V OSNOVNIH ŠOLAH SMO POSKRBELI ZA MALICE UČENCEV, V SREDNJIH ŠOLAH PA JE POLOŽAJ ZELO RAZLIČEN, NAJPOGOSTEJE PA ODViSEN OD IZNAJDUIVOSTI
Mizica pogrni se na srednješolski način
Že Grki so rekli, da s praznim želodcem n/ moč študi-rati. Mi pa smo v preteklosti dodali še, da prazna vreča ne more stati. Bržkone tem trditvam ne gre oporekati, že zavoljo tega, kerje vsakdo vse to lahko poskusil na svoji koži. Pa vendar se še dogaja, da našo mlado šolajočo se generacijo iz dneva v dan pehamo, da tudi sama to občuti.
V naših srednjih šolah mla-dostnikom organizirano nudi-mo velike količine znanja, redke pa so šole, ki jim nudijo tudi organizirano in primerno prehrano v času šest ali več ur trajajočega pouka.
Da se ne bi razumeli napak, niso le šole krive za tako sta-nje. Marsikje so se znašli po svojih močeh in učencem nu-dijo osnovno malico, vendar podatki kažejo, da gre za mnogo bolj pereč problem, kot si dejansko to mislimo.
Začnimo od začetka!
Ekonomska   srednja   šola.
Po besedah ravnatelja Haf-nerja malica okoli 18 odstot-kov učencev. Avtomat za to-ple napitke uporablja 20 od-stotkov učencev. Malico šola kupuje v trgovini. »Pripravili smo že prostor za obedova-nje učencev. Računali smo na hrano iz nove tovarne K<h linske. Zato smo podaljšali
glavni odmor na 20 in opol-danski na 45 minut. V lanski anketi je polovica učencev izjavila, da želi malico v šoli. Tovarna še ni zgrajena, mi nimamo sredstev za lastno kuhinjo, zato se moramo pač znajti.«
In taka iznajdljivost ni le odlika srednje ekonomske šo-le. Na gimnaziji Ivana Can-karja v Šubičevi ulici imajo učenci malico v organizaciji in na pobudo tretjih letnikov. Ti prodajajo malico za vse ostale. Na šoli pravijo, da ni-majo ne prostora ne gmotnih sredstev za lastno kuhinjo. Tudi na gimnaziji Vide Jane-žič na Poljanah nimajo lastne kuhinje in zaenkrat tudi orga-nizirane malice ne. Doslej so sicer prodajali sendviče, letos pa sta se osnovna organizacija ZSMS in šolska skupnost učencev zavzeli za boljšo de-litev malice. Ker boljšega na-čina od lanskega še niso našli,
tudi malice učenci ne dobe. Med glavnim odmorom posa-mezni učenci tekajo s šole v bližnje trgovine po malico. Lakota je pač lakota...
Na gimnaziji pedagoške smeri je bolje. V lastni kuhi-nji vsak dan pripravijo 430 malic, za učence in učenke, ki niso iz Ljubljane, a imajo pouk tudi v popoldanskih urah, so organizirali kosila. Le-ta dobijo vsak dan iz so-sednje         vzgojnovarstvene
ustanove Ane Ziherl. Na šoli je 780 učencev, torej se je za malico odločilo okoli 60 od-stotkov srednješolcev.
Ravnatelj šole za oblikova-nje, Cetin, nam je dejal, da ima pri njih vsak učenec mali-co v lastni režiji. »Imeli smo kuhinjo, pa jo je sanitarna inšpekcija zaprla. Že sama šola je v hudi stiski z učnimi prostori, tako da na kuhinjo sploh ne moretno pomisliti. Da o prepotrebnem denarju še govorim ne!«
Ce bi se danes odločal za srednjo šolo, tedaj bi se zanes-ljivo vpisal v šolo za medicin-ske sestre. Ravnateljica Gra-diškova pravi, da imajo 600 učenk na šoli. »Od tega jih je 260 v domu. Te imajo ure jeno prehrano. V šoli imamo toplo malico, na katero je naroče-no 350 učenk, ki sicer niso v domu. Imamo svojo kuhinjo, tako v šoli kot domu. Učen-ke, ki niso iz Ljubljane, pa lahko v domu tudi kosijo.«
Žal je to med srednjimi šo-lami v Centru redek primer!
V šolskem centru za vzgojo pisarniških kadrov je okoll 600 učenk in učencev. Malico
dobijo iz kuhinje šolskega go-stinskega centra.
V šolskem centru za bla-govni promet in gostinskem šolskem centru imajo skupaj v dveh izmenah 2000 učencev, na dan pa pride iz kuhinje 1000 malic. To pomeni, da je na malico naročen vsak drugi učenec. Izbira pa lahko med sendviči, hot-dogom ali peci-vom. V šolskem zdravstve-nem centru na Šaranovičevi se učenci mesečno naročajo na malice. Po grobi oceni ma-lica (seveda organizirano) okoli 400 učencev, kar je prek 50 odstotkov vpisanih na to šolo.
Ko smo povprašali na vzgo-jiteljski šoli, učenke še niso imele organizirane malice. Zaradi organizacijskih težav so začeli z redno preskrbo ma-lice 1. oktobra. Od skupno 691 učenk se jih je za malico iz šolske kuhinje odločilo kar 70
odstotkov.
Pregled kaže, da je med srednješolci in šolami veliko razlik. Medtem ko imajo nek-je idealno poskrbljeno za pre-hrano, morajo drugje učenci v pičlo odmerjenem času stati v vrstah pred kioski, ki nudijo ekspres »specialitete« v obliki hot-doga, ali pa se gnetejo po trgovinah za sendvič, morda kruh in jogurt. V naglici, ko se potem vračajo v šolo, pa le malokdo pomisli na promet. Nekaj nesreč je v minulih le-tih že bilo. Kdo bo kriv, če bo prišlo še do kake?
Kultura prehranjevanja pri nas je še zelo majhna. Kaj mo-remo, če tudi šole ne morejo storiti (največkrat) ničesar, da bi se tudi tu kaj izboljšalo. Ostaja pa vprašanje, kdo je odgovoren za reševanje tega problema.
Samo ne recite mi, lepo pro-sim, da družba...!
 Iztok Lipovšek