Poglobimo se v življenje in delo rudarja
Toplega julijskega jutra smo se sestali s predstavniki samoupravnih organov ter političnih organizacij rudnika. Sproščeno 'smo načeli vprašanje, ki je vedno živo in aktualno: kakšna je proizvodnja?
V prvem polletju je bila povprečna dnevna proizvodnja 10.565 ton. 12. junij je dal celo 11.050 ton. Doslej največja proizvodnja v zgodovini rudnika. V juliju je bila najvišja dnevna proizvodnja 10.080 ton, [najmanjša pa 8.500 ton. Tako bi bilo povprečje v juniju le 9.185 ton dnevno. Zakaj se je proizvodnja tako zmanjšala? V rudniku še vedno primanjkuje rudarjev. Za realizacijo proizvodnega plana je stalež zaposlenih premajhen. V poletnih mesecih tudi rudarji najraje odhajajo na dopust. Toda prav zaradi pomanjkanja jamskih delavcev ljudem v teh mesecih, vsaj vsem ne morejo dati dopustov. Zato si z bolniškim staležem sami povišajo za nekaj dni odmor, ki ga izkoristijo zase.
Ne bi bilo prav, če bi iskali slabše vzroke proizvodnje v juliju le v pomanjkanju rudarjev. Že prej smo načeli vprašanje bolnih. Dosedanje analize so pokazale, da boluje več rudarjev iz mesta Velenja kot iz okolice. Nedvomno rudarji iz mesta pomagajo okoliškim kmetom in si tako
zaslužijo ozimnico. Pred nedavnim smo imeli konkreten primer, ko se je rudar urezal s koso pri kmetu, kjer je kosil. Bolnico zanj pa naj plača rudnik. Saj rudarju ne zavidamo ozimnice. Dobro pa vemo, da je že osemurno delo v jami dovolj naporno. Temu se potem pridruži še osemurni delavnik na polju. Posledice so jasne: zmanjšana fizična odpornost, ki ima široko odprta vrata klicam bolezni. Tako oškoduje sebe in podjetje!
Napačno bi bilo, če bi hoteli zapisati, da se je zmanjšala storilnost. Na 91. etaži so odkopni učinki zelo visoki, celo do 15 ton na moža. So pa čela, kjer so težki delovni pogoji. Tako je delo v vročini do 30" C zelo naporno. In kljub temu je storilsnost od 10 do 11 % večja od lanske.
Od 1460 rudarjev je v jami vzhod v bolniškem staležu do julija 90 ljudi. Ce pa ga primerjamo s staležem v zimskih mesecih, je stoprocentno večji. Isto je v jami zahod. Zanimivo pa je, največ bolnih do 30 dni. Od 90 v bolniškem staležu je 78 bolnih do 30 dni in le 12 več kot 30 dni. V jami zahod je bolnih do 30 dni 21 rudarjev in le 6 nad 30 dni. V razgovoru bo predlagali ■ več in ostrejšo kontrolo bolnih. Že doslej sta- jih obiskala socialna delavca.
Vendar pa se pridružujem mne-
nju, da je glede bolnih ntijno več in poglobljeno delati s slehernim rudarjem. Dolžnost vseh vodij čel in vodij oddelkov ni le v povečanju proizvodnje. Še pomemb-
nejši bi jim morali biti ljudje, ki proizvajajo. V jami vzhod že ima vsak vodja čela spisek svojih ljudi. Pozna jih tudi po priimku. Najbolj pogosto pa jih poznajo le po imenih. Ali se vam ne zdi, da bi se tudi rudarji bolj navezali na nadrejenega, če bi čutili, da se za vsakega zanima. Je poročen? koliko ima otrok? kakšna je družina? kaj dela v prostem času? in še vrsta drugih vprašanj je, ki bi jih morali vodilni rudarji v. jami poznati in šele po analizi teh ravnati s posameznikom. Poznati pa bi morali tudi zdravstveno stanje rudarjev. Zdravstveni karton ima te podatke. Mogoče mnogi vodje čel o tem niso razmišljali. Zato bi bilo prav, da M prav njihove odnose z rudarji v izobraževalnem delu še posebej poudarili. Zakaj vse to? Dobro vemo, da je s človekom, ki ga poznamo, laže delati. Laže bomo presojali upravičenost njihovih bolezenskih izostankov. Zato bomo tudi neposredno vplivali, da bomo bolniški stalež zmanjšali. In ob tem ponovno poudarimo: »Človek je najdražji zaklad v socializmu!« Dobro razumevanje rudarjev na de-
loviščih pa pomeni, odkrivanje notranjih rezerv. Odvrgli smo birokratski odnos do ljudi, dvignili njihovo delovno moralo in vplivali na povečanje proizvodnje.
Res pa je, da te naloge, o katerih ne govorimo dostikrat, niso lahke — in zelo odgovorne!
Z decentralizacijo upravljanja smo hkrati prenesli tudi odgovornost za delo, odgovornost za ljudi, zato so dolžnosti slehernega nadrejenega danes toliko večje. Nujno potrebno je glede bolniškega staleža zaostriti disciplino rudarjev. Na toplih deloviš-čih imajo rezervno perilo. Skrb rudarja pa mora biti, da bo suh. Zelo redki so, ki slečejo prepoteno majico in oblečejo ono za izvoz. Lahko si mislite kako vpliva mokro perilo na človeka, ki je izpostavljen prepihu!
Da, poglobimo se v vsakega rudarja! Pri vsem tem pa angažiraj-mo tudi politične organizacije: sindikat in Zvezo komunistov. Po-iščimo še druge skrite notranje rezerve, ki bi jih lahko v proizvodnem delu izkoristili!
Ne bi bilo prav, da bi le ugotavljali vzroke za zmanjšano proizvodnjo. Vedeti moramo, kako jih bomo odpravili.
Če upoštevamo, da so nekateri rudarji odšli na dopust in je
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi letos so mladi rudarji proslavili rudarski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo.
Stroj in podgradnja OMKT v jami zapad
PO OTVORITVI OTROŠKEGA
IGRIŠČA
v katerega smo vložili preko 28.000 prostovoljnih ur, v vrednosti
(Nadaljevanje s 1. strani) bližina praznikov v juliju negativno vplivala na proizvodnjo, da bolniški stalež narašča, potem moramo nujno in z vso resnostjo odstranjevati pogoje, ki silijo rudarja v bolniški stalež. Z večjim razumevanjem in spoznavanjem vsakega rudarja bomo laže objektivno vsakega presojali in mu preko socialne službe podjetja tudi pomagali.
V jami je bolniški stalež za sedaj 7,5 %, rudniško povprečje je sedaj manj kot 6%. Zdi se mi, da je prav tako, kot ravnajo na neki etaži. Vsi vedo, da jih od 70 rudarjev manjka lahko le 8. V
kolikor to število še zmanjšajo, omogočijo več dopustov v poletnih mesecih.
Razšli smo se in vsi občutili, da je bil razgovor zelo koristen. V nas vseh pa je ostala ena sama, močno poudarjena in svetla misel: Spoznavajmo rudarje, poglobimo se v njihov notrajni svet, v njihovo življenje!
Potem jih pridobimo. Pomagali smo jim in pravilno presojali njihovo delo. S tem pa smo posredno vplivali na proizvodnjo. Sproščen in zadovoljen delavec več ustvarja, je poznan stavek, ki velja tudi za delo v jami.
Radostni, z nasmejanimi obrazi in presrečni, so ob navzočnosti našega dragega tovariša Franca Leskoška - Luke naši najmlajši prerezali vrvico in v trenutku je bilo otroško igrišče zasedeno.
Iz vseh slik z otroškega igrišča lahko opazimo, da preveva nepopisno veselje naših otrok
nad 11 milijonov dinarjev, smo bili prijetno presenečeni, ko je sprejelo prve obiskovalce.
Prepričani smo, da je vsak navzočih občutil zadovoljstvo ob pogledu na lepo igrišče in mu zato ni žal opravljenih prostovoljnih ur
Največje veselje pa sta bila vrtiljak, na katerem so se otroci vrstili drug za drugim, in bazenček, v katerem je bil živ žav skoraj
do večera.
OTROCI, IZPOLNIMO OBLJUBO, KI SMO JO DALI OB OTVORITVI: »CUVAJMO NAŠE IGRIŠČE!«
Gugalnice, leseni konjički, avtomobil, kamion, lokomotiva, avion in druge naprave so zaživele.
Velenje je mesto cvetja
Vsi vemo, da Velenje brez cvetja ne bi bilo tisto kar je. Vsakega tujca, ko pride v naše mlado mesto, preseneti nekaj, kar si takoj ne zna razložiti. Toda sčasoma se mu i posveti, da vse moderne zgradbe in novi objekti imajo še neki posebni mik in privlačnost, neko plemenito lepoto, kar jim daje le čudovita okolnost prelepih nasadov in s cvetjem okrašene stanovanjske zgradbe.
