} otrocà, kb nu-wzómejo po-làSkiq [*fllrja*], [* Èpe ntt-jé mjétenè-kuj liiško, ma taljàij, ari otrocè nu-znàjo TlwSa taljàq, kuj làSka. » Èpe tlà tu-ndšej - wàsi nu-učijo sòwsa psr-taljàq, tikaj tòw cjérkvà, kùj tòw-Skwóla.*] Wčltsi mi - pléèemò, kar smo musa - itti, kb na - vjemó, kilko stlttb, kb na-mòramo stfttb - rfiòdnt, kb nà-vjemé, s-kùko rìtjo srlitb. Mi-pléSemò pòsta. Ta yrjèx tù-nedèju pleslitb, [*Bwóx ò-na-nayà*] nà-parpustl bw0žja-juštlcja, nò - porpustl ‘), šs màj nà - na - paxpustl. Mà mi - Sb< sàmb »jémamo libertàt. Bwóx naipja-dàw phmet tarnò èlovjéku. Nà-parpiistl plesòtb tù-nedèju ànu ša màj, ò - na - parpustì Bwòx àn svèta - cjérkbw nà. [*BwÒx ò-pa> màj .nayù tayà, aq n&oje svéta-cjérku*]. niente, che non sappiamo “sko ritjo srat...” Noi balliamo a carnevale. E’ peccato ballare di domenica. Dio non vuole, non lo concede e non lo permette la divina giustizia, ma noi ci prendiamo da soli questa libertà. Dio ha dato all’individuo l’intelletto: non concede di ballare la domenica e ancor meno lo concede la santa chiesa. (trad. Bruna Balloch) S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef Letošnjih »pet tisočink« davku na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23. decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Prispevek *petih tisočink* ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: 91013840318 Četrtek, 19. aprila 2007 Kultura-------------------------------- s 6. strani aor no-ib* aa. 8 novi matajur A T 1 --------------------------------------------Aktualno četrtek, 19. aprila 2007 paršli do varha sami (Samo se je nesu nomalo na kolon-ce, ma glih nomalo). Kar smo paršli na liepo planjo, je po nji margolielo Ze puno planincu. Bla je tudi adna skupina od Cai Nedi-ških dolin. Parjatelji iz Kamnja, v parvi varsti gospod Anton Kreševec, JoZe an njega sin Dragan, so nas sparjel z veliko vljudnostjo, kot velike parjatelje. Ponudli so nam za jest an za pit, nie manjkalo pru nič. Po pozdravih raznih planinskih druStev, je začela ra-monika gost, kajšan jo je še zapieu. Obdarili so nas z velikim kolačem an s svitkom, ki so ga žene iz telih kraju kladle na glavo za na njim poluožt uerbuse (velike pletenice) pune blaga. Nucale so ga tudi za nosit moZam za jest, kar so siekli, kosil travo. Senkal so nam tudi bu-kva, ki nam pomagajo odkrit nomalo vsega od tele luštne vasi Vipavske doline. Potlè, ki smo se pru dobro najedli (mmhh, kuo je bla dobra tista pulenta obie-ljena z zasiko, an blizu Se batuda - kiselo mlieko!, an vse tiste sladčine!) an popil, kajšan se je ulegnu na zelen travnik pod soncem, ki je močnuo an toplo sijalo; drugi, tisti buj pridni, so se spet diel na pot za iti še napri, do Kuclja, za se vamit v dolino po drugi stazi. Kar smo se spet vsi zbral dol v vasi, smo šli gledat lepo razstavo “Mala Gora nekoč in danes”, ki so jo va-snjani napravli ob desetletnici velikonočnega pohoda na Malo Goro. Vidli smo fotografije, nove an stare, staro orožje, ki so nam pravli o Življenju v teli vasi. An potlè, ku vsaki krat, ki smo šli v Kamnje, na duom naših parjateljev. Se ankrat JoZe Vodopivec, njega Zena an njega otroc so nas toplo sparjel pred njih hišo, kjer je bla duga miza vsa puno do-bruot. V zahvalo smo jim zapiel naše lepe slovienske piesmi. Smo bli še ostal atu, zak smo se pru dobro počutili, a ura je klicala damu. Z vabilom, de naj pridejo oni tle h nam, v našo kočo na Mata-jure, smo se z našimi prijatelji iz Kamnja toplo pozdravili. Se ankrat, hvala za liep sprejem an... nasvidenje tle v Benečiji, (d) Tisti buj frišni so se odpočili na Mali Gori an potlè šli še napri do varha Kuclja An na koncu vsi na duomu parjatelju v Kamnju, kjer nie manjkalo ne za pit ne za jest Planinska družina Benečije na velikonočni pandiejak Pohod na Malo Goro kupe s parjatelji Srečal smo se v Spietre ob sedmi an pu zjutra. Z avtom smo se pejal do vasi Kamnje, v Vipavsko dolino. Smo bli pru veseli se udeležit še ankrat velikonočnega pohoda, ki ga imajo na Mali Gori (1.083 metru nad muo-rjem) planinci iz Slovenije. Pohod že deset liet orga-nizava Planinska sekcija Kamnje - sekcija planinskega društva Ajdovščina, ki je na tem kraju, s prostovoljnim dielom (lavoro volontario) postavla luštno, leseno kočo. Vsako nediejo hodejo gor za sparjet goste, ki tle od pov-serode parhajajo. Nomalo, ku mi, od Planinske družine Benečije. More bit, de tudi zaradi tega se lepuo zastope-mo! Pa varnimo se na pohod. Za prit od vasi do Male paolo, Carmen, Alvaro, Leonardo, Anna...) so paršli gor v buj kratkem cajtu, tisti, nomalo buj leni (vam na na- pišemo, duo so), so diel kiek vič. Muormo pohvalit pa Mitjo, Petra an Sama (osam, pet an dvie liet an pu!), ki so Vsi nasmejani pred odhodom iz vasi Kamnje na Vipavskem Gore je vič stazi, za vsako stazo je parbližno ne dvie ure, dvie ure an pu hoje. Se-vieda, tisti buj pridni (Giam- Na iniciativo CAI Nadiških dolin se je v nediejo 1. aprila liepa skupina planincu diela na pot, čeglih je bluo daževno Iz Volč gor po Duolah, na Slieme an Ježo Prijatelji od planinskega društva iz Kanala so nas pru lepuo spariel v njih domu, v katerem je za časa Jugoslavije bila vojaška karavla Trieba je reč, de za dre-ške ljudi miesto je biu Tolmin, an če so muorli iti v Gorico al Tarst so se le po teli poti spustil v soško dolino an šli do Svete Lucije, kjer je biu vlak. Tudi po drugi svetovni uojski se je puno ljudi premikalo po Duolah, narvenč part so iz Volč mimo Solarij prihajali na Brieg (Klabučar mu par-vijo Doljani), kjer je Marija Jurčkova imiela butigo an kjer so slovenski kmetije zamenjali njih pridelke za bla-guo, ku recimo kajbovke, najlonke an druge stvari, ki jih je bluo težkuo kupit v takratni revni Jugoslaviji. Takrat je biu blok na Solarjeh odpart vsak dan, pkuole an okuole pa je bluo kakih 5/6 prehodov skuoze katere si Su le s posebno dieluno pro-pustinco... Drugi cajti. Drugi cajti sem pomislila an kadar smo se z Jeze spustil na ciesto, an kjer je bila ankrat kasarna vojaku, ki so nuoč an dan varval mejo, je sada gostoljuben an prostoren planinski dom, ki ga upravlja planinsko društvo Naše planinske društva so nas Ze navadle, de vsako lieto vključijo v svoj program poti an bregi blizu duoma. An takuo je pru, saj je pametno spoznati bližnje kraje, čeglih ne nudijo tistih emocij, ki jih človek čuti, kar se splieze na vesok brieg. Poti blizu duoma pa so nimar pune spominu an nas pejejo nazaj v stare cajte, so priča težkega življenja pa tudi do- kaz o povezavah, ki so bile med vasmi an ljudmi. Takuo je bluo an v nediejo 1. aprila, ko smo na iniciativo Cai Nadiških dolin šli na JeZo nad dolino Soče. Bluo je dazevno pa vse-glih se je zbrala liepa skupina judi. Naša pot se je Začela v vasici Volče, blizu Tolmina, na drugem briegu Soče. Sli smo gor po Duolah do Sliemna an potlè na levo še na JeZo. Po teli pot so ljudje iz dreškega kamuna an iz soške doline lieta an lieta hodil gor na dol. V Volčah je bila fara, dokjer niso zazidal štu-oblanske cierkve, dol so nosil marliče podkopavat, od tu an ime Martvaška uoda za studenec blizu katerega so po navadi počival. Sele vidna so korita an druga znamenja od parve svetovne uojske. Za spomin smo se kupe fotografaI pred planinsko kočo Stanislava Staniča na Kolovratu Kanal ob Soči an je posvečen velikemu domačinu duhovniku, humanistu, zdravniku an začetniku alpinizma v Evropi, Valentinu. Staniču (1774-1847). Tu so nas parjatelji planinskega društva sparjel pod strieho, glih takrat ko je začelo buj močnuo dez.evat, an so nam ponudli vsega, od toplega čaja kar smo paršli, do ričeta, pašte, salame an guban-ce, Zganja... an še posebno toplo parjateljstvo. Odparli so dom za nas an tudi zatuo se jim iz sarca zahvalimo. Dva predsednika, Gianna Castellani za nediški Cai an Marjan Nanut za PD Kanal, sta si izmenjala tudi darila, potle na koncu smo se vsi fotografai. Tenčas se je vreme po-strojilo an smo spet šli gor na Slieme an še napri do nove cieste, ki jo sada runajo od Solarij do Volč. Skrajšal smo jo po stazi skuoze Ka-menco an se zadovoljni an ne previč utrujeni varni! v Volče. Četrtek, 19. aprila 2007 V telovadnici na Liesah je biu občni zbor Planinske družine Benečije V petnajstih lietih smo prehodil zaries dugo pot Planinska družina Benečije že 15 liet diela an bogati športno, socialno an tudi kulturno življenje naših dolin. Parvi občni zbor je biu lieta 1992 v Nokulah, zadnji v soboto 14. aprila v telovadnici na Liesah, kjer se je zbralo lepo število članov z njih družinam an tudi prijateljev Planinske. Atmosfera je bila prijetna an domača, družinska. V imenu občine Garmak je na začetku pozdravu odbornik Daniele Bucovaz, ki je pohva-lu društvo tudi za njegovo skarb, de bo naš ambient buj čedan an pituni. Matn ip imen svoie Doročilo predsednik Igor Tuli, ki je s ponosom omeniu delo, ki ga je naše planinsko društvo opravilo v vseh teh letih, s stalno skarbjo tudi za de se naš slo-vienski jezik obdarži an širi med našo mladino. Pozitivna je bila tudi lanska sezona, je jau, s 120 članov v-pisanih in številnimi pobudami, od tistih buj zahtevnih do tistih buj lahkih kot so lahko tečaji plavanja, smučanja in telovadbe ali lažji izleti. Posebno miesto pa sevieda ima vzpon na strieho Evrope, na Elbrus v Kavkazu. Planinska je lani organizirala tudi Srečanje slovenskih planinskih društev ob meji, ki je bilo v Landarju in je lepo u-spelo. Seveda veliko energij je lansko lieto vložila v u-pravljanje koče na Matajurju, ki je vsako nedeljo, skozi vse leto odprta, naj je sonce ali daž, naj je toplo ali pa se snieg mede. Tistim, ki za tuole skrbijo bolj pogosto, je planinska letos tudi dala majhno darilo, kot je tudi prav. rOrOCliU jc piGUùccaiix Tv^n zaključiu z bilanco za leto 2006, ko je PDB imela 22.171 evrov prihodkov, 12.364 izhodkov, vložila je nekaj sredstev v nove majce in zaključila bilanco pozitivno s približno 5.300 evrov. Občni zbori so po navadi tudi priložnost za srečanje s prijateljskimi društvi, za utar-ditev sodelovanja in medse- Dragi naročnik, sam videš, de so nimar težave s puoSto, ki ne parhaja redno po naših vaseh an hišah. Služba se je spremenila an še malo kje so ostali “stari” poštarji, ki poznajo hiše an ljudi. Narvic krat so postini novi