Vsi Velenjčani se tega zavedamo in stremimo, da bi zgled našega mesta še olepšali. Naši bal-
Še nageljček, ki ga je pripelo mlado dekle, naj krasi mlade prsi
koni nudijo čudovit pogled in zato zahvala predvsem stanovalcem samim, ki se trudijo, da bi svo je domove čim bolj okrasili z okrasnim zelenjem in cvetjem. Pri tem pa so tudi primeri, ko nekateri stanovalci v svoji vnemi tudi pretiravajo. Tako vidimo, da so nekateri balkoni in okna čisto zatrpani z raznim zelenjem in cvetjem, kar je seveda zopet pretirano in nam ne nudi več lepega okusnega pogleda, temveč nas spominja na majhne vrtove v poslopjih.
Kako moramo okrasiti naše balkone, da bodo okusni? Predvsem naj bomo vedno zmerni, kar nam vsaka prevelika vnema škoduje in kvari izgled.
Najbolj primerne rastline na balkonu, ki gledajo na južno stran, so pelagonije in petunije, s katerimi ne smemo preveč varčevati pri nasaditvi. Na tekoči meter zabojeka nasadimo vsaj 10 komadov enih ali drugih in to v dveh vrstah. V prvi vrsti navzven sadimo viseče, v drugi vrstici pa stoječe primerke. Lahko pa postavimo na balkon tudi kakšen oleander ali pa košato palmo.
Če hočemo, da nam bodo cvetlice v zabojčkih lepo uspevale, moramo vsako leto zemljo zamenjati in sicer naj bo ta dobra, kompostna, pregnojena zemlja. Cvetlice zalivamo poleti vedno zvečer, ker se ponoči cvetje bolj osveži in opomore, da lahko po dnevi kljubuje žarkom sonca.
Na severni in senčni strani pa sadimo predvsem gorenjske nageljne, gomoljčaste begonije ali pa kakšen slak in postopamo podobno kot s cvetlicami na južni strani.
Pozimi rože z balkonov odstranimo in jih spravimo v primerne kletne prostore, seveda z zadostno svetlobo. To opravimo že v jeseni pred prvo morebitno hujšo slano. Sadike, ki so v zemlji, pomladimo s tem, da jih obreže-mo in sicer tako, da odrežemo vse stare poganjke in zemljo zrahljamo. V tem času zalivamo le nekajkrat na mesec, odvisno od toplote v kleti.
V zgodnji pomladi, ko zopet za-bojčke z rožami postavljamo na balkon, je zaželeno, da jih damo najprej ob zid v zavetje, da se postopoma navadijo močnejše svetlobe, sonca in vetra. V slučaju manjših slan ves zabojček s cvetlicami prekrijemo s primernimi lipami zaradi zaščite.
Tako kot za izgled na zunaj, moramo stremeti, da imamo sama stanovanja lepo in okusno de-korirana s primernim zelenilom. Še tako okusno in moderno stanovanje brez rastlin ni popolno.
Za katere rastline se bomo odločili? Najbolj primerno in standardno zelenje so razni fikusi (širokolistni, ozkolistni, zelnati, itd.), philodendroni, arocarije ali sobne smreke, sansiverije in podobno. Vse te rastline dejansko niso preveč občutljive, seveda če z njimi pravilno ravnamo. Rabijo predvsem enakomerno toploto in vlago in sicer je na.inižja dopustna temperatura +8°C in najvišja 18 do 20" C. Paziti moramo predvsem pri zračenju stanovanja. Takrat moramo zgoraj na-
štete rastline umakniti v notranjost prostorov, da jih umaknemo z neposrednega mesta vdora svežega in po navadi hladnega zraka.
Te rastline moramo zalivati dvakrat tedensko in takrat temeljito, tako, da ovlažimo vso zemljo v posodi in ne samo ob rastlini. Večikrat moramo zemljo s kakšnim t>:|"imernim predmetom zrahljati, vendar tako, da ne ranimo korenin. Fikusi na primer ne rabijo preveč zemlje in lahko uporabimo zanje sorazmerno majhne lončke ali čebričke, vendar pa moramo zemljo vsako drugo leto zamenjati in sicer za to dobimo posebno zmešano, kvalitetno zemljo, ki jo je lahko dobiti v naših vrtnarijah.
To bi bilo nekaj kratkih navodil in v spodbudo našim Velenj-čanom, da bodo še bolj okusno in primerno krasili svoje zgradbe in stanovanja. Drugič pa zopet kaj.
Z ZASEDANJA CDS
Dne 17. 7. 1963 se je vršilo XV. redno zasedanje Centralnega delavskega sveta.
Na tem zasedanju so bili med drugim sprejeti naslednji sklepi:
1.	Potrebno je zaostriti in povečati napore, da dosegamo planirano proizvodnjo. Vsak je v okviru svojega delovnega mesta odgovoren za točno in dosledno izvrševanje vseh delovnih nalog, da bodo planske izvršitve dosledno izvršene. Za izvršitev te naloge zadolžujemo vse odgovorno tehnično osebje vključno vodje čela.
2.	Dnevno proizvodnjo dvigni-mo na dnevni povpreček 10.000 ton/dan z izkoriščanjem notranjih rezerv, oziroma odklanjanjem tekočih nedostatkov in šele nato preidimo na nedeljsko proizvodnjo, s katero dosegajmo samo nadplansko proizvodnjo. Dnevni povprečki naj znašajo:
za jamo zapad	1800 ton/dan
za RŠC	800 ton/dan za jamo vzhod 7400 ton/dan
Skupaj:	10.000 ton/dan
3.	Da bomo dosegli planirano proizvodnjo, moramo urediti zlasti naslednje:
a)	Zmanjšati stalež bolnih za jamska obrata na planirano višino in to za 30 + 7 = 37 delavcev;
b)	Iz zunanjih obratov premestimo v jamo ono delovno silo, ki naj perspektivno ostane stalno zaposlena v jami;
c)	V jamskih obratih preglejmo sistematično vsa delovna mesta in povečajmo število zaposlenih na pridobivalnem delu na račun delovnih mest, ki niso proizvodnega značaja;
d)	V jamskih obratih napravimo vse, da zastoje na mehanizaciji zmanjšamo na minimum. Komercialni sektor in tehnični sektor morata takoj ukrepati, da se nujen reprodukcijski material, potreben za proizvodnjo, pravočasno nabavi;
e)	Naj se pregledajo vsa delovna mesta, kjer je mogoče zaposliti invalide in onemogle delavce pa kvalificiraj mo za ta predvidena delovna mesta prvenstveno v jami, kjer naj nadomestijo delovno silo, ki je sposobna za pridobivalna dela;
f)	Elektrostrojni obrat mora prvenstveno delati za proizvodne obrate z odgovarjajočo kvaliteto popravil;
g)	Letne dopuste vodilnega in nadzornega osebja koristimo po planu tako, da je redne proizvodne naloge stalno mogoče zadovoljivo izvrševati.
h)	Jamo na kompleksu OMKT zapad uredimo tako, da čim hitreje, a najkasneje do 15. VIII. dosežemo ciklus 6 rezov na dan. Izdelaj mo predlog za nagrajevanje delavcev na poizkusnem čelu.
4. V zadnjem času opažamo znatno poslabšanje kvalitete izkopanega premoga, predvsem s povečanim dodatkom jalovine, ki je pri naših odjemalcih že v večjih primerih povzročila motnje na generatorjih in kotlovskih napravah. Reklamacije so se pomnožile v taki meri, da resno ogrožajo renome podjetja na tržišču, RLV se že nahaja zaradi tega v postopku pred razsodiščem gospodarske zbortiice.
Zaradi tega do skrajnosti zaostrimo ukrepe za kvaliteto. Vso na trak pripuščeno jalovino naj obračunamo povzročiteljem količinsko in vrednostno, kot tudi s tem nastalo škodo. Pooblaščamo odgovorno osebje na kontroli prevoza po trakovih, da v primerih, če opazijo jalovino, ustavijo
proizvodnjo v tistem delu transportnih trakov oz. obrata, odgovorne pa se preda v postopek disciplinski komisiji.
5. Delovno disciplino in delovno odgovornost moramo zaostriti. To velja zlasti za točno izvrševanje postavljenih proizvodnih nalogov, dalje za odpravo okvar iz malomarnosti in za odpravo neupravičenih izostankov z dela ali izostankov zaradi namišljenega bolovanja.
a)	V zvezi z neopravičenimi izostanki zaostrimo odgovornost do take mere, da se povzročiteljem neopravičenega izostanka za tekoči mesec ukine presežna vrednost (ekonomski presežek) točke po pravilniku o delitvi osebnega dohodka in izplača osebni dohodek le v nominalni vrednosti 1,60 btto — točka. Posebno zaostrimo to vprašanje v dnevih po veselicah in sploh ob ponedeljkih. Vsak primer zakrivanja neopravičenega izostanka od odgovornega osebja smatraj-mo kot disciplinski prekršek.
b)	Planiranje dopustov spremenimo tako, da za vsako delovno enoto planiramo dopustno število izostankov in je tedaj večja možnost izkoriščanja dopustov odvisna od zmanjšanja staleža bolnih. Predvsem vodje
(Nadaljevanje na 4. strani)
Rudarska godba iz Fonsdonrfa (Avstrija) je 3. julija gostovala v rudarskem Velenju
Nekaj misli o astronavtiki
Stara, verjetno tako stara kot človek sam, je njegova zamisel in želja, da bi se osvobodil zemeljske privlačnosti in poletel v dalnji prostor — vsemirje.
Dolga leta so minila od prvih sramežljivih poskusov, od prvih kitajskih raket na črni smodnik pa vse do očeta moderne astronavtike K. E. Ciolkovskega, ki je prvi matematično obdelal problem letenja z raketo.
Če hoče človek vzleteti v med-planetarni prostor, mora premagati privlačno silo zemlje. Zato je potrebna prav velika hitrost, ki znaša okoli 11,18 km na sekundo ali 40.250 km na uro.
Vozilo, ki lahko doseže tako hitrost in ki tudi ustreza vsem drugim zahtevam, veljavnim za tako podjetje, je raketa. Raketna tehnika je v našem času že tako napredovala, da je tej nalogi kos. Tako Sovjetska zveza kot ZDA že gradita rakete z več 100.000 kg potisne sile.
Od česa pa je odvisna potisna sila?
Potisno silo dajejo plini, ki nastajajo v raketi po gorenju in u-hajajo skozi šobo (De Lavalov mlaznik) na enem koncu rakete. Gibalna sila hitro iztekajočih plinov (2.000 do 3.000 m/sek.) vzbuja po zakonu o akciji in reakciji protiučinek, ki žene raketo v nasprotno smer. Impuls, ki ga dajejo iztekajoči se plini, je odvisen od njihove gibalne količine, t. j. od množine plinov, ki uhajajo v časovni enoti in od njihove hitrosti. Ta pa je odvisna od temperature, ki nastaja pri gorenju. Med gorenjem je potisna sila praktično stanovitna. Zaradi uhajanja plinov pa se masa te rakete postopoma manjša, kar je vzrok, da se hitrost rakete vedno bolj veča. Končno hitrost rakete izračunamo iz naravnega logaritma mas, (to je razmerja med maso rakete z gorivom ob vzletu in koristno maso po dogo-ritvi rakete), množeno s hitrostjo izpušnih plinov.
Če zapišemo enačbo Vx = V0 ln M0/M, kjer je v0 hitrost iztekajočih plinov M0 masa polne in M masa prazne rakete, bi po tej enačbi
dobili le teoretično končno hitrost, ker tu nismo upoštevali zračnega upora.
Če bi hoteli dobiti hitrost rakete, ki je potrebna, da se ta odtrga od zemeljske privlačnosti, bi morali imeti razmerje mase okoli 40. To je s tehničnega stališča popolnoma nemogoča zahteva. Zato so se konstruktorji raket zatekli k večstopenjskim raketam.
Pri teh raketah podeli vsaka stopnja neko hitrost celotnemu sistemu. Ko dogori prva stopnja, avtomatično odpade; vžge pa se naslednja stopnja, ki s svojim delovanjem še poveča hitrost, s katero je raketa že letela. Na ta način je možno dosegati hitrosti, ki so potrebne, da se raketa osvobodi zemeljske privlačnosti.
O tem, da poznamo rakete na tekoča in trdna goriva, tu ne bi razpravljali. Omenil bi le to, da uporabljamo tekoče gorivo pri tistih raketnih motorjih, katerih moč se mora med letom spreminjati. Kaj takega je pri motorjih, oziroma raketah na trdno gorivo, nemogoče. To je hkrati tudi največja pomanjkljivost tovrstnih goriv.
Marsikdo se je gotovo že vprašal, kakšno gorivo uporabljajo rakete, s katerimi lansirajo SSSR in ZDA svoje satelite in vesoljske ladje. Pri sedanjih potisnih sredstvih gre za kemične procese med mulekulami goriva in oksidatorja. Med najbolj izdatnimi veljata kombinaciji ke-rosina (ogljikovodik s kemično formulo C10H2„, ki ga dobivajo pri frakcionirani destilaciji nafte) kot goriva in tekočega kisika (Oj) kot oksidatorja, ki daje izpušno hitrost 2.500 m/s ali pa hidracina (N2H4) in tekočega kisika in izpušno hitrostjo nekaj nad 2.500 m/s. V zadnjem času pa so premagali velike težave glede vskladiščenja tekočega vodika (—239,9°C) in kisika, ki ga sedaj največ uporabljajo kot visoko kalorično gorivo, saj podeli plinom hitrost okoli 3.500 m/s.
Ti podatki, ki sem jih navedel, veljajo le za ZDA, ker SSSR ne sporoči javnosti nobenih tehničnih podrobnosti. Na podlagi dejstva, da so ruske rakete pri enaki teži ameriških skoraj za 75 % močnejše, domnevamo, da uporabljajo ruski strokovnjaki kot gorivo tekoči vodik (H«) in tekoč fluor (F2). Ta kombinacija da teoretično izpušno hitrost okoli 6.300 m/s. Poleg teh najvažnejših goriv, ki sem jih naštel, bi omenil še kombinacijo anilina (C6H5NH2) kot goriva in soli trne kisline (HNO3) kot oksidanta. Še pred nekaj leti pa so mnogo uporabljali metilni (CH3OH) in etilni alkohol (C2H5OH) kot gorivo skupaj s tekočim kisikom. Ta kombinacija je dala izpušno hitrost plinov okoli 2.100 m/s.
Rakete na trdo gorivo uporab--ljajo za pogonsko sredstvo brez-dimne smodnike, ki so v glavnem kombinacija nitroglicerina in nitroceluloze, katerima so primešane snovi, ki zmanjšujejo njun eksplozivni karakter. Po
Olepševalno in turistično društvo Velenje sta razpisala nagradno tekmovanje za čim lepšo ureditev mesta. Posebna komisija nadzira delo hišnih svetov in ocenjuje.
Marsikateri hišni svet je že primerno uredil okolico stanovanja. Glede cvetja ne bi mogli biti nikjer v zadregi, saj ga je mogoče nabaviti v vrtnariji na račun skladov hišnih svetov.
Zal pa vnemo mnogih zavirajo nekateri nepridipravi, ki kradejo rože. Ne posameznih cvetov, ampak lončnice z gred pred stanovaji in z nizkih balkonov. Jasno je, da bodo take ljudi, če jih zalotijo, pošteno kaznovali. Nekako do septembra bo trajalo tekmovanje v ureditvi mesta. Nato bodo najbolj prizadevnim
tako da bi se v prihodnjem letu lahko začeli realizirati.
9.	Ker je investitorjem TE Šoštanj B potrebna garancijska izjava o dobavi premoga za to gradnjo, se RLV obvezuje, da bo povečane potrebe za novo termoelektrarno kril iz nove proizvodnje v starem delu jame. V kolikor bo investicija TE realizirana na našem področju, bo rudnik investicije za odpiranje starega dela financiral iz lastnih sredstev, v nasprotnem primeru pa iz naprošenih kreditov.
10.	Kadrovsko-socialni oddelek naj prouči možnosti, če bi bilo možno organizirati v stanovanjski skupnosti posebno službo, ki bi v primerih, da odredi zdravnik nego ali drugačno pomoč obolelim svojcem zavarovanca, to pomoč opravila na stroške zavarovanca.
Pri točki razno pa so bili sprejeti še sledeči sklepi:
1. Vloga elektrostrojnega obrata z dne 16. 7. 1963, ki obravnava problematiko elektrostrojnega obrata in razvoj tega obrata s
drugi svetovni vojni so v ZDA dosegli lepe uspehe z gorivom GAL-CIT. To je zmes bituminoznega asfalta s kalijevim perklora-tom. Njegova največja prednost pred drugimi trdimi gorivi je v tem, da se da vlivati v komore zgorevanja. Približno z istim gorivom polnijo 'znane ameHške rakete »Polaris«, le da je pri teh bituminozni asfalt zamenjan s sintetičnim kavčukom (polimeri-ziran butadien).
Na žalost tudi za to vrsto goriv ni nobenih točnih podatkov iz Sovjetske zveze. Vendar nekatere vesti potrdijo slutnje, da so tudi na tem področju dosegli ruski strokovnjaki lepe uspehe.
V Velenju so pred nekaj meseci ustanovili v okviru Ljudske tehnike raketni klub, ki dela na načrtu, da bi v drugi polovici avgusta lansirali prvo večjo raketo. O tem, kdaj bo in kje bo lansirana prva velenjska raketa, bomo občane Velenja pravočasno obvestili.