an le za malo cajta. An se ne znajo pomagat. Zatuo te prosimo, de pogledaš na etiketo, če je naslov (an posebno številka) pravilen. Ce nie pokliči nas (0432 731190) od pandiejka do petka od 8.30 do 15. ***** Caro abbonato, per cercare di contenere i disservizi postali abbiamo bisogno della tua collaborazione. Controlla sull’etichetta del giornale che ricevi se l’indirizzo ed il numero civico sono corretti. In caso contrario ti preghiamo di informarci al più presto telefonando allo 0432-731190 dal lunedì al venerdì dalle 8.30 alle 15. Hvala za sodelovanje. Predsednik Planinske Igor Tuli lela lepo sezono izletov in pohodov. Sobotni občni zbor je biu tudi volilnega značaja, saj je Najmlajši se učijo plavat. Na varhu skupina - an nieso vsi - tistih, ki buj pogosto daržijo odparto kočo na Matajurju bojnih vezi. Takuo je bilo tudi letos. Pozdrav, čestitke za o-pravljeno delo in pripravljenost še naprej sodelovati so v soboto izrazili predstavniki Z-veze slovenskih športnih društev Italije Igor Tomasetig, slovenskega Planinskega društva iz Gorice Marko Lutman, iz Nove Gorice Lidia Vončina, predstavnik iz Bovca, iz Tolmina Milena Brešan in Gianna Castellani v imenu podsekcije Cai iz Nadiških dolin, ki na koncu je vsem zaže- potrebno po triletnem obdbju tudi obnoviti vodstvo. V resnici so bili v glavnem potrjeni in spet izvoljeni skoraj vsi dosedanji člani, kar pomeni, da jim člani zaupajo an so zadovoljni z njih dielam. Izvoljeni so bili: Igor Tuli, ki je imeu največ preferenc, Alvaro Zantovino, Gianpaolo Della Dora, Dante Cencig, Mattia Cendou, Livio Fiorean-cig, Daniela Lauretig in Luisa Battistig. Med sabo bojo izbrali novega predsednika na prvi seji, ki bo v začetku maja. \Provincia~\ borse di stud La Provincia di Udine, tramite la Direzione d’Area Prealpi - Ufficio di San Pietro al Natiso-ne, mette a conoscenza i nuovi termini di presentazione delle domande di contributo per la Concessione di assegni di studio per la frequenza delle scuole paritarie o parificate (L.R. 14/91) - il termine per la presentazione delle domande è fissato entro il 31 maggio - e per le spese di trasporto scolastico e acquisto libri di testo per le scuole secondarie di II grado (L.R. 3/98) - entro il 15 giugno 2007. La nuova modulistica verrà distribuita dalla Provincia alle scuole entro la fine di aprile. Info: presso la Direzione d’Area Prealpi di San Pietro al Natisone -via Alpe Adria, n. 122. I EsCllì'SÌOHi I ^1 • ma9gio l'associazione sportiva locale organizza la tradizionale camminata giunta alla 26. edizione primaverili con la Sonisi Riprendono anche quest'anno le escursioni, dedicate anche ai meno allenati, organizzate dal Circolo Sociale di Cultura dèlia Società Ope-raja di Mutuo Soccorso ed Istruzione. La prima uscita è stata programmata per domenica 15 aprile ed a-veva come obiettivo la Val Paluoga partendo da Masseris. Queste le uscite programmate per le prossime settimane: Domenica 22 aprile partenza ore 9.00 ”Sulle tracce di Kugy: la costiera triestina”. Domenica 6 maggio partenza ore 9.00 “La strada dei castelli di Faedis”. Per informazioni E mare: 0432 734049 | ire 0432 730498. Appuntamento in Val Resia L’Associazione sportiva “Val Resia” organizza martedì 1° maggio l’annuale appuntamento con la “Camminata in Val Resia” giunta ormai alla sua 26A edizione. La manifestazione, patrocinata dal Comune di Resia e dal Parco delle Prealpi Giulie, è sostenuta dall’Associazione turistica Pro Loco “Val Resia” che ne cura la parte tecnico - amministrativa ed è realizzata anche grazie al supporto della Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale. Il programma prevede il ritrovo dei partecipanti alle ore 9.00 presso il campo sportivo di Resia in località Prot e le i-scrizioni. La camminata a passo libero è aperta a tutti, il percorso si snoda lungo due diversi tracciati di diversa difficoltà. 11 primo, della lunghezza di circa 5 kilometri, porta alla scoperta dei sentieri attorno alle frazioni di Prato, San Giorgio e Gniva, mentre il secondo si allunga verso Stolvizza di Resia per un totale di circa 14 kilometri. La partenza dei podisti è prevista per le ore 10.00, il tempo di percorrenza varia a seconda del passo, comunque le due passeggiate permettono di ritornare al campo sportivo entro le 13.00. Lungo il tracciato verranno organizzati dei punti di ristoro e di primo soccorso. Anche presso il Campo sportivo gestito dalla “A.S. Val Resia” sarà attivo un punto di ristoro con chioschi gastronomici che accoglierà i podisti (e non solo...) al termine della camminata. La manifestazione si svolgerà con qualsiasi condizione meteorologica. E’ una bella occasione per scoprire i sentieri di fondo valle che ogni anno richiamano numerosi camminatori anche da fuori regione. Infatti, grazie alla presenza del Parco Casera Canin delle Prealpi Giulie e del sentiero “Ta lipa pot”, realizzato dall’Associazione ViviStol-vizza, sempre più visitatori scoprono la Val Resia per il trekking e per le salutari camminate nel verde di una natura ancora incontaminata. Il presidente dell’A.S. “Val Resia”, Paolo