Tekavec Jože ml.
razdelili lepe denarne nagrade. Denarno priznanje pa ni toliko vredno kot zavest, da smo mesto, ki ga danes občudujejo domači in tujci, še bolj olepšali. Mesto rož, kot ga radi imenujemo, mora tako tudi ostati. Zato v lepi akciji, ki sta jo organizirala Turistično društvo in Olepševalno društvo Velenje, ne bi smelo biti nikokar, ki bi po svoje ne prispeval k čim bolj mikavni ureditvi našega mesta!
Ušla je modra papiga. V kolikor se je zatekla v katero stanovanje, naprošam poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov, Romih Fani, Šaleška 16/1, Velenje.
predlogom, da se dopolni organizacijska shema elektrostrojnega obrata in naj obdela shemo komisija, ki jo naj določi upravni odbor rudnika. Ta komisija je dolžna sestaviti novo shemo s potrebno obrazložitvijo in jo da v obravnavo komisiji za posebne dohodke pri CDS.
Navedena vloga je sestavni del tega sklepa.
2. Uprava rudnika naj v smislu odloka o dopolnitvah odloka o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, katerih odlok je bil objavljen v Ur. 1. SFRJ št. 19/63 in pričel veljati 15. 5. 1963, obračunava amortizacijo od svojih osnovnih sredstev in sredstev skupne uporabe v poslovnem letu 1963 od revalorizirane osnovne vrednosti.
Člani kolektiva, ki potujejo z ožjimi svojci na letni oddih v Fieso z našim avtobusom, ki vozi pogodbeno za avtobusno podjetje Celje, plačajo redne tarife v višini 75%, ostalih 25% pa plača rudnik iz svojih sredstev.
Z zasedanja CDS
(Nadaljevanje s 3. strani)
čel naj zaostrijo vprašanje kontrole namišljenih bolnikov.
c) Uprava rudnika naj pri pristojnih organih vloži predlog, da se zakoniti predpisi spremenijo v tem smislu, da bi prve tri bolniške dnine šle v breme samega zavarovanca.
Komisija za osebne dohodke se zadolži, da prouči in izdela predlog za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede na ukrep pod točko a in c tega sklepa.
6.	Kadrovsko-socialni oddelek rudnika naj prouči vprašanja dajanja dopustov za nego, če svojci zavarovanca zbolijo. Zadevo naj obravnavajo z upravo Zdravstvenega doma- in o rešitvi tega vprašanja poroča na prihodnjem zasedanju CDS.
7.	Na osnovi petmesečnega poslovanja opažamo, da ravnovesje med skladi in osebnimi dohodki
ni v skladu z izvršenimi rezultati po letnem družbenem planu.
Ekonomske enote naj ne povečujejo vrednost točke na račun neustvarjanja lastnih skladov, ampak le na račun povečanega uspeha dela! Na splošno zaostrimo finančno politiko tako v sredstvih ekonomskih enot, kot v centralnih sredstvih rudnika.
8. Glede na tržno situacijo in pa predvidene investicije v TE Šoštanj B in energokombinat pričakujemo večanje potreb po premogu, kar še v večji meri narekuje intenzivno in takojšnje delo na razširjanju odkopnih kapacitet, ker sedanje pri takem razvoju ne bodo zadostovale. V zvezi s tem je potrebno takoj začeti odpirati stare jame (varnostnih stebrov na starem jašku), ki vsebujejo cca 20,0 milij. ton lignita, in jih usposobiti za letno proizvodnjo 1,000.000 — 1,200.000 ton lignita. Pripravljalna dela naj se čimbolj pospešijo,
Tekmujmo v olepševanju mesta!
Šah v Velenju
Osrednji dogodek leta v Velenju, ki kaže prizadevnost velenjskih šahistov
Z vseh strani naše državi so prihiteli šahisti v rudarsko Velenje. Prvi delavski šahovski festival. Pokrovitelj festivala je bil podpredsednik republiške zveze sindikatov tovariš Leopold Krese. Z nasmejanih obrazov prišle-
cev si lahko sklepal, da so dobro počutijo v mestu. »Lepo je pri vas, vsepovsod cvetje!« pripomni šahist iz Maribora, »In kakšen čisti zrak!« primakne Dolenjec.
Pa k prireditvam. Prvi je bil brzopotezen turnir reprezentanc Slovenije — Jugoslavija. Zmaga elita Jugoslavije z desetimi točkami razlike.
Nato ves teden traja borba med sindikalnimi moštvi Slovenije. Devet ekip po 6 šahistov se zagrizeno bori za točke.
Zmagoslavna je ekipa Novinarja iz Ljubljane.
Osrednja prireditev festivala so bili množični dvoboji sindikalnih ekip s petsto sodelujočimi šahisti. Med šestimi sindikalnimi ekipami pa so zmagale naslednje: marborska, gorenjska in dolenjska. 18 naših šahistov je sodelovalo v celjski ekipi, ki je morala podleči močnejši gorenjski. Žal je nagajalo vreme in velika bitka med slovenskimi sindikalnimi ekinami je trajala pod streho gostoljubne osnovne šole M. P. Toledo.
2. julija ob 14. uri so ugasnile festivalske luči. Prvi delavski šahovski festival je zelo uspešno prestal ognjeni krst. Zamisel velenjske šahovske sekcije je postala dejstvo! In vsako leto bodo obnovili prireditev, ki bo povezala delavce — šahiste iz vse
Slovenije. Letos pet sto — naslednje leto tisoč sodelujočih.
Šahisti so se razšli in brezhibna šahovska organizacija, za kar nimajo malo zaslug tovariši: Jeriha, Dermol, Korun, Valenčak Milan in Gorjanc, ter lepote in
gostoljubnost mesta v cvetju, bodo nepozabne.
Nekateri člani sekcije pa se niso hoteli odzvati povabilu šahovske sekcije in pomagati, še danes jih ne moremo razumeti. Kljub temu naj še enkrat poudarim: Prireditev je zaslužila oceno Vzorno!
Laskavo priznanje ekipi je iz-
Šahovska sekcija DPD Svoboda Velenje jie imela 7. 7. 1963 redni /letni občni zbor, tokrat na Slemenu.	,
Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov. Med njimi je biLo tudi precej mladine in pionirjev. Iz poročil starega odbora je razvidno, d!a je sekcija v preteklem obdobju zelo živahno delovala. Na sekcijakem turnirju so ®i 4 člani pridobili III kategorijo, 12 članov pa IV. Sekcija je poslala 2 člana na okrajno šahovsko prvenstvo posameznikov v Rogaško Slatino, kjer ista se plasirala na 3. in 7. mesto. Od teh je 3-plasirami dobili pravico sodelovan ja na republiškem prvenstvu. Sekcija je organizirala tudii 6 brzoturnirjev iin 3 isiimiltanke. Najzanimivejša jie ibiila s šahovskimi velemojstrom Parmo. Od 25. maja do do 2. junija je bdi organiziram v Velenju »I. šah. delavski festival, ,kii naj bi imel 'v bodoče tradicionalen značaj. Program je bril zelo pester in v množični izvedbi. V tem tednu so bili na sporedu sledeči dvoboji: Mladinska reprezentanca Slovenije: Hrvatska 5 .in pol : 4 in pol, reprezentanca Jugoslavije: Slovenija rezultat 57:47, velemojster Porti.š iz Madžarske je igral siimultamlko na 10 'deskah 8:2, sindikalno ekipno prvenstvo Slovenije, na katerem je igralo 9 moštev, vštevši sind. moštvo RLV. Za zaključek tega festivalskega it edina pa ,so se zbrali šahisti iz vse Slovenije. Igrali so na 500 deskah iin sicer, celjski okraj proti Gorenjski. Ljubljana pioiti Mariboru, in Primorska proti Dolenjski. Zelo razveseljivo je, ida se jie sekcija trudila
rekel pokrovitelj festivala tovariš Krese. Prireditelji niso pozabili na zmagoslavne ekipe, niso pozabili na poedince, ki so žrtvovali dragoceni čas za uspeh. Niso pozabili na sodnike. Rudarske svetilke krasijo njihove domove in jih spominjajo na festivalske dni v rudarskem mestu.
Razveseljivo je, da je za prire-
za vzgojo mladega šahovskega kadra. Ustanovila jie šahovsko šolo iin podpirala šahovsko dejavnost po raznih šolah v občini. Rezultati so se zaradi tega pokazali; občinski pionirski prvak Hrastnik Ivan je zasedel ma okrajnem pionirskem prvenstvu 1-2. mesto, ter nato 4. mesto na republiškem šah. prvenstvu v Ljubljani. Občinska pionirska prvakinja Nahitigal Danica je zasedla »na okrajnem prvenstvu 1. mesto ter na republiškem 7. mesto.
Za prihodnjo sezono ima sek. cilja v načrtu bogat program. Šahovska šola bo v septembru 1963 nadaljevala z delom. V avgustu bo organizirala dvoboj med šahisti levega in desnega brega Pake. Za čim večjo popularizacijo šaha pa bo na fcotal-kališču priredila partijo živega šaha. V jeseni je predviden turnir po ekonomskih enotah RLV. V letu 1964 pa bo v Velenju >11. dlelavski šahovski festival, na katerem bi se maj zbralo čez 2000 šahistov in naj ibi bil mednarodni. Seveda bo v obdobju 1963-64 vrsta klubskih turnirjev, brzoturnirjev in simiultank.
Ob ikoncu občnega zbora je delovno predsedstvo izrazilo pohvalo in priznanje staremu odboru, prav posebno pa še neumornemu tehniiič. vodji Gorjanc Feridu.
Po zaključku obč. zbora je bil na Slemenu še tradicionalni šah derby Mežiška:Šaleška dolina z rezultatom 5:5.
Razpoloženje je bilo zelo vedro in vise mlado in staro članstvo si želi tudi v bodoče še podobnih izletov in srečanj.
-ZiK
Pokrovitelj festivala tov. Krese pozdravlja festival
ditev pokazal razumevanje in skrb tudi občinski odbor SZDL Velenje. Z denarnim prispevkom je omogočil simbolične nagrade najboljšim.
»Drugo leto na svidenje!« smo jim dejali! »Srečno!« Še vidim vedre obraze delavcev — šahistov, ki preživijo prosti čas v plemeniti igri. Odhajali so z gorečo željo v srcih, da nas leta 1964 zopet obiščejo.
Rudarske svetilke, ki so bile pod eljene posameznikom v spomin na šahovski festival
Šahisti med sabo
Delegacije občudujejo naše delo in naše mesto
Prejšnjo nedeljo je Velenje obiskala planska gospodarska delegacija iz Sovjetske zveze. V Jugoslaviji je že 14 dni. Delegacija si je med obiskom v Velenju ogledala rudarsko mesto in rudnik.
V razgovoru s predstavnikom samoupravnih organov rudnika so se gostje živo zanimali za delo samoupravnih organov. Delegacija je, polna lepih vtisov, zapustila Velenje.
' 14. in 15. julija pa so nas obiskali tovariši iz dežele vzhajajočega sonca. Tričlanska sindikalna- delegacija iž Japonske si je najprej ogledala rudnik, rudarski šolski center, nekatera stanovanja rudarjev in druge lepote mladega mesta.
Kljub dvojnemu prevajanju: najprej v angleščino in potem v japonski jezik, so se naši sindikalni delavci z japonskimi sindikalisti — rudarji — prav dobro sporazumeli.
Gostje so se predvsem zanimali za vlogo in delo sindikalne podružnice. Prav tako ni bilo malo vprašanj glede delavskega samoupravljanja.
Japonski rudarji so občudovali rudarsko mesto Velenje. Tudi razvoj delavskega samoupravljanja, ki je v velenjskem rudniku močno poglobljen, jih je, kot mnoge druge tuje delegacije, prijetno presenetil.
Ali je koristno, vključiti študenta v proizvodno delo?
Počitnice so. Študenti so prišli domov. Materino in očetovo oko se jih je razveselilo. »Družina je spet popolna!« so dejali. Kako vendar ne bi bilo srečno srce staršev, ko se jim vrnejo najdražji.
Že je minilo nekaj dni in zopet so se porajale prve novi skrbi. »Kako bom vzdrževal sina, hčer, naslednje leto?« Mlada usta veliko potrebujejo, obleči jih je treba.
Ni moj namen, da bi razpravljal o materialnih potrebah mladih ljudi.
Drugo, veliko pomembnejše vprašanje je, kako zaposliti mladega človeka v počitnicah. Naj mi kdo ne očita, da sem filister. Češ — le na delo bi priganjal mladino. O, in še kako jim privoščim deset dni vročega sonca ob morski obali, ali pa štirinajstdnevno taborenje. In še teden dni oddiha doma.
Še vedno pa razpolagamo z mesecem dni...
Živo se spominjam razgovora z izobraženo in dobro situirano materjo. Njen sin je dovršil prvi razred gimnazije. »Veste, sin je hotel delati. Ali mu naj branim? Pa sem ga pustila. Mesec dni je vsak dan prebiral premog v se-paraciji. Vsako jutro je vstajal ob petih. Še posebno pa zjutraj, ko se je oblekel v zamazano delovno obleko. Moj sin! sem si mislila.« Zazrl sem se v njene solzne oči. Nekaj časa molčiva...
Še sva razpletala misli o sinu, o delu. »Danes mi ni žal, da je delal. Ni mi za denar, saj pri nas ni pomanjkanja. Želela pa bi, da bi moj sin znal ceniti delo vsakega človeka. Naj občuti, kako trdo ga morajo mnogi služiti...« Res, pametne misli matere, ki ji bo sin nekoč hvaležen.
Vsi se ji pridružimo. Še vedno opažamo, da mnogo, mnogo mladih ljudi študira in upa, da bo nekoč sedelo v belih haljah za pisalnimi mizami. Naša družba noče birokracije. Hoče sicer izobraženca — intelektualca, ki
Zopet »srečno« - tovariši
Zvonec pozvoni. Na pragu se pojavi pismonoša s pismom v roki. Odda mi ga. Naslovljen je bil name in še večje je bilo presenečenje, ko sem spoznal žig — žig RLV. Z veseljem ga odprem in glej: Bilo je vabilo Sindikalne podružnice kolektiva RLV na družabni večer. Priredila ga je vsem tistim upokojencem, ki so bili zadnji čas upokojeni.
Tega vabila sem bil vesel. Kako ne bi bil, ko sem pa vendar zopet stopil med tovariše, ki jih vedno pogrešam. Zopet si seže-mo v roke in naši obrazi so nasmejani od pozdrava »Srečno«.
Bilo je v torek večer — večer pred našim praznikom 3. julijem. Godba igra, jaz stojim pred kulturnim domom. Z užitkom poslušam koncert naših in tujih gostov, še posebno mi je všeč naša godba. Ko jih zagledam, se spomnim na dneve, ko sem še kopal globoko pod zemljo. Težko mi je pri srcu, ko na to pomislim, saj sem mnogokatero uro veselja preživel s tovariši. Vendar — vse umre. Tako je minil tudi naš koncert in naši in tuji glasbeniki so odhajali.
Skupno s tovariši, ki smo bili povabljeni na družabni večer, nas odvedejo v kulturni dom. Obrazi tovarišev so zažareli. Vsi
smo bili veseli. Dobra kapljica nas je razgrela in bili smo vsi dobre volje. Kako ne bi bili, ko smo se zopet srečali, toda sedaj ne v črni obleki, črni od prahu premoga, marveč v praznični. Toda stoži se mi ko se spomnim na črno obleko, ki sem jo vedno Z veseljem oblekel.
Med tovariši, kolikor nas je bilo zbranih, je stekel vesel pogovor. Spominjali smo se vsega. Vendar spomine obujati je včasih hudo, ker se zavedaš, da tega ne boš mogel nikoli več, čeprav bi še rad doživel.
Vsi razigrani in dobre volje smo zapuščali veselo družbo. Tudi jaz sem se poslovil od tovarišev in se z darilom vrnil domov.
Simbolično darilo mi bo v spomin na dni, ki sem jih toliko prebil v temnih rovih in jih je obsijala naša rudarska svetilka. In ta svetilka, ki sem jo sprejel za darilo, kot upokojenec, naj mi osvetli spomin na vse, kar je bilo.
Zahvaljujem se sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje in vsemu kolektivu za sprejeto darilo in povabilo na družabni večer. Še enkrat — prav lepa hvala, tovariši!
Tovariško vas pozdravlja Pev-nik Alojz.
si bo, če bo treba, umazal roke. Hoče pa, da bo intelektualec znal ceniti delo slehernega. Več bo takšnih, bolj hitro bodo izginevale razlike med »gospodom« in delavcem. In toliko prej bomo imeli tudi delovno inteligenco. Napačno bi bilo, če bi trdili, da take inteligence, čeprav malo, še nimamo.
Velike ideale mladega človeka, ki si življenje v sanjah želi urediti čimbolj udobno, pa najlažje razbijemo s proizvodnim delom.
Proizvodno delo je prvi realistični utrip stvarnosti. Je prvi dokaz, kako je treba služiti kruh, da ga ne razmetavamo po vseh kotih.
Ne premišljajte, ko se odločate za vešega sina ali hčer. Naj opravita mesec dni koristnega
dela. S tem bosta tudi sama laže premagovala dinamično, da, skoraj neugnano mladostno hotenje, ki lahko zapelje tudi na napačna, nedovoljena pota.
Sami si bodo prislužili prvi denar, ki se ga bodo veselili, bolj kot otroci bombonov. Da, kar človek sam zasluži, tudi bolj ceni. Z zaslužkom pa povezujemo tudi samostojnost. Mlad človek se tega rad zaveda. Rad pove, da si je denar sam prislužil. Nikar mu tega ne zamerimo. Samostojnost je odlična črta vsakega značaja. In prav v delu se samostojnost tudi formira.