Valente, commenta: “Si tratta di un appuntamento im- portante, ormai “storico”, rivolto ad un pubblico sempre più vasto di persone che amano trascorrere il proprio tempo libero all’aria aperta e lontano dal caos delle città e dei centri commerciali. Organizziamo questo appuntamento per tutti, per chi vive in valle, per i ragazzi e i bambini ai quali molto spesso si dedicano poche attività, per gli sportivi che da anni ci vengono a trovare e per lutti i turisti e visitatori che giungono sempre più numerosi a visitare la Val Resia.” Per ulteriori informazioni: Pro Loco “Val Resia”, tel. e fax 0433/53353; Parco Preaipi Giulie, tel. 0433/53483 oppure fax 0433/53129. četrek, 19. aprila 2007 Risultati 1. CATEGORIA Pozzuolo - Valnatisone 3. CATEGORIA Piedimonte - Audace JUNIORES Valnatisone - Osoppo Allievi Valnatisone - Buttrio Centro sedia - Valnatisone (ree.) Giovanissimi Buttrio - Valnatisone Amatori Turkey pub - Filpa Osteria al Colovrat - Friul Clean Lovaria Polisportiva Valnatisone 2-1 2-0 4-0 Sos Putiferio - Pingalongalong 0-1 Calcetto Merenderos - Havana 2-5 Carrozzeria Guion - Dlf A. impianti 5-2 Carrozzeria Guion - Skarabusc (ree.) 3-0 Prossimo Turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Tarcentina 4 0 3. CATEGORIA 0-0 Audace - Donatello JUNIORES 0-1 Valnatisone - Majanese Allievi 1_2 Moimacco - Valnatisone 10 Giovanissimi 2-1 Valnatisone - Cussignacco Esordienti Valnatisone - Libero Atletico Rizzi/B Pulcini Audace/A - Savorgnanese/A Audace/B - Fulgor Amatori Filpa - Ziracco (21/4) Coppa Friuli Poi. Valnatisone - Trattoria da Raffaele (23/4) Calcetto Play- off Havana - Merenderos (23/4) Coppa Amatori Carrozzeria Guion - Dlf A. impianti (13/4) Classifiche 1. CATEGORIA Pozzuolo 60; Virtus Corno 57; Ancona, Tar- centina 45; Lavarian Mortean 42; Maranese 40; Torreanese 39; Tagliamento 37; Buo-nacquisto 36; Comunale Faedis 34; Capo-riacco 33; Pagnacco 31 ; Valnatisone 29; Riviera 28; Venzone 25; Chiavris 21. 3. CATEGORIA Cussignacco 61; Piedimonte, Audax Sanroc-chese 51; Sagrado 49; Poggio 44; Rangers 37;Cormòns 36; San Gottardo 34; Villanova 32; Savorgnanese 31 ; Audace, Assosangior-gina 12; Libero Atletico Rizzi 11 ; Donatello 9. JUNIORES Serenissima 50; San Gottardo 46; Valnatisone 44; Riviera 43; Nuova Sandanielese*, Rea-nese, Nimis 40; Chiavris 38; Azzurra Prema-riacco 36; Comunale Faedis* 28; Fortissimi 19; Majanese, Osoppo 17; Ragogna 10. Allievi Bearzi 55*; Centro SediaSavorgnanese 45; Valnatisone 44; Serenissima 43; Gagliane- se 39; Moimacco 27; Graph Tavagnacco’* 25; Union '91 16; Fortissimi 9; Buttrio 7; Azzurra Premariacco* 6. Giovanissimi Moimacco/A 58; Savorgnanese 43; Esperia '97* 42; Valnatisone 41 ; San Gottardo 39; Chiavris 31*; Pagnacco* 27; Buttrio*, Serenissima 23; Gaglianese 18; Fortissimi* 7; Cussignacco 2. Amatori (eccellenza) Mereto di Capitolo 36; Filpa, Gunners, Ziracco 31; Ba.Col. 27; Dimensione Giardino 26; Flumignano 22; Warriors 21; Carrozzeria Tarando 19; Turkey pub, Startrep 18; Caffè di cuori 17; Bar San Giacomo 13; Extrem Alta Val Torre 9. Amatori (3. categoria) Osteria al Colovrat 33; Sos Putiferio 29; A- tletico Beivars 22; Ravosa*, Carioca 21 ; Atletico Beivars 20; Pingalongalong 19; Orzano* 18; Polisportiva Valnatisone, Lovaria 17; Gunners* 11 ; Friul Clean 6. Le due formazioni giovanili regolano con un poker rispettivamente la Pro Osoppo ed il Buttrio Juniores e Allievi a forza quattro La Valnatisone gioca bene ma non basta per fermare la capolista Pozzuolo - Ko per l'Audace J mnvnnìWìrnì rlnm/inn n Hutt^ìo bpisunu r^Uyu, i\i czuiuvf cu cntuae alia grande Sconfitta sul campo della capolista Pozzuolo, la Valnatisone ha giocato una buona partita. Passata a condurre grazie a Gabriele Miano, al tredicesimo centro stagionale, la formazione valligiana è stata raggiunta e superata nella ripresa dai padroni di casa. L’Audace ritorna a mani vuote dalla trasferta a Piedi-monte. Continua la serie positiva degli Juniores della Valnatisone che, grazie al poker rifilato alla Pro Osoppo, rimane in corsa per la seconda posizione in classifica. Le quattro segnature della squadra di Dorigo sono state opera di Giovanni Tropina, Lorenzo Esposito, Marco Vizzaccaro e Luca Passariello. Anche gli Allievi della Valnatisone si sono sbarazzati del Il 10 maggio appuntamento con il Triajur La Pro Loco Vartacia, gli Alpini, i Vigili volontari ed i Cacciatori di Savo-gna organizzano il Triajur, 11. edizione del Triathlon del Matajur (gara non competitiva) che si terrà martedì 1° maggio con inizio alle 10. La manifestazione è suddivisa in tre frazioni. La prima in mountain-bike va da Savogna a Montemaggiore, con partenza dal ponte di Savogna ed arrivo davanti alla chiesa di Montemaggiore; la seconda, podistica, da Montemag- giore alla cima del Matajur; la terza, sempre podistica, dalla cima del Matajur attraverso la Val Polaga per concludersi nell’abitato di Mas-seris. Le squadre potranno essere formate da tre atleti, uno per frazione, o da un singolo atleta adeguatamente preparato, il quale dovrà cimentarsi in tutti i tre percorsi. Le iscrizioni