Boste še premišljevali? Ne!
Otroku želite vse najboljše, vašemu velikemu otroku! Zato mu odprite oči in srce. Delo bo spoznal in delo bo enkrat tudi cenil!
Naša družba pa itak ne more nikomur dovoliti, da bi živel kot zajedavec. Sicer vsi vemo, da delo ne samo ohranja življenje, ampak ga tudi neguje.
Obvestilo
Oddelek za notranje zadeve občinske skupščine Vedenje obvešča, da so glede opravljanja vozniških izpitov za voznike motornih vozil, zdravniških pregledov voznikov in tehničnih pregledov motornih vozil, nastale določene spremembe in to:
1. Z odločbo RSNZ SRS so bile ukinjene obstoječe komisije za izpite voznikov amaterjev pri občinskih organih za notranje zadeve. Doslej obstoječe 'komisije so sicer dobro opravljale svoje delo, ni pa bilo mogoče upoštevati strogega kriterija pri praktičnem delu izpita, kot se zahteva, zaradi premale frekvence v prometu. To je narekovalo potrebo po centralizaciji izpitov v večjih centrih, kjer je gostejši promet. Tako sta bili osnovani za področje celjskega okraja dve komisiji, ki delujeta prti OS Videm-Krško za zasavske občine in pri OS Celje za vse ostale občine.
Da ne bi bilo nejasnosti pri samem postopku vlaganja zahtevkov za opravljanje, vozniških izpitov, dajemo sledeča pojasnila:
— Kandidat, ki želi opravljati vozniški izpit, vloži prošnjo, potrdilo o opravljenem tečaju (poklicni voznik potrdilo o pridobljeni strokovni kvalifikaciji), zdravniško spričevalo in dokazilo o vplačilu pristojbine za opravljanje vozniškega izpita, pri pristojnem občinskem organu, na čigar območju ima svoje stalno prebivališče. Vlogo nato dostavi občinski organ komisiji za vozniške izpite, ki zatem kandidate pokliče v predpisanem roku na opravljanje vozniškega izpita.
Če kdo od kandidatov želi opravljati izpit izven celjskega okraja, se mu lahko izda dovoljenje, vendar načeloma le v kraju, ki je bolj frekventen v prometu
od Celja ali Videm-Kirškega. Tovrstne vloge rešuje pristojni občinski organ za notranje zadeve.
2.	Z odločbo okrajne skupščine so 'bili razrešeni za opravljanje zdravniških pregledov voznikov motornih vozil vsi zdravniki na sedežih občin. Za preglede voznikov zasavskih občin je imenovana zdravstvena komisija pri Z£> v Brežicah, druga pa pri zdravstvenem domu Ceilje, za vse ostale občine celjskega okraja, katere imajo v svojem sestavu tudi specialiste-okuliste in psihiatre.
Vsi interesenta naj se za zdravniške preglede predhodno prijavijo pri AMD ali LT, kjer opravljajo tečaj, da jih ta društva prijavijo za pregled, s čimer se bodo izognili nepotrebnim stroškom in izgubi časa.
3.	Zaradi strokovne j šega pregleda motornih vozil so tehnični pregledi pri bivši »Avtoobnovi« Celje v Medlogu Tehnične preglede lahko opravijo vsak dan v •dopoldanskem času (od 7. do 14. ure). Nekateri lastniki motornih vozil večkrat spregledajo rok veljavnosti tehničnega pregleda, ki velja razen za avtobuse in druga specialna vozila eno leto, vsled česar nastajajo težave pri rednem letnem podaljševanju prometnih dovoljenj.
Vsem imetnikom motornih vozil priporočamo, dla pregledajo karton tehničnih pregledov in da pred potekom veljavnosti dostavijo svoja vozila na tehnični preg-gled, ker le-tako bodo olajšali delo upravnim organom, ki opravljajo registracije motornih vozil, sebi in ostalim koristnikom javnih cest pa zasigurali varnejšo vožnjo.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Občinske skupščine Velenje
ZA SMEH
Tudi v vročih julijskih dneh so se sestajale .izpitne komisije in pretehta vale odgovore rudarjev. Med nesrečniki je bilo nekaj takih, katerih znanje so ocenili z najslabšo in najbolj enostavno številko. Saj ste jo uganili, kaj?!
Nesrečnik pride zopet na delo. Tovariši ga sprašujejo, on pa
opravičuje neuspeh s smolo, ki jo je imel pri izpitih. Takole je delal vodilnemu v jami: »Pred zaključnimi izpiti sem vse znal. Nato pa pridem pred komisijo in na vsem lepem najdem v glavi »fer-zorger« (zatajivec)«. Tovariši so se mu smejali in marsikatera zabel j ena je bila izrečena na račun »ferzorgerja.«
■^olgo so v Velenju želeli trgovino z vinom, ki bi potrošniku nudila pristno in hkrati cenejšo kapljico.
Ta želja se jim je v sredo, 10. julija izpolnila.
V središču Velenja, v 56 torč-ku ob šaleški cesti, je trgovsko podjetje Vino Dalmacija iz Splita odprlo trgovino z dalmatinskim vinom. Trgovino je predal namenu podpredsednik velenjske občine tovariš Tone Močil-faik. Navzoč je bil tudi šef velikega trgovskega podjetja z vinom tovariš Stjepan KATALI-NIČ iz Splita.
Ob otvoritvi so vsi navzoči menili, da je lokal za vino med najlepše urejenimi v Jugoslaviji.
Cene v tej trgovini so konkurenčne. Tako je pivo po 80 dinarjev. Tu lahko dobite tudi pristni vinski kis po sto dinarjev.
Velenjske beležke
Upajmo pa, da smo s to trgovino končno le dobili pristna vina. Njegove cene se gibljejo od 180 dinarjev navzgor. Pokušnja vin je dokazala, da so vina, ki jih prodajajo, res kvalitetna in pristna. Velenjčani bodo radi obiskovali ta lokal in kupovali pristno kapljico.
V tem lokalu ob šaleški cesti pa bodo odprli še več poslovnih lokalov. Tako se trgovska mreža v Velenju neprestano dopolnjuje in omogoča potrošniku večjo izbiro.
Nekdo bi si mislil, da je izobraževanje v vročih poletnih dneh v Velenju že izumrlo. V rudarski šoli je še vedno živžav. Pravkar končuje šolanje 19 ru-
Zaključni izpiti za kopače, pomočnike kopačev in strelce
Pred nekaj dnevi so potekali zaključni izpiti za kopače, pomočnike kopačev in strelce.
Uspešno je opravilo izpite 60 pomočnikov kopačev, 108 kopačev in 42 strelcev.
Tečaji so potekali v vročih poletnih dneh. Zato je bilo predavanje in učenje naporno. Kljub temu pa lahko rečemo, da so vsi kandidati pokazali dobre uspehe. Dobro so bili pripravljeni tečajniki za kopače in so tudi najbolje odgovarjali na izpitih. Lahko trdimo, da je to najkvalitetnejša skupina tečajnikov, do sedaj. Ce bodo njihovi rezultati pri praktičnem delu tudi tako dobri.
Priporočilo voznikom motornih vozil
Ugotavljajoč nenehna porast motornih vozil na javnih cestah, zlasti še ob nedeljah in državnih praznikih, ko je poleg domačih vozil tudi inozemski turistični promet posebno intenziven, opažamo, da poteka na važnejših cestah v kolonah. Vožnja v kolonah pa zahteva od vsakega uporabnika ceste, da se podreja zahtevami in prometno varnostnim ukrepom, predpisanim za vožnjo z motornimi vozili v kolonah.
Vsak voznik, ki ne more ali ne zna vožnje prilagoditi hitrosti kolone, ovira promet in ustvarja nevarne situacije, zaradi katerih nastajajo največkrat tudi prometne nesreče z najhujšimi posledicami.
Ob nedelj ah in praznikih je opaziti tudi večje število tovornih vozil s ipriklopniki in brez njiih, ki posebno v prometnih konicah ovirajo vožnjo drugih udeležencev v prometu, posebno pa še na vzpetinah, ko ne morejo dosegati povprečne hitrosti.
Glede na opisana dejstva in v želji, da bi dosegli večjo varnost v oestoem prometu
darjev, ki bodo po zaključnih izpitih postali vodje čel v jami. To pa je tudi edinstven primer,
da v Jugoslaviji posebno šolajo vodje čel. Potrebe po izobraževanju vodij čel so še velike. V jami jih še rabijo najmanj šestdeset. Zavedajo se, da bo le izobražen preddelavec — rudar lahko odločilno vplival na proizvodnjo.
Ali se bomo kar naprej pretepali
bomo lahko res zadovoljni.
Precej drugačni pa so bili rezultati izpitov za pomočnike kopačev. Skoraj nismo računali, da bodo toliko slabši, kot so bili po navadi do sedaj. Res je, da je bila snov tečajnikov precej obsežna, vendar z nekoliko več prizadevanja bi lahko bili rezultati mnogo boljši
Prav tako pa niso zadovoljni s svojim znanjem strelci, saj je bilo med njimi 17 takšnih, ki se bodo morali bolj potruditi, če bodo hoteli opravljati tako nevarno in zahtevno delo.
Z usposabljanjem na določenih delovnih mestih bomo nadaljevali tudi v jeseni.
priporočamo
vsem v<7znikom motornih vozni:
—	da so pri vožnji v koloni posebno zbrani;
—	da podrejajo svoje želje prometno varnostnim zahtevam vožnje v koloni in
—	da so obzirni do drugih;
—	da se izogibajo nepotrebnega prehitevanja.
Vsem voznikom tovornih in priklopnih vozil, ki morajo zaradi neodložljivih prevozov tovora ob teh dneh na cesto, priporočamo:
—	da vozijo tako, da čim manj ovirajo in ogrožajo turistični in ostali promet;
—	da se med seboj ne prehitevajo in ne vozijo drug za drugim;
—• da omogočajo varno prehitevanje hitrejših vozil, zaradi česar se naj na primernih mestih, kjer prehitevanje ni nevarno, ustavljajo ali sicer z ustreznimi ukrepi olajšajo varno prehitevanje.
Gospodarskim organizacijam priporočamo, da prevozne zahteve in prevoze vskladijo tako, da ne .bo turistični motorni promet oviran.
V zadnjem času se pogosto pojavlja medsebojno obračunavanje, ki se hrabro in junaško zaključi s pretepi. Ni še dolgo tega, ko se je tak pretep vročekrvno odvijal za Hartmanovim blokom pred bifejem. Vpitje in razgrajanje je bilo tako močno, da je večina stanovalcev Hartmano-vega bloka početje opazovala z balkonov. Med pretepači je bil tudi naš delavec Šafar Ivan. Pretepanje ne bi doseglo svojega viška, če ne bi uporabljali tudi nože. Očividci z balkonov so pripovedovali, da je bilo to pretepanje na visoki ravni. Potekalo je tako, kot da bi vsi pretepači pravkar prišli s tečaja, ki bi bil pripravljen v te namene. Na intervencijo organov LM je bila pretepaška prireditev pozno v noč zaključena.
Iste dni je bil v dopoldanskem času drug pretep v bifeju hotela Paka. Med vročekrvneži je bil naš delavec Oblak Avgust.
Na rudarski praznik 3. julija zvečer so se na velenjskem gradu zbrali pretepači, se pretepali, razbijali steklenice in kozarce. Po nepopolnih informacijah so naredili škode za okrog 80.000 dinarjev.
Elita med temi razgrajači so bili: Knez Manfred, Musar Ivan, Dolinar Janez, Blagotinšek Fric in Lesar Mijo. (Zadnji se nahaja v priporu, ker je z nožem v trebuh zabodel rudarja Jesenič-nika).
Pri tem pretepu so posredovali organi LM. Razgrajaču Dolinar Janezu ni bilo po volji, ker so se vmešali v njihovo obračunavanje organi LM. Zato je navzočim gledalcem s svojo dijaško sposobnostjo priredil »revolucionaren« govor — pravilno — pro-staški govor, v katerem je blatil organe LM. Poslušalci so se zgražali nad predrznostjo Doli-
narja. Le nekaj je bilo takih, ki niso znali pravilno oceniti nadutega govornika in so mu odobravali. Seveda je nadutež dobil ko-rajžo, da je blatil in izustil vse, kar mu je prišlo na misel.
16. in 17. julija so medsebojno obračunavali delavci gradbenega obrata. Pri tem spopadu so si grozili celo s pištolami. Tudi tu so morali posredovati organi LM.
V petek 19 julija zvečer, sta v hotelu Paka preveč pogledala v kozarec brata Dušič Anton in Martin (oba jamska delavca). Čeprav nista pijanca in razgrajača, so maligani vplivali na njiju, da sta se začela prepirati in seveda tudi pretepati. Z mirno vestjo lahko trdimo, da je bil pretep na primerni višini, saj so enega takoj odpeljali v bolnišnico, drugega pa v pripor.
Če bi hoteli te pretepe omejiti, potem bo moralo podjetje temu primerno ukrepati. Pretepače bo potrebno odpustiti iz podjetja. Za enkrat so že ukrepali. Dobili so odpoved delovnega razmerja: Knez Mafred, ki je dovršil šolo RŠC, ni bil sprejet v delovno razmerje. Dolinar Janezu je bilo odklonjeno delo med počitnicami. Ustavljeno je bilo izplačevanje bolniške hranarine itd.
Prav bi bilo, da bi ukrepom rudnika lignita Velenje sledili tudi ukrepi sodnika za prekrške in rednega sodišča. Verjetno, da bi bila zelo dobra lekcija za Musar Ivana, če bi mu projektivni biro odpovedal delovno razmerje.
Večina pretepačev so mladi ljudje, ki dosedaj družbi še niso ničesar prispevali, ampak so od nje samo jemali. S svojim nekulturnim in prostaškim obnašanjem pa zmanjšujejo ugled Velenja in njihovih poštenih prebivalcev.
Tekavec
Pavliha rad po vseh udriha
Produkcija mrličev v velenjskem jezeru je zdaj minila. Morda je bila to le samomorija. Je zaenkrat vse v redu, ni treba vas nič strah zdaj bit' in v teh pasjih dneh v blaženo vodko tudi vi namočite rit. Plaža tu je zdaj prekrasna, le škoda, da je voda tak čudno mastna — zato odgovorni naj vedo, da tušev s čisto vodo več naj bi b'lo.
Kar se vode tiče, pri nas je sploh nadloga, večkrat pipa nas pač ne uboga. Ce kritiziraš, ne pomaga — in ne kletev mila, zastonj jo čakaš in seveda, ob takšnem redu navadiš se nereda. Ce v kino gre al' na sprehod gospoda, kar hitro tu je zdaj nezgoda. Jaz vprašam vas, le kdo je kriv, če vrhnji »štug« dobi proliv. So ble tudi takšne že ne-
več bilo je vode. Poslušaj zdaj me ti meščan, če pipi vedno zavil boš vrat — ni treba se ti po-vodnje bat'.
Udarniško je zdaj za nami, na novo rodili so se objekti zali, ko-talkališče je za mladino — igrišče otroško, bazen in pa gugalne te naprave, so le za naše cicibane, ne pa tudi — no oprostite — za naše vrle huligane. Vsakemu svoje, pravi pregovor, zato pustimo našim najmlajšim, kar smo jim naredili, da se bodo lahko v miru veselili in tudi tisti malčki naj bi se igrišča zaužili, katerih starši se tu dela niso udeležili, ker otroci temu pač niso krivi, tiste pa, ki dost' so tu garali, ob priliki jih štab naj tud' pohvali.
Za praznik Knapov so julij tretji nam izbrali, katerega smo
zgode, da v stanovanjih celo pre-(Nadaljevanje na 8. strani)
Koradej Stanko, samovoljno; Punčec Slavko, poskusna doba; Hvaleč Franc, samovoljno; Klanč-. nik Marjan, sporazumno; Lužni.k Alojz, v JLA; Bešvir Jože, po odpovedi delojemalca; Šabanovič Smajo, samovoljno; Kuri Albin, samovoljno; Martič Luka, samovoljno; Galič Petar, samovoljno; Travnšek Slavko, po odpovedi delojemalca; iSentočnik Slavko, v
.TLA; Pirnat Adol£, v JLA; Sešel Alojz, v JLA; Emrič Hašim, poskusna dolba; Zargaj Pavla, po odpovedi delojemalca; Cilenšek Leopold, samovoljno; Zore Vinko, samovoljno; Učakar Jože, JLA; Zavasnik Ivan, JLA; Bogatin Adolf, samovoljno; Ošlaik Mirko, v JLA; Jagoonec Ivan, samovoljno in Canžek Martin, samovoljno.