alla partenza dovranno avvenire entro le 9.30 presso il bar da Crisnaro di Savogna; entro sabato 28 a-prile presso Bicisport di Civi-dale (telefono e fax 0432- MONTE MATAJUR MON I EMAGGIORE ORSO DUS IELLINA . MATTO M \ »SERIS STERMIZZA TERCIMONTE v „ ^ stefenig\ SAVOGNA 733542). Per informazioni ed eventuali iscrizioni rivolgersi a Marino (338-5877265) o Germano (0432-709942). La quota d’iscrizione è di 9 euro a persona. Nel campionato di Prima Divisione maschile di pallavolo la Polisportiva San Leonardo ha perso 3-2 al tie-break a Buia. Il prossimo impegno è fissato per sabato 21 aprile alle 20.30 a Cervignano con la Nuova Ottica-Ausa Pav. Anche le ragazze della formazione di Seconda Divisione hanno perso per 2-3 (25-15; 13-25; 23-25; 25-18; 10-15) con la Rappresentativa Provinciale. Venerdì 20 a-prile alle 19.30 disputeranno l’ultimo incontro di campionato ad Udine, ospitate dalla Afa (ìstintori-Rizzi. Le ragazze della Under 16, impegnate nella Coppa Friuli, hanno giocato martedì 17 sera a San Daniele con la Litoimmagine. Sabato alle 16.30 nella palestra di Mer-so di Sopra è in programma la sfida tra le locali e la squadra del Gs Danieli di Buttrio. LE CLASSIFICHE Prima Divisione maschile Us Friuli 48; Pallavolo Buia 46; M.E.G.I.C. Volley 45; Lignano Volley 44; Caffè Sport 42; Nuova Ottica Ausa Pav 31; Pav Natisonia - Intrepida 28; Polisportiva San Leonardo 27; Il Pozzo Pradamano, Polisportiva Mortegliano 26; Friulcassa-Vb Udine 7; Volley Codroi-po 5; Stella Volley 3. Seconda Divisione femminile Gs Danieli Buttrio 50; Pulitecnica Friuliana 46; Bernardi Pallavolo Faedis 31; Afa Estintori-Rizzi 30; Pav Natisonia 28; Il Pozzo Pradamano* 23; Polisportiva San Leonardo 16; Dopolavoro Ferroviario Udine 15; Rappresentativa Provinciale 13; Selena Porzio Spazio Salute* 0. Under 16 Zanello Edilizia 24; Bar Albergo Buschera 19; Gs Danieli Buttrio* 16; Pav Udine Ì3; Polisportiva San Leonardo*, Stella Volley* 6; Litoimmagine* 0. Buttrio con la doppietta di Al-dian Aljcanovič e le reti di Nicola Sirnaz ed Andrea Scauni-ch. La formazione guidata da Armellini ha pareggiato con il Centro sedia e domenica è attesa dalla sfida di Moimacco. Con una rete siglata da Federico Cedarmas nel secondo dei quattro minuti di recupero, i Giovanissimi della Valnatisone hanno superato in trasferta il Buttrio. Domenica prossima ultimo impegno stagionale contro il Cussignacco. Buona prova degli Esordienti impegnati con la formazione del Donatello/B. Il primo incontro ha visto il successo della formazione udinese allenata da Paolo Miano, con la re- te di Federico Bait e le prodezze del portiere udinese Scuffet che in tre occasioni ha negato il gol ai ragazzi di Drecogna. Nel secondo incontro, chiuso in parità, alla rete degli ospiti di Kevin Pavan ha risposto Michele Oviszach. Nel terzo, chiuso a reti inviolate, da segnalare la traversa centrata da Gabriele Gosgnach su punizione. Nel campionato amatoriale del Friuli Collinare di Eccellenza bottino pieno della Filpa di Pulfero che toma a casa con i due punti alle spese della Turkey pub, superata grazie alle reti di Bruno Paluzzano ed Enrico Cornelio. In Terza categoria l’Osteria al Colovrat di Drenchia, con il gol di Filippo Rucchin, ha chiuso alla grande il campionato. La formazione della presidentessa Dolores Tomasetig i-nizierà l’avventura dei play-off per il titolo regionale sabato 22 alle 16.00 sul campo di Savogna. La Sos Putiferio, in attesa dei play off, ha chiuso il campionato con una sconfitta. Battuta anche la Polisportiva Valnatisone di Cividale, nonostante il gol di Alberto Lauber. Lunedì 23 aprile alle 20.30 la formazione del presidente Pietro Boer giocherà ad Udine contro la Trattoria da Raffaele per il primo turno eli-minatorio del girone D della coppa Friuli. (Paolo Caffi) .1 ; t nato di Eccellenza di calcio a cinque al quinto posto, il Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone attende di conoscere l’avversario da affrontare a fine aprile negli ottavi di finale dei play-off per il titolo. I Merenderos di San Pietro al Natisone nella prima dei play-off hanno perso con l’Havana andando a segno con la doppietta di Michele O-sgnach. Lunedì 23 aprile nella palestra di Fiaibano alle 21 si giocherà il ritorno. La Carrozzeria Guion di San Pietro al Natisone ha superato nell’ultima gara eliminatoria della coppa amatori, affiancandola in classifica, la capolista Dlf Abramo Impianti grazie alla doppietta di Daniele Marseu ed alle reti siglate da Gianni Martinig, Massimo Medveš e Denis Cecconi. Nel recupero vittorioso sulla Skarabusc, firmata dalle reti di Denis Cecconi, Daniele Marseu ed Andreas Gosgnach, ha vinto il girone. CLASSIFICA GIRONE D (aggiornata alla 6. giornata) D.l.f. Abramo Impianti 9; Carrozzeria Guion*, Elamamacoif-feur, Città di Carlino 7; Abs 6; Amatori Forever 5; Skarabusc* 3; Bild 2. Azzida attiva anche nello sdalpinismo 1 i Il gruppo sportivo “GS Azzida Skialp” è formato da alcuni amici, amanti della montagna d’inverno: Valter, Giorgio, Diego, Cristian, Marco, Demis, A-lessio e Luigino. C’è la voglia di divertirsi assieme e la scusa delle gare di scialpinismo è buona per farlo. Purtroppo quest’anno è caduta poca neve e i ragazzi hanno avuto rare occasioni di fare uscite, impegnandosi solo per due gare, quelle di venerdì 9 e venerdì 16 marzo a Camporosso-Lussari e sullo Zonco-lan. Dal parterre d’arrivo della pista Di Pranipero il gruppo di Azzida è salito lungo il sentiero del Pellegrino fino all’abitato di Monte Lussari e, dopo la “sa-litella” di sei chilometri abbondanti, si sono ritrovati attorno a un tavolo a mangiare assieme. Nella foto la prima uscita ufficiale del GS Azzida, con Cristian, Valter, Giorgio e Diego. Kronaka ■■in novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg, Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnina-Abbona mento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI VENDESI a Grimacco casa ristrutturata con cucina arredata euro 75.000- telefonare al 339/8705479 SI AFFITTANO a Scrutto due appartamenti, 65 mq l’uno, termoautonomi. Tel. 347/9621664 Milica je paršla da-mu iz targa vsa razburjena an vesela, an je poviedala ponosno možu: - A vieš, de na targu so me vsi klical gospodična, ku adno mlado čečo, altrokè starina, takuo, ki me kličeš ti! - Oh ja - je odguo-riu nje mož Giovanin -nieso nič krivi tisti judje. Oni so te klical gospodična, ker nieso mogli mislit, de kajšan kaštron te je biu mogu oženit! Na štacjone v Čeda-de litorina je bla usta-vjena. An mož je hodu gor an dol po pločnike (marciapiede) od šta-cjona. Pasalo je že pu-no minutu an mož je hodu le gor an dol. Pogledu je na uro, poklicu je makiništa an mu jau resno: - Zaki se na zgane tela litorina? Ki za adnega hudiča čakata? - Čakamo vas, de stopite notar, gospuod šindak! Dva parjatelja sta se pogovarjala. - Včera - je jau te parvi - je biu rojstni dan moje žene an sem imeu adno specjalno idejo! Sem ji šenku bukva: “Navadit se šparat”. - Imaš ražon - je odguoriu te drugi - si imeu ries pravo idejo. Pa povejmi, al je biu ki hnucu tuoj šenk? - Altrokè, sem že genju pit an kadit! An mož je telefonu zaskarbjeno: - Halo, pronto, gospuod dohtor, pridite hitro, moja žena muore bit operana za apen-dičite. Na stuojte zgu-bjat cajta, pridite hitro! - Na stuojte bit za-skarbjen! - je odguoriu miedih - Vaša žena ni-ema obedne apendici-te, se lepuo zmislem* de sem jo ist operu dvie lieta od tegà an nisem nikdar sreču adne žene, de bi imiela dvie apendičite! - Tuole je ries, gospuod dohtor - je odguoriu mož - ampak, kaj niste nikdar sreču adnega moža, de ima dvie žene? *** V gostilni an možje pravu adnemu pijancu: - Sem kupu an avto, ki narede deset kilometru z adnim litram! Neverjetno! Ist z dvie-mant litram naredem adno štopienjo! Ankrat v Belgiji je živielo puno naših ljudi. V kraju Sambreville so bli malomanj vsi Slovienji! Zbieral so se par Darje, ki je imeu njega “cafè" pred mino Svete Barbare, al pa par Mariji, ki je okarstila nje gostilno “Matajur”. Seda nie viič ne cafè od Daria, ne cafè Matajur. Ostanejo pa fotografije, ki nas storejo iti s pametjo na tiste cajte. Smo Sigurni, de vič ku kajšan bo veseu videt telo f/e par kraj. Odkar je bla nareta je šlo mimo “kako” lieto, lepuo pa se zapoznajo tiste, ki so na nji... Al vesta, duo so? Dai campionati interregionali di Ginnastica Artistica, che si sono tenuti a Schio (Vicenza) sabato 14 aprile, arriva la bella notizia di un successo per l’Unione Ginnastica Goriziana che ha conquistato il primo posto nella categoria C2. Complimenti ad Andrea Bla-son, Dennis Gravner ed al nostro Aleksej Petricig di San Pietro al Natisone (papà Giampietro - Zampa, mamma Donatella) che componevano la GRMEK Topoluove/Čedad Dobrojutro Mirko Romilda Tamažova iz To-poluovega, ki je šla za nevie-sto h Znidarjovim, je še ankrat ratala bižnona. Za tuole se muore zahvalit navuodi Li-viani, ki na 7. obrila je rodila pru frišnega puobčja, ki se kliče Mirko. Tata od puobčja je Ivano Iod. Tan doma mali Mirko je ušafu adno sestrico, ki se kliče Ilenya an ki mie-sca novemberja je dopunla parvo lieto življenja. Družina živi v Čedade, pa pogostu parhaja v Topoluove, kjer je bižnona Romilda, pa tudi noni Paolo Žnidarju an Gianna Minčnih. Mirko an Ilenya imajo druge none v Galjane, ki sta Luigi an Pierina. Potlè so tudi strici, tetè, kužini... pru adna velika družina. Iz nebes jih varje pa bižnono Miljo, ki nas je zapustu kak miesac od tegà. Mirku an sestrici Ilenyi želmo puno sreče, zdravja an veseja. PODBONESEC Gorenja vas Zbuogam Vigi Zapustu nas je Luigi Go-renszach - Vigi Drejčicju po domače. Buog mu je dau učakat 91 liet. Njega življenje nie bluo zlo lahko. Pošjal so ga v uj-sko, kar je biu šele mlad pu- ob. So ga tudi ujeli an pejal parvo v Nigerijo, potlè v Maroko. Kar se je vamu damu se je poročiu z Delfino s Kala. Tle doma pa nie bluo zadost zaslužka, takuo se je pobrau po sviete. Dielu je v belgijan-skih minierah, potlè je šu še v Francijo, Zvicero an Nemčijo. Zeleu pa je nimar se vamit v rojstno vas. Vamu se je damu an dielu le napri za vere-dit družino. Dielu je malomanj do zadnjega. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, sinuova Lea an Dina, nevieste Claudio an Elviro, navuode Saro, Gabriel-na, Eliso an Giulio an vso drugo žlahto an parjatelje. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v pandiejak 16. obrila popudan go par svetim Stan-dreže v Arbeču. "E rinnova in me il coraggio di accettare quanto mi riserva questa legge misteriosa del dolore, che giorno per giorno va restaurando nel mondo il diritto a sperare" G. Perico S.J. Elisa e Giulia ricordano la vita di serenità e di amore che ha donato loro il caro nonnino Vigi e ringraziano tutti i parenti, gli amici e il personale medico e paramedico dell'Ospedale di Cividale per la cara assistenza. Dolenj Marsin Žalostna novica Za venčno nas je zapustu naš vasnjan Emilio Iuretig. Rodiu se je v Mačeto vi družini 83 liet od tegà, za zeta je šu v Giželnovo hišo, kar je oženu njih čečo, ki se kliče Fanny (domačini jo kličejo Fana). Milja so ga vsi klical Mačeta. Biu je simpatik mož. fino al 1986, anno in cui si guadagnò la meritata pensione. Rino si trovava bene nel paese di adozione, qui era felice di ricevere i parenti e gli amici che gli facevano visita. Gli piaceva giocare a bocce, ma il fai da te ed il giardinaggio erano le sue grandi passioni. Purtroppo nel 2002 ci fu la comparsa della malattia che lo ha fatto soffrire fino alla fine. Rino però sopportava tutto il dolore con molto coraggio. Non aveva mai dimenticato le sue radici e nel 2005, nonostante le grandi sofferenze, volle tornare con tutti i suoi cari nel suo paese d’origine, al quale era rimasto sempre legato. Ora ci ha lasciati per sèmpre. Riposerà a Morvillars dove lo hanno sepolto il 23 febbraio. A tutta la famiglia sentite condoglianze da tutti quelli che lo hanno conosciuto, in modo particolare da cognati, nipoti e cugini. SPETER Barnas Pogreb v vasi V čedajskem Spitale nas je zapustu Luigi Morpurgo iz Bamasa. Imeu je 75 liet. Luigi je puno liet živeu po Italiji zavojo diela. Taz Torina, zadnji kraj kjer je biu, se je varnu kako lieto od tegà. Nie puno cajta, ki mu je umarla žena. Z njega smartjo pa je v žalost pustu sina Paola, neviesto, navuoda, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivu v Bamase, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 16. obrila popudan. Aleksej e la sua squadra sul podio più alto a Vicenza squadra, ed al loro allenatore Lucio Marega con l’augurio di mantenere così alte le prestazioni anche ai prossimi campionati nazionali. Siamo proprio orgogliosi di scrivere notizie così belle che riguardano i nostri bambini e ragazzi impegnati in vari sport e discipline. Poche settimane fa abbiamo scritto di tre ragazzine che si sono distinte a Bo- logna nel pattinaggio artistico, ora di Aleksej. Sappiamo però di altri bambini e ragazzi che stanno lavorando davvero bene, con risultati brillanti. A tutti un “bravi” di cuore. Dokjer je bla butiga v Dolenjim Marsine, sta jo daržala on an njega žena. Tele zadnje lieta niesta bla vič pravega zdravja, takuo Mačeta je šu živet h hčeri Anni. Z njega smartjo je v žalost pustu njo, druge hčere Tereso an Nerino, sina Luigi-ja, ženo, neviesto, zete, navuode an vso drugo žlahto Njega pogreb je biu v sri-edo 11. obrila popudan v Dolenjim Marsine. Podboniesac / Francia Triste notizia dalla Francia Dalla Francia ci è arrivata la triste notizia che Rino Mar-seu ci ha lasciati per sempre. Rino è nato il 30 dicembre 1930 a Pulfero. Erano quattro figli in famiglia. Nel 1954 si è sposato con Liliana Cuco-vaz. Dalla loro unione sono nati tre figli: Gigliola, Marino e Jean Pierre. Alcuni mesi dopo il matrimonio Rino ha dovuto emigrare per trovare un lavoro che gli permettesse di mantenere la famiglia che si stava formando. Prima andò nelle Ardenne, poi in Belgio, in Germania, Svizzera e infine, nel 1961, a Morvillars in Francia, dove lavorò Qtelasbena f matica ^Glasbena matica Speter ul. Alpe Adria, 69 Tel. 0432.727332 - \ > - • Koncert so #mogoiili: Urad RS za Slovence I v zamejstvu in po svetu S Deželni sedež RA) v Trstu GLASBENI SPLETI KONCERTNA SEZONA 2006/2007 JARARAJA DANES, 19. APRILA 2007, OB 20.30 TELOVADNICA NA LIESAH - GARMAK # M Banca di Cividale WM Il * MMMMmmrnS novi mata]ur 1? Četrtek, 19. aprila 2007 Na koncu 2006 sojih v Dreki zaStiel dva vič Ankrat v Dreki je bluo pu- punejo an “kondominjo”. no ljudi, an nie Se puno liet Parvi dan lieta 2006 je tle od tegà ne, kar je bla koriera, Zivielo 161 ljudi: 73 moZkih ki s Krasa je paršla v dolino, an 88 žensk. V liete se nie ro-puna Suolarju, ki so hodil na diu obedan otrok. Te zadnji, sriednje Suole v Skrutove an ki se je rodiu v telim kamune dielucu, ki so hodil v Manzan je Kimberly Gus. Živi na Bri-kandreje plest. V nediejo je egu z mamo Dolores an s ta-bluo, le na Krasu, gor par Be- tam Massimam. Rodila se je putu an ta par Mauriziu, puno lieta 2004. ljudi. V liete 2006 so v dreSkem Bli so vasnjani, ki so hodil kamunu umarle dvie Zenske, igrat na karte, hodil so tudi iz V kamun je parslo živet Sest doline za pojest kiek dobrega ljudi: Stier možje an dvie Zen-an domačega. Glih takuo je ske. ProC sta šla dva moža. bluo v oštarijah par Namorje, Na 31. diCemberja 