Od 1. 6. 1963 do 15. 7. 1963 so ODŠLI IZ PODJETJA RUDNIK LIGNITA VELENJE NASLEDNJI DELAVCI:
Perič Jožo, samovoljno; Marke-lič Anton, poskusna doba; Vida-kovič Pero, posk. doba; Verzolak Anton, v pokoj; Končnik Melhi-jor, v pokoj; Mamic Bečir, samovoljno; Daničič Stevo, samovoljno; Delič Galib, samovoljno; Kur-tič Omar, samovoljno; Hankušič Mehmed, samovoljno; Delič Meh-med, samovoljno; Stojanovič Mla den, samovoljno; Mujkič Avdo, samovoljno; Posavec Anton, samovoljno; Moker Stjepan, samovoljno; Omerčič Husein, samovoljno; Sakušič Mehmed, samovoljno; Stojanovič Dušan, samovoljno; Zagorac Ivan< samovoljno; Jur kek Andrija, posk. doba; Lipič-nik Marjana, sporazum; Karič Mehmed, samovoljno; Sarajlič Ramis, samovoljno; Hamžič Mu-stafa, samovoljno; Ledinek Fric, umrl; Kolesarič Ago, odpoved delojemalca; Gabrovec Albin, samovoljno; Bošnjak Jože, poskusna doba; Relja Ivan, samovoljno;
Matoševič Zvonko, samovoljno; Pavkovič Joao, samovoljno; Plev-nik Vlado, samovoljno; Močilnik Herma, samovoljno; Bubnjar Frainc. samovoljno; Spraiger Marjan, samovoljno; Krivec Bogomir, samovoljno; Vivod Jože, samovoljno; Nedeljko Jože, samovoljno; Pinterič Anton, samovoljno; Varga Anica, po odpovedi delojemalca; Herman Stjepan, samovoljno; Dolenc Marjan, samovoljno; Deberšek Venčeslav, samovoljno; Kolar Franc, .samovoljno; Miteek Ivan, samovoljno; Klenov-šek Ivan, samovoljno; Kovač Amalija, poskusna doba; Einfalt Ferdo, sporazumno; Hriberšek Alojz, samovoljno; Knez Marko, samovoljno; Strnišek Anton, sporazumno; Skornšek Anton, v pokoj; Maka j Ivan, samovoljno; Ko-prek Rado, samovoljno; Sabol Ivan, samovoljno; Cepin Silvo, samovoljno; Vazner Jože, po odp. podjetja.
»KRISTAL« tovarna stekla v Samoboru, tel. 83-285
znana na domačem kot na inozemskem tržišču po svojih kvalitetnih proizvodih kristala, luksuznega stekla in murakso — beneškega.
»Za vsalko priliko primerno danilo«.
Trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno.
Jeklotehna Maribor, Partizanska cesta 34 nudi svojim odjemalcem bogato zalogo valjanih in vlečenih proizvodov črne metailurgije in barvastih kovin,(instalacijskega in vijačnega blaga, orodja, ležajev ter brusnih plošč.
Za cenjena naročila se prioroča kolektiv »Jeklotehna«.
»JUGOKERAMIKA« kombinat gradbene keramike porcelana in ognjestainih proizvodov — Zagreb proizvaja: —• zidne ploščice bele in v pastelnih barvah
—	sanitarno keramiko
—	posodo za gostinsko in široko potrošnjo
—	ognjestalni material
—	kanalizacijske cevi
Prodajni oddelek: »Jiuigokeramdka« Zagreb, Prilaz JNA 30 tel. 23-654 in 34-680
PAVLIHA RAD PO VSEH UDRIHA
»ELEKTROTEHNA« elektrotehnično podjetje Ljubljana se priporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem
(Nadaljevanje s sedme strani) prav slovesno tudi praznovali. Ob slovesnosti so mladi fantje se tu zbrali, da krst rudarski bi prestah. Težak je knapovski poklic, čez kožo skočit tud' ni vic. Je vsak najprej dobil eno lepo rožo, potem pa skočil je čez kožo, nato sledili so izreki — izrazil željo je falot, da tako bo skakal tud' čez plot, se marsikdo je tud' izrazil, da v jami vedno ga bo grabil, je eden celo bil tako odkrit, da ne bo propadla »Vinalka« Split. Si eden ženko je želel, da čimprej bi jo v naročje vzel, po »šihtu» bi jo pe-stoval — petnajsfga ji kuverto težko dal, se tretji vlekel je za samce, porabil sam bo zaslužene d'narce. Preveč želja, le kaj bi štel — najbolj energične :sem ven povzel, vsak za nekaj se ogreva, glavno je, da vsa družba je bila vesela.
Restavracijo Jezero udarniško smo mi zgradili, zraven še okolico z rožcami in drevjem okrasili. Namen je bil, da tu rudarji po delu bi se razvedrili in po nizki ceni kakšen kozarček vinca bi popili. Pa prišla je parola — glej ga šenta, ni prav, da obstaja v cenah konkurenca. So Jezero v turističen objekt preuredili in tudi cenam procente so pribili. V pomoč prišla je črna borza z »Negotincem« čeprav ni bil podoben slovenskim žlahtnim vincem. Kupčija tekla je na veliko — prišla celo je že v gro-sistično obliko. Situacijo zdaj rešila je »Vinalka« Split — ne bo nam treba na račun turizma po visokih cenah vinca pit'.
Z zelenjavo res je v Velenju zgaga, če malo jo je al' dost — je vseeno draga, je regrat bil po štiristo din, povrh še grenak kot
pelin. Je s produkcijo sadik b'lo tud' narobe, so po ameriško začeli jih prodajat — se pravi — s ceno ne smemo dol, je boljše sadike ven popult', to je nizkost, in cel voz odpeljati jih na kompost. Smo lotili gradnje se vrtnarije v obliki tekstilne industrije. So streho s šipami pokrili, da paradajs in murke bi gojili. Je prvo leto šlo vse po sreči in tudi ceni paradajza ni blo kaj reči. Je bilo rož in tud solate, smo mislili že, da konec zdaj je te zagate. Pa prišla je kuga in bolezen — oprostite, da ne bo kdo jezen, od posevkov teh ni bilo nič, je prav zares vse vzel hudič. So špricali in brizgali s Kreo-sanom — in še lindan, da bolezen bi uničili, ves trud pa — je bil zaman. Klima pri nas preveč je ostra, kopriva pozebe in tud' hosta, ne raste fižol — preveč solata — in špinača, pa kaj zato, še boljš' je svinjska krača. Je EKK zdaj vse prevzel, morda boljše uspevala bo zel, da polni b'li bi rastlinjaki, želimo mi — in strokovnjaki.
No, še kratko obvestilo, da v internatu se nežno bitje je naselilo, pa glej ga spaka — nesreča nikoli ne počiva, je ročno torbico tam pozabila, v njej vse sorte pritikline so bile, od zdravstvene izkaznice 863447 lastnica naj jo k hišnici internata iskat gre.
Je čas cvetenja rožic zdaj, Turistično društvo ne vzemi besede ti nazaj, naj prične se ocenjevanje in po pravici nagrad zdaj razdeljevanje. Balkoni res skor vsi so zali, zato prav težko najlepše boste ven izbrali. Ce se komisija ne »prigliha«, vam lahko pomaga vaš
Pavliha
POSTA
Kljub temu, da smo že zelo pozni, priobčujemo pisma naših fantov rudarjev, ki so v vojski. Čestitajo nam ob rudarskem prazniku.
Zevart Anton nam piše tole:
Dragi tovariši rudarji!
Za dosežene uspehe pri izpolnjevanju vašega plana in pri graditvi socializma v naši socialistični Jugoslaviji prejmite ob dnevu rudarjev moje najtoplejše in najiskrenejše pozdrave in čestitke.
Pitomac: Zevart Anton V. p. 3566/3 Zagreb
Tone Sporin se nam je oglasil z naslednjimi vrsticami:
Ob 3. juliju, prazniku slovenskih rudarjev in ob 4. juliju dnevu »Borca«, želim celotnemu kolektivu RLV mnogo delovnih u-spehov v izgradnji naše SFR Jugoslavije.
Ob tej priložnosti se prav lepo zahvalim uredništvu »Rudarja« za brezplačno iin redno pošiljanje lista. Hvala lepa, tovariši!
Srečno!
Tone Šporin V. p. 6734-10 Valjevo Srbija
ir
dafusufte vmš Ust!
MORDA SE NE VESTE:
—	da nam je v zadnjem času bolniški stalež jamskiih delavcev precej porastel;
—	da delavci, ki stanujejo v Velenju hodijo opravljati poljska dela k okoliškim kmetom;
—	da se je naš rudar, ki je pri kmetu kosil travo s koso, vrezal v noko in bil tako naiven, da je mislil, da mu bo RLV izplačal bolniško hranarino;
—	da je naš rudar v prostem času pri obrtniku delal in si pri betoniranju neke plošče poškodoval nogo. Tudi on je mislil, da .bo dobil izplačano bolniško hranarino;
—	da je naš rudar nalagal zdravnika, da mora v bolniški stalež zaradi nege bolne žene. V iresnlidi pa je »negoval« (nihal) stopnice v dravograjski stolpnici;
—	da okoliški kmetje že s tiskar jo še zeleno sadje in pripravljajo sadjevec po dnevnih cenah za žejne želodce;
—	da je sadjevec stisnjen iz zelenega sadja, zelo škodljiv črevesju in sploh prebavnim organom.
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniškli odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Ostali člani: Franc Pristov-šek, Alojz ing. Diaci, Marjan Šušteršič, Ivan Drev in Vinko Šmajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tsk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje Cana 20 din
DTLudat
/tum št. 11 — 3. avgusta 1963