2006 drena Briegu, par Komardine an Ski kamun je Steu 163, dva na Razpotju. Seda v Dreki Zi- vič ku na začetku! Na pari Se vi tarkaj ljudi, de vsi kupe na- ries ne! Planinska družina Benečije nedelja 22. aprila MIJA (1.237 m.) skupaj s SPD Gorica - lahek, primeren za družine. Ob 8.00 začetek poti pri Stupci - do koce, kjer o pudan bo pasta za vse, je parbližno 1.30 ure hoje, od koče do varila Se druge pol ure - popudan povratek v dolino po Pradolu odg. Boris in Mira (tel. 0481/81965) torek 1. maja KRN (2.244 m.) odg. Giampaolo 0432/1845211 - Daniela 0432/714303 Vittoria Trusgnach, Polen-tarjova iz Hostnega, je v pan-diejak 16. obrila dopunla 80 liet. Živi v Cedade, an je puna dobre volje... De se dobro darži, se vide od fotografije. An tle zdol, za ji uoSčit vse dobre, prepišemo adno piesam, ki ji je zlo všeč. Pruzapru be-siede so ble po laško napisane, mi smo jih prepisal v našem slovienskem dialektu, saj Vittoria je iz naših vasi an po slo-viensko so ble parve besiede, ki jih je v nje življenju čula. “Te zahvalen Buog, de san do tle partapu, jih nieniam Se osamdeset, pa hitro pridejo. Če pridem do osamdeset, naj pridem še do adananosamdeset, te prosin pa, de na bom obedne-mu na pot. Me nomalo povserode boli, an tudi koliena se tresejo, pa mislem, de bi mogla prit Se kar dobro do dvaanosamdeset. Muoj Buog, parpomagajmi prid tudi do trianosamdeset, sa’ imam za narest Se kiek dobrega za mojo družino an za me. Imam kake težave an vien, de san že “zdriela”, pa do Stieranosamdeset mislem, de morem prit, bašta se dat nomalo kuraže. Se vie, de cajt teče hitro napri, pa če bi mogla, bi rada paršla an do petanosamdeset. Poznam puno parjatelju, ki brez se previe potit, so paršli do Sestanosamdeset. Muoj Buog, dafa de nucaš glih mene, saj imaš pune Nebesa, gor si jih parklicu puno, tudi iz moje vasi. Vien, de niesam vič frišna, pa —---------------Kronaka “ Rodila se je v Polentarjovi hiši v Hostnem Vittoria je imiela rojstni dan pustime par mieru do sedama-nosandeset. Vien, de za prit do osamano-samdeset, je ku udobit na loteriji. Muoj Buog, te na vprašam nič posebnega, samuo če morem prit, počaso počaso, do devetanosamdeset. Kar genjamo Stiet.. ..anosan-desei, moremo prit tudi do devetdeset. Ben, viem, de bi teu an me vprašat: ma niesi pru maj zado- voljna, sodisfana? Muoj Buog, si lepuo zastopu, zvestuo bi paršla do stuo. Te zahvalem a n odpustimi, če san previč uagala. Pa san Sigurna, de na te niesam nikdar pozabila. Samuo v te zaupam, an naredi, kar želiš, an za kar mi ostane za živiet, te prosim samuo no stvar: ciele-mu svetu... zdravje an ljubezan med ljudmi. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOSNA SLIKA V noči na torek bo hladna fronta hitro prešla naše kraje. Za njo se bo spet okrepil zračni tlak. DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it ČETRTEK, 19. APRILA • Povečini bo zmerno oblačno, več oblačnosti bo prehodno v gorah in v predalpskem svetu. Dopoldne bo ob morju in v nižinah pihala zmerna burja, čez dan šibki krajevni vetrovi. PETEK, 20. APRILA Zmerno oblačno bo, prehodno lahko spremenljivo. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. Naini2|a temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina 9/12 20/22 Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Obala 12/15 17/19 10°C 4°C Najnižja temperatura (°C) NajviSja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 7/10 21/24 Obala 12/15 17/20 12°C 6°C OBETI V soboto bo v nižinah in ob morju zmerno oblačno, v gorah spremenljivo z možnostjo posameznih ploh. V nedeljo bo predvidoma zmerno oblačno. Ure sonca Sonca magia nizka obl. Megla Zmanjšana vidjivoit Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) Nevihta Sneg jasno z mamo obi sprwwilj. oblačno pattino obi lokalni zmeren mo («n rahla zmama mo in« obiln« o 12 ali vai <5 »-12 0S 6-1 Qz yt & 3 al manj £) = =4= O a/ 5-6m/i / >6 m/s i 0-5 mm i è 5-10 mm i i i i 10-30 mm i i è i 4i >30 mm j * Informacije za vse 16.40,17.40,18.45,19.55 , 22.15*, 22.40** * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina 2elezniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 11 GIUGNO / 9 SETTEMBRE 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00, 7.27*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,12.37*, 1 3.1 7,1 3.37*,1 3.57, 15.06,15.50,17.15,18.15, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 7.30, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 13.00*, 13.40, 14.00*, 14.20, 15.26, Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. APRILA Škratove tel. 723008 - Cedad (Fontana) 731163 Njivica 787078 Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL 187-845097 Kmečka zveza Cedad.. ..703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Cedad ...700700 Cedajska knjižnica ...732444 Dvojezična šola ...717208 K. D. Ivan Trinko ...731386 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727325 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 22. APRILA Klenje- Api Cedad (izCedadapmotManzanu) SRIEDA 25. APRILA Klenje - Esso Cedad (iz Čedada pruot Vidnnu) - Tamoil